ииуЈшшшт St./№9 sept e m be r/set t e m h re '96 letnik/arino VI Hoteli Palace so odprli prenovljeni termalno - rekreacijski center: hoteli palace zdaj celoletno zasedeni? V Hotelih Palace so 20. septembra svečano otvorili termalno rekreacijski center, ki se lahko kosa z najsodobnejšimi in najpopu !arnejšimi tovrstnimi centri pri nas. Na 4000 kvadratnih metrih površin so kopalcem na voljo trije večji bazeni s slapovi, masažnimi dopmi in vodnimi topovi, whirlpooli (masažni bazeni), kompleks treh vrst savn (finskih, turških in zeliščnih z notranjima bazenčkoma s toplo in hladno vodo), solarij in velika terasa za naravno sončenje. Tako Hoteli Palace, edini v Sloveniji, gostom ponujajo možnost, da kadarkoli v letu uživajo na pokriti rivieri z razgledom na moije. Celotni sistem bazenov je podjetje AL inženiring uredilo v dobrih osmih mesecih. Preureditev "Term" v sodoben termalno rekreacijski center je Hotele Palace stala 550 milijonov tolaijev. Bazene polni termalna voda, ki je privrela na dan pomladi 1994, ko je češko podjetje Artezia opravilo vrtanje za starim hotelom Palace. Kasnejše analize so potrdile, daje voda iz Palacove vrtine termalna mineralna voda z zdravilnimi učinki. Temperatura vode ob črpanju je med 22,5 in 23 stopinjami Celzija, en liter pa vsebuje kar devet gramov mineralnih snovi. Po sestavi je primerljiva z vodo v enem najslavnejših evropskih zdravilišč Pies-*jjiny na Slovaškem in Bad Gögging v Nemčiji. bazeni v termalno-rekreacijskem centru so *4njeni z delno razžveplano termalno miner-segreto na 28 do 32 stopinj Celzija. * uaprtjem novega termalno-rekre-acijskega kompleksa so si portoroški Hoteli Palace začrtali novo poslovno usmeritev OB OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM - VSI PRI PORTOROŽANU. Ш IZ VSEBINE: i na 2. strani: nadaljevanje o najnovejši portoroški pridobitvi - termalno rekreacijskem centru Hotelov Palace ! na 4. strani: Se o prometu i ^ stran 5 in 6: Semtertja po Portorožu ! ^ Z ljudsko tožbo nad belokriški srednjevalovni oddajnik: str. 7 : na strani 8: Kdaj bo gledališče Tartini spet odprlo vrata občinstvu? Odslej so hotelsko termalni center, ki svoje storitve (hotelske, gostinske, termalne, rekreacijske) ponujajo vse leto. Med bistvene poslovne cilje so v Hotelih Palace uvrstili har-monizacijo kakovosti ponujanih storitev, kar pomeni, da bo v nadaljevanju nujna tudi prenova namestitvenih in gostinskih zmogljivosti, potrebno pa bo vložiti še več truda za boljšo in prijaznejšo storitev zaposlenih. Glavni cilj je -ponudi gostom več, kot so pričakovali. Turistični trg je v nenehnem spreminjanju, zato se mu je treba nenehno prilagajati. V Hotelih Palace so dlje iskali način, da bi svoje zmogljivosti polnili tudi pozimi. Ob iskanju ustrezne rešitve so upoštevali tudi specializacijo ponudbe, ki je začela nastajati in še nastaja v Portorožu. Palacevi Hoteli so svojo tržno nišo našli v celoletni ponudbi termalno-rekreacijskih storitev in izkoristili svoj adut -Terme. Z novo poslovno strategijo in celoleno ponudbo, ki jo omogoča termalno rekreacijski center, si v Hotelih Palace obetajo dvig zasedenosti hotelskih zmogljivosti na v povprečju 500 gostov dnevno. V Termah Hotelov Palace uporabljajo zdaj v terapevtske namene kar pet naravnih dejavnikov, in sicer: * solinsko blato ■ fango je s slanico obogatena istrska ilovica, ki se v solinah v zelo visoki koncentraciji navzame mineralov iz slanice. Uporablja se predvsem za obloge in blatne kopeli pri bolečinah v gibalih, v zadnjem času pa vse večkrat tudi v kozmetiki, saj odlično vpliva na kožo; * slanico, ki nastaja pri naravnem pridobivanju soli v Sečoveljskih solinah - krepi obrambne sposobnosti telesa, deluje pomirjevalno, priporočljiva je pri bolečinah v sklepih in mišicah ter razgibavanju sklepov in zelo blagodejno deluje na čistost in prekrvavljenost kože, uporabljajo pa jo tudi za inhalacije; * morsko klimo, ki blagodejno vpliva KIP V petek, 20. septembra je bila svečana otvoritev novega termalno-rekreacijskega sistema v portoroških Termah. Trak sta slovesno prerezala dolgoletna gostja Hotelov Palace, Maria Scholn in najdlje zaposleni v teh hotelih, Mario Čendak. Večer, na katerem je bilo več sto vabljenih, so prijetno popestrila dekleta, ki so pokazala veščine v sinhronem plavanju fna fotografiji). I lolcli l\il,iii' so odprli pivnovlji'iii U'i m.ilno ivkiciu ij'>ki чикч D^ nadaljevanje s strani 1 na počutje ljudi, zdravilno pa vpliva na kronična obolenja dihalnega sistema ter pomaga pri obolenjih ščitnice; * morsko vodo, ki ugodno vpliva na prekrvavitev in metabolizem ter lajša okrevanje in razgibavanje po poškodbah; * termalno mineralna voda; ki je izjemno bogata z minerali natrijevega klorida, kalcija, natrija, kalija, magnezija, klora, žvepla in še z vrsto mikroelementov. Plavanje v njej ugodno učinkuje na kožo, dihala in splošno počutje. RAZSTAVA V VILI SAN MARCO Od 18. septembra pa tja so 20. oktobra je v portoroški Vili (muzeju) San Marco razstava "Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja" s tematskim naslovom "Po hribih, po dolih razširjen njih rod". Razstavo je v sodelovanju s piranskim muzejem Sergeja Mašere pripravil Muzej Kočevje, ki je tako slovenski javnosti prvič predstavil delo in življenje pravnika, geografa in politika Petra Kozlerja. Kozler je živel v krogu dunajskih Slovencev in je hotel ugotoviti meje slovenskega ozemlja ter jih v besedah in številkah prikazati na zemljevidnih kartah. Neki obiskovalec razstave je ob pogledu na razstavljeni prvi zemljevi slovenskega ozemlja vzkliknil: "Kje smo bili in kam smo prišli!" Jovan Nikolič EMICNA CISTILNICA rat o * KEMIČNA ČISTILNICA POZAM ENTE RIJ A LiMiNjANskA 78 - 6320 LucijA - (v ŠTC ob O.Š. LucijA) teI.: 70-970 ÜRIMlk - ORARiO 8U - 12.30 iN 16h - 19Ц soboTA - SAbATo 9h - 12.50 RADI ŠIVATE?! OBIŠČITE NAS! - ModNi quMbi (VERSACE, CHANEL, ERKER!, ) - obRobNi TRAkovi - bcmduRE, čipkE ^^ SUUnec GÜTERMANN - TERMOAplikACijE ZA STARE iN (VlUdE - šiviljski pRiboR ^^ iN nešieto dRuqih stvarÜ NUDIMO VAM boqATO izbino ŽENskih NoqAvic c^m^ PRIDITE, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA Ml Mi l) M BOJ Čestitamo, zahvaljujemo, voščimo... AH. septembra pm/niijr -.voj ioj'.trn dan nono Dino г Bernardina. Veliko zdravja, vr.Hjn in «,re11 rj a bi i/njo sosesko V območju Vesne, v kompleksu Metropolovh hotelov, se že nekaj mesecev vleče gradnja velike garažne hiše. Gradnjo kot par vsaka tako obsežna gradnja - v marsičem moti tamkajšnje prebivalce. Krajani se predvsem bojijo, da prejšnja dostopna pot k hotelom in posredno do njihovih hiš, ne bo več služila nekdanjemu namenu. Te skrbi jim je vodstvo Metropolovih hotelov z zagotovilom, da kaj podobnega niso nikoli načrtovali, najbrž razkadilo. Delno se spreminja le vzdolžni profil - naklon cestišča, kar pa ne pomeni poslabšanja voznih oz. dostopnih razmer - celo nasprotno - te se bodo izboljšale. Z novo ureditvijo bo promet tekel bolj tekoče, saj ob cesti parkiranje ni več predvideno (mirujoči promet bo potem "pospravila" garažna hiša). Na sestanku z vodstvom Metropolovih hotelov, ki je bil 10. septembra, so krajani Vesne zahtevali naslednje: izvajalci morajo spoštovati začasno prometno ureditev, kar je pa potrebno nadzirati; ugotoviti je treba nastalo škodo na bližnjih stanovanjskih objektih, ki je nastala ob gradnji (za kar bo moral investitor lastnikom najbrž plačati odškodnino); zagotoviti je treba, da se cesta (javno dobro) - za katero je občinski svet investitoiju dodelil (začasno) pravico uporabe - po končani gradnji v zemljiški knjigi ponovno prepiše kot javno dobro (cesto). Urbanistična inšpekcija pa bo primerjala višino zgrajenega objekta z v dovoljenju določeno višino. srečanje krvodajalcev jubilantov V portoroškem hotelu Slovenija je bilo 20. septembra srečanje krvodajalcev jubilantov, ki ga tradicionalno pripravlja Območna organizacija Rdečega križa Piran. Več kot 70 prisotnih je - ob bogatem kulturnem programu, na katerem so nastopili Ženski pevski zbor iz Lucije pod vodstvom Helene Jureš, Akrobatsko-plesna skupina FLIP pod vodstvom Stasje Mehora in ob dveh recitalih Danice Lapanja-Kekič in Cesarine Smrekar - hitro ustvarilo prijetno vzdušje. V letu 1995 je iz naše občine darovalo kri 592 ljudi. Še vedno je rekorder krvodajalcev g. Janko Novak, kije kri daroval že 100 krat. G. Vojko Grižon, 60 kratni darovalec, pa je letošnji nagrajenec zavarovalniške hiše Slovenica. Predsednica območne organizacije Rdečega križa ga. Ana Jakič je ob tej priložnosti izročila priznanje tudi našemu županu Franku Fičurju za 15-krat darovano kri in diplomo ob 130-letnici Rdečega križa za izkazano podporo pri uresničevanju humanitarnega poslanstva. Prostovoljki RK ga. Cesarini Smrekar pa se je predsednica zahvalila in ji čestitala za letošnje republiško priznanje, ki ga je dobila na področju socialnega skrbstva od ministra za delo, družino in socialne zadeve. Organizatorji se zahvaljujejo vsem nastopajočim za pomoč pri izvedbi omenjenega srečanja, kakor tudi slaščičarni Mignon za podarjeno slastno torto ter vsem, ki so kakorkoli I prispevali k uspešnosti sre-I čanja. (V.K.) Nagrajenec Slovenke g. Vojko Grižon c.raiior (»ro/i svi imkom Gospod Andrej Grcihor, bivši predsednik izvršnega »veta občine Piran, je s sodnim sklepom dosegel "zavarovanje dokazov", to J* zaseg dokumentacije v zvezi s pogodbo za oddajo v 99 letni zakup starega hotelu Paluce, ki je bilu predmet razprave na zadnji seji občinskega svetu pred poletnimi počitnicumi in pa "ad hoc* komisje tega sveta. V svoji pisni zahtevi svetu je zapisal: "Ocenil bom ali je potreben kazenski pregon katerega od ljudi, ki mislijo, da lahko blatijo moje dobro ime". Da bi lažje razumeli celolno zgodbo, j r koristno osvpžiti spomin in osvetliti sporno(e) pogodbo(e), ki jih je Grahor v imenu občine podpisal v zadnjih dneh svojega mandata (le-ta se je bil iztekel v decembru 1994). Gre za pogodbe, s katerimi je bivši izvršni svet pod predsedstvom Grahorja, v imenu občine (vendar brez vednosti tedanje občinske skupščine) in brez razpisa, oddal v izkoriščanje naše najdragocenejše zemljišče v obalnem pasu in to za dobo 99 (devetindevetdeset!) let za simbolično nizko ceno oz. celo brezplačno. Ker je.bil s citiranimi pogodbami favoriziran zasebni interes v škodo javnega, je občinski svet soglasno ocenil, da gre za nezakonito ravnanje in da je v roku 30 dni potrebna revizija pogodb ali sodna razveljavitev. Župan teh sklepov ni izvršil, čeprav je to po statutu njegova temeljna naloga kot izvršilnega organa. Ker je občinska izvršilna oblast "zatajila", smo svetniki ur-gentno in soglasno sprejeli tudi občinski odlok o priobalnem pasu, s katerim smo vsaj zaustavili poskuse nadaljnje "privatizacije" naše obale. Brez tega akta bi bila danes podoba naše obale precej drugačna. Neki veliki direktor mi je namreč odkril, kaj ga moti pri odloku o priobalnem pasu; namreč to, da sedaj ne more obale razparcelirati na mnogo majhnih plaž in jih na podlagi franšiznih pogodb oddati v dolgoletni najem tretjim zasebnikom. Torej smo s citiranim odlokom dosegli prav to, kar smo hoteli; da so namreč plaže ostale naravne in dostopne vsem ljudem (javne), kajti sicer bi rasle nove ograje, tobogani in "acqua cityji"... To, kar eventuelno ne bo mogoče doseči z občinskim odlokom, bo treba poskrbeti, da bo urejeno z zakonom. V zadevi "Palace" pa gre za to, da je isti gospod Grahor oddal stari hotel Palace, ki je tudi občinska last, neki zasebni družbi, prav tako za dobo 99 let; najemnik pa po pogodbi prvih 25 let občini ne plača ničesar (vemo, da je cena najema danes za vsak navaden kaflč cca 50.000 DEM letno). Poleg tega pa sporna pogodba s Palacem še danes (dve leti po njenem podpisu) ne kaže nobenega napredka, saj stari Palace in zaščiteni park pred njim neusmiljeno propadata. Zato je bila tudi v tem primeru sprejeta soglasna odločitev občinskega sveta, da je citirana pogodba za občino škodljiva in da morajo pristojni organi ugotoviti odgovornost za tako stanje. Veijamem, da tak razplet dogodkov v občinskem svetu gospodu Grahorju ni pogodu, saj še pred nekaj leti nihče ni mogel oporekati odločitvam tedanjih občinskih veljakov; danes je drugače. Menim, daje moralna in ustavna pravica in dolžnost svetnikov in poslancev, da z vsemi zakonitimi sredstvi branijo javni interes naših občanov in se zoperstavijo vsem nepravilnostim, nezakonitostim in krivicam. Z grožnjami s kazenskim pregonom nam nihče ne bo zaprl ust. mag. Josip Rugelj kanalizacija s čistilno napravo v sečoveljski dolini V kratkem bo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo 1. faze kanalizacije s čistilnima napravama za področje Sečoveljske doline. Po idejnem projektu in lokacijskem načrtu sta za področje Sečoveljske doline predvidena dva sistema kanalizacije s čistilno napravo in sicer: a.) Dragonja, ki obsega področje od vključno zgornjega Lonzana, klavnice, ožjega dela naselja, mejnega prehoda pa do komunalne deponije. b.) Sistem Sečovlje, ki obsega področje Gorga, spodnjega in zgornjega Parecaga, spodnjega Lonzana, Kroga, ožjega dela naselja Sečovlje in zaselek Mlini. Na obeh sistemih je predvidena izvedba mehansko-biološke čistilne naprave z laguno za stretjo stopnjo čiščenja. Sistem je zasnovan tako, da ga je možno fazno dograjevati. B.S. zlati boben - portorož 96 8. do 12. oktobra 19% bomo gostili v Portorožu že tiadiuonalni mednarodni oglaševalski festival nove Evrope ZLATI BOBEN POR TOROŽ '96. Portorož, postaja s tem festivalom oglaševalsko središče nove Evrope in stičišče V/hoda in Zahoda. Za nagrade se bodo potegov ali oglaševalci iz Slovenije in i/, vzhodne Evrope. Predvajani bodo nagrajeni oglasi s treh največjih oglaševalskih festivalov na svetu (Cannes, Cresta in Epica) in izbor stotih najboljših svetovnih oglasnih filmov. Najmanj 26 teoretikov in praktikov iz najmanj 14 držav vzhoda in zahoda, severa in juga bo uprizorilo pravo šolo sodobnega oglaševanja v Evropi. Za bolj športno navdahnjene bo teniški turnir. In vmes morje srečanj, druženj, spoznavanj, užitkov. Tudi to ni prepuščeno le srečnim naključjem, ampak že pletemo mrežo - predstavniki oglaševalske stroke in mi, portoroški gostitelji. Prebivalci kraja si lahko v okviru festivala ogledajo razstavo tiskanih oglasov v hotelu Palace, ki bo odprta od 8. do 11. oktobra. V petek, 11. oktobra bo v hangarju v Marini slovesna zaključna prireditev in podelitev nagrad. Slovesnost bo snemala RTV Slovenija, eden od glavnih sponzorjev prireditve. Za slovesen zaključek festivala in obenem zaključek turistične sezone bo v Portorožu ognjemet ob približno 22. uri. (N.K.) 1 & i je dobil koncesijo za opravljanje javnega mestnega in primestnega prometa v naši občini Na javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javnega mestnega in primestnega prometa v Občini Piran sta v roku prispeli ponudbi podjetij I & i Koper in STREET TOUR Portorož. Komisija za presojo prispelih j>onudb ter za določitev najboljšega ponudnika. Iti jo je imenoval Zupan, je kot najugodnejšega ponudnika izbrala podjetje I & I iz Kopra (zaradi boljše strokovne usposobljenosti ponudnika in njegovih delavcev, ker je kapitalsko močnejši, ponudil je boljšo vrsto in kakovost vozil...). Pogodba za koncesijo velja 12 let; prvo leto je uvajalno oz. preizkusno leto. Cene storitev prevoza potnikov bo določal koncedent (I & I) ob upoštevanju tarife za prevoz potnikov v linijskem cestnem prometu, ki jo objavlja Odbor za cestni potniški promet pri Združenju prometa in zvez Gospodarske zbornice RS. (Izhodiščna cena vozne karte znaša 120,00 Sit). Blagajniško službo in predprodajo voznih kart na avtobusnih postajah v Piranu in Portorožu bo izvajal podizvajalec - podjetje "Matic". I & I se je obvezal, da bo postajališča opremil s postajališčnimi tablami, na katerih morajo biti označeni naziv in številka postajališča, linija in vozni red. Postajališča pa bo postopoma opremil tudi z nadstreški. Pn^caJzujeia <М2Л- S lAMtfwU HojijlMaJwjJUmL diadiccum (o- Jluciji, &Imwčje- d^kcmia) m dioÄcicaAna u- РмЈ&шјм-, кјел b&Ue, šta/iec^a peka. z ljudsko tožbo nad belokriski srednjevalovni oddajnik Krajani Portoroža in Krajevna skupnost Portorož si že od leta 1985 prizadevajo za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem križu. Kljub dokazanim dejstvom o njegovih škodljivih učinkih in motnjah na televizijske aparate, telefone ter računalniško omrežje, kljub dokazanim dejstvom, da elektromagnetno sevanje povzroča pri okoliških prebivalcih strah in neprijeten občutek, da negativno vpliva na človeški organizem, srednjevalovni oddajnik še naprej oddaja. Neuradni podatki govorijo o tem, da je na območju Belega križa več rakastih obolenj kot v drugih okoljih, pa čeprav v Portorožu ni nobene nevarne industrije, še več, da imamo v Porotorožu pravzaprav najboljši zrak, oz. da živimo takorekoč v zdraviliškem okolju, i.t.d. Skoraj 700 občanov je pred dvema letoma podpisalo peticijo za odstranitev nesrečnega oddajnika, občinski svet občine Piran, kot najvišji organ lokalne oblasti, je pred enim letom sprejel soglasni sklep o njegovi odstranitvi z območja Belega križa. Pa vendar oddajnik, ki bi bil po svoji funkciji, z vsem svojim škrtanjem in šumenjem, bolj primern za kakšen zgodovinski muzej, še vedno oddaja in povzroča motnje in okvare v aparatih in, kar je najhuje, tudi na ljudeh. Funkcionalna zastarelost oddajnika pa se kaže ravno v tem, če za lažje razumevanje uporabimo sledeči prispodobi: kakor, da bi namesto barvne gledali črno belo televizijo ali pa , če bi poslušali radio v monotehniki, namesto na stereo napravah, i.t.d. Potem, ko so se izkazale obljube slovenskega Ministra za okolje in prostor, da bo pomagal pri odstranitvi oddajnika, kot prazne, potem, ko župan občine Piran - "dobri volji" navkljub - ni uspel uresničiti sklepov občinskega sveta o odstranitvi belokriškega oddajnika, je preostala še zadnja možnost, to je odstranitev Belokriškega oddajnika s sodno odločbo, s prepovedjo oddajanja. Zato bo okoli 150 gospodinjstev (beri 500 do 600 občanov) z območja Belega križa in krajevna skupnost Portorož in še kdo, če se jim bo pridružil, preko odvetnikov mag. Josipa Ruglja in Marka Zormana, skupaj vložili tožbo zoper RTV SLOVENIJA - Oddajniki in zveze za prepoved oddajanja srednjevalovnega oddajnika. Krajani, ki se čutijo prizadeti in jim ni vseeno za njihovo okolje, ki čutijo odgovornost do okolja, ki naj sedanjim in bodočim rodovom zagotovi zdravo življenje, se lahko tožbi za odstranitev srednjevalovnega oddajnika na Belem križu, pridružijo. Pristop k tožbi lahko podpišejo na sedežu KRAJEVNE SKUPNOSTI PORTOROŽ. L.S.Z. vabllo Portorožan Vabi na javno tribuno o problematiki srednjevalovnega oddajnika, ki bo v Avditoriju dne 3.10.1996 ob 18. uri v Beli dvorani. Uvodni referat na temo elektromagnetnega sevanja bo imel dr. Anton Jeglič, redni profesor Fakultete za elektrotehniko iz Ljubljane. Moderator javne tribune bo mag. Josip Rugelj. Mercator - Degro КПЛЈ BO (.111>Л1 JVC I 1ЛК11М SPI I ODPRIX) УКЛ1Л OBĆ INVIVUf i r I i: V avgustovski številki Portorožana smo bralce seznanili z zgodovino gradnje in potem propada stavbe Tartinijevega gledališči v Piranu. Zaključili smo z opisom njene današnje propadajoče podobe. Potem, ko je gledališka dvorana dolga leta služila predvsem kinopredstavam, sameva danes gledališče zaprto in neuporabljeno. Deluje le še njegova kavama, v kateri pa je najemnik uredil "Mini Casino'", ki vsekakor ne gledališču ne mestu ne more biti v ponos. Seveda nas je zanimalo, kaj namerava občina Piran kot lastnik narediti s svojim gledališčem, kaj je naredila doslej in kakine bodo njene naslednje poteze. OD IDEJNE ZASNOVE DO URESNIČITVE JE ... PREPAD Občina Piran je upravljanje gledališča pred nekaj leti, v že propadajočem stanju, prenesla na portoroški Kulturni in kongresni center Avditorij. Leta 1992 je takratni izvršni svet občine obnovo gledališča vključil v program prenove mesta Piran in celo ustanovil poseben odbor, ki naj bi bedel nad prizadevanji za prenovo teatra. Studio Galeb iz Izole je leta 1993 na podlagi javnega razpisa izdelal idejni projekt adaptacije (avtor je arhitekt Matjaž Garzarolli). Idejna zasnova obnove gledališča najprej analizira obstoječe stanje in nato ugotavlja možnosti, ki jih - z ustrezno prenovo -nudi nadaljnji gledališki dejavnosti. Obnova Obnovi katere stavbe bomo dali prednost: Tartinijevemu gledališču (zgoraj skrajno levo), palači Trevisin ali pa morda celo stavbi, kjer domuje piranski akvarij...??? V ospredju obnovljena stavba sodišča. (Foto: Mitja J.) mora ostati v okvirih sedanjega obsega (gabaritov) stavbe. Poskušali bi le odpraviti sedanje pomanjkljivosti (utesnjenost odra, nesodobna tehnika..,). Za izdelavo tehnične dokumentacije je bilo leto dni kasneje (1994) izbrano piransko podjetje Projektiva inženiring (PIP). Pred letom dni je bila izdana že tudi lokacijska odločba. Pri PIP-u pravijo, da je priprava izvedbenih projektov v zaključni fazi. Najbrž pa projekti in pridobivanje dovoljenj niso največja ovira na poti k adaptaciji. Zagotovo najtrši oreh je - kje dobiti denar! Občina Piran je doslej, kot lastnik gledališke stavbe, financirala izdelavo potrebne dokumentacije. Avditorij je tudi pripravil program, ki naj bi se odvijal v obnovljenem gledališču; par let pa je financiranje obnove vključeval v svoj program, a ni naletel na ugoden odziv ne na občinski I ne na državni ravni. AMBICIOZEN PROGRAM Programska zasnova, ki jo predlagajo v Avditoriju za bodoče obnovljeno piransko gledališče, je silno ambiciozna. Tartinijevo gledališče naj bi nudilo okrilje: - gledališki dejavnosti (uprizarjanje gledaliških in kabaretnih predstav, stalna gostovanja poklicnih slovenskih, italijanskih in drugih gledaliških hiš, dejavnost poletnega gledališkega festivala, ki bi morda sčasoma lahko prerasel v poklicno gledališče), glasbeni dejavnosti (komorni in solistični koncerti, v poletnem obdobju tudi gostitev že uveljavljenih Piranskih glasbenih večerov, uprizarjanje opernih enode-jank) in - mednarodnim glasbenim prireditvam (festivali). Prenova gledališča bi lahko Piranu odprla velike možnosti, da postane mediteransko mesto glasbene in gledališke produkcije no območju prostora Alpe - Jadran. Seveda bi se v gledališču lahko odvijali tudi razni manjši kongresi, simpoziji..., predvsem z umetnostno kulturnega področja (glasba, arhitektura, likovno izražanje). Obnova gledališča Tartini je - roko na srce -vsestransko izredno velik zalogaj - tako tehnično kot finančno. Potem ko so v Sloveniji občine izgubile državne funkcije in so ohranile (oz. pridobile) predvsem status lokalne samouprave, je zelo malo verjetnosti, da bi proračun občine Piran (ki si žal ni uspela priboriti statusa mestne občine in s tem več sredstev in pristojnosti) zmogel takšno investicijo, kakršna je obnova gledališča Tartini. Investicija je ocenjena na 4 do 5 milijonov DEM. Pri iskanju potrebnih denarnih virov pa občina doslej ni bila uspešna. Na gluha ušesa je naletela tako na Ministrstvu za kulturo, "izvisela" pa je tudi pri dodeljevanju mednarodnih sredstev (FHARE). Marsikaterega problema se je sedanji občinski svet moral lotiti v svojem skoraj že dve leti trajajočem mandatu; zagotovo pa se ne bo mogel izogniti gledališču. Odločiti se bo moral, komu bo zaupal vodenje obnove gledališke stavbe: staremu odboru, ki je svojo nalogo opravil, potekel pa mu je že tudi mandat, Avditoriju kot upravljalcu Tartinijevega teatra ali nekomu tretjemu... Predvsem pa bo moral biti iznajdljiv pri iskanju finančnih virov in ustreznih ljudi, ki bodo znali projekt speljati do konca. Kar pa je včasih najtežje. Najbrž pa bi se najprej moral odločiti, obnovi katerega kulturnega objekta bo dal prednost. Bo najprej posodobil Avditorij, kije prostorsko utesnjen in tehnično ne dovolj dobro opremljen? Se bo lotil palače Trevisin ob piranskem mandraču, ki vidno vsak dan bolj propada?... Najbrž bo ta odločitev najtežja... Livija Sikur Zorman JESENSKI DAROVI Včasih so nas, še smrkave in naivne prvošolčke, učili pregovora "Jesen rumena je dobra ženal" In smo verjeli. Potem je z leti vera v takšno dobro gospo vse bolj usihala. Vendar pa bi se nam nedavno, ob prebiranju programa naše občine oziroma njenega Sklada stavbnih zemljišč za jesensko obdobje, skorajda povrnila. Jeseni naj bi občina Piran začela s kar nekaj deli: z gradnjo kanalizacijskega sistema na sečoveljski Košti, v Dragonji (skupaj z obnovo vodovoda), na območju Seče in Paderne, pa od Vinjol do Malije, kanalizacijo naj bi dobil tudi Pacug s svojimi številnimi nedavno legaliziranimi črnimi gradnjami. Vodovod bodo speljali tudi na območje med Malijo, Malo Sevo in Lu-canom. Tudi Piran ne ostaja praznih rok. Na Tomšičevi in na delu Grudnove ulice je predvidena obnova komunalnih vodov in tlakov. Tudi portoroški Strma in Senčna pot si upravičeno obetata boljših časov, saj sta v jesenskem programu obnove kanalizacijskega in vodovodnega sistema (dobili pa naj bi tudi novo plast asfalta, zgornji del Strme poti, pa tudi javno razsvetljavo). RADIO NEBO PORTORO/ VE PREDSTAVI Krajani Portoroža in širše okolice smo bogatejši za še en lokalni medij. Pred kratkim je namreč začel oddajati RADIO NEBO PORTOROŽ na frekvenci 101,7 MHZ. Kot pravi direktor in solastnik radia, Liicijčan hnnio ć'ennelj, so z realizacijo v zamudi, saj so potrebovali več kol dve leti za pridobitev vseh ustreznih dovoljenj, zdaj pa seje pojavil še problem s frekvenco, saj na isti frekvenci oddaja tudi radio Hurostar iz Umaga. Na Ministrstvu za promet in zveze so jim zagotovili, da bodo skušali ta problem rešiti v najkrajšem času, do takrat pa bo Radio Nebo Portorož še naprej oddajal na že omenjeni frekvenci. "Želimo biti predvsem lokalni radio, torej radio našega kraja in naših ljudi", so bile besede drugega solastnika, gospoda Marjana Čermelja, "zato bo radijski program poleg glasbe nudil predvsem lokalne informacije ter obravnaval probleme in aktualne teme v naši občini. Želimo pa si tudi aktivnega sodelovanja z italijansko skupnostjo." Trenutno se Radio Nebo sliši v Luciji, Portorožu, Strunjanu in Izoli, v bodoče pa nameravajo oddajati tudi s Tinjana, tako da bodo pokrivali širšo okolico Kopra. Zaenkrat v eter spuščajo samo glasbo. Pripravljajo pa se, da začno tudi z govornimi oddajami in sporočili. Na valovih Radia Nebo boste našli svoj kotiček tako mladi, kot starejši krajani, saj je njihov cilj pritegniti k poslušanju čim večje število krajanov. S tem namenom ste vsi, ki imate kakšen predlog, idejo, pohvalo ali pa tudi grajo, vabljeni, da to sporočite na naslov: ENIMAR, d.o.o.. Bazoviška 12, 6320 Portorož - RADIO NEBO PORTOROŽ ali pa po telefonu na številko +66 76484. Prav tako bodo veseli vsakogar, ki bi želel aktivno sodelovati pri pripravi programa ali jim pomagati na kak drug način. Na koncu sta se želela lastnika zahvaliti vsem, ki so jima pomagali pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kakor tudi tistim, ki so s svojim delom kakorkoli pripomogli k temu, da imamo tudi v Portorožu svoj radio. Andraž Eller, dipl.oec. Ennio Cermelj, solastnik radia Ш Nebo. cestne grbine se niso obnesle O cestnih grbinah, ki se jih je občina Piran (tudi na pobudo nekaterih krajanov in šole) odločila postaviti na Liminjanski in Šolski ulici v Luciji, je v našem listu že pisalo. Na račun teh nestrokovno postavljenih cestnih ovir je bila izrečena že marsikatera pikra: da so previsoke, pregosto postavljene, da ne služijo svojemu namenu in da zgolj jačajo hrup, ki ga povzročajo tod vozeča, posebej težja vozila. Ob vsej plohi negodovanj se je župan - na podlagi mnenja njegove strokovne komisije - odločil število "ležečih policajev" radikalno zmanjšati. Tako sta na Liminjanski cesti po dve grbini ostali pred in za križiščem z Ulico borcev in enako število pri parkirišču telovadnice. Enako seje odločil za Šolsko ulico, kjer so ostale le ovire pri prehodu za pešce pri Fazanski ulici (po tri na vsaki strani prehoda). Medtem je o primernosti pomladi postavljenih cestnih grbin razpravljal tudi Svet Krajevne skupnosti Portorož. Županu je predlagal, da se pregosto posejane ovire na Senčni poti (in drugih) preuredi po drugod že vpeljanih standardih. LS.Z. ZADNJI POLKTNI UTKINKK: "TO LI Čl CA, POSPEICAJ ME...!" Da so bili malčki vrtca Morje iz Lucije kos letošnjemu nepievročemu poletju, in dvoma. Osvežilne kopeli v bcizenčkih. hladna sapica iz senčnih kotičkov dvorišč, pa "toličica", ki rada "posplica". To je le utrinek letošnjega linijskega poletja, ki je zdaj že mimo. A ostali bodo spomini. Sicer pa je letos vrtec star 20 let! (B.M., (oto by vrtec) LJUDSKA UNIVERZA KOPER UNIVERSITÄ POPOLARE CAPODISTRIA LJUDSKA UNIVERZA KOPER - vabi k vpisu v jesenski semester • Verificirani tečaji angleškega, italijanskega, francoskega in nemškega jezika - ugodne cene na 2., 3. in 4. stopnji (sofinanciranje MŠŠ), brezplačno uvrstitveno testiranje in svetovanje. • Angleščina in italijanščina za otroke od 5. leta dalje. • Programi za pridobitev poklica - trgovec, trgovski poslovodja, ekonomsko komercialni tehnik, poslovni sekretar, računovodja, pomožni tekstilec, vodja poslovanja v manjših podjetjih. • Študij ob delu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor • Programi strokovnega izpopolnjevanja - računalništvo, knjigovodstvo, vodenje poslovnih knjig S.P., viličaristi, težka mehanizacija, strojepisje. • Programi za prosti čas in osebnostno rast - retorika, voditelji čolnov, jezikovni tečaji za upokojence. Informacije in vpis: - Enota Koper, Cankarjeva 33, tel. 271-258 ali 272-274, uradne ure vsak dan od 8,00 do 17,00 ure, ob torkih in sredah pa tudi popoldne od 15,00 do 18,00 ure - Enota Izola, Oktobrske revolucije 1, tel. 63-130, uradne ure vsak torek od 17,30 do 19,30 ure ' - Enota Piran, Rozmanova 7, tel. 73-878, uradne ure vsak torek od 15,00 do 17,00 ure. MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA! ZAHTEVAJTE KATALOG! || ■ liiltii POSODOBITVI N1 1\Лс RTI STRIINJANSKI С.Л /.»RAVII ist \ Pravkar se izteka enomesečni rok javne razgrnitve ureditvenega načrta Zdravilišče Strunjan, ki se nahaja na krajinsko zanimivem jugo zahodnem delu strunjanskega polotoka, ob stmnjanskih solinah in laguni Stjuža, na zahodu pa meji na morsko obalo. Zaradi njegove izjemnosti je bilo to območje s posebnim odlokom razglašeno za krajinski park, za katerega velja poseben varovalni režim. Ker želi lastnik obstoječega zdraviliškega kompleksa v Strunjanu, Krka Zdravilišča Novo mesto, izboljšati ponudbo zdraviliifr in posodobiti celoten zdraviliški kompleks, se je odločil za njegovo skrbno urbanistično in arhitektonsko obdelavo. Predvideno posodobitev je zajeta v omenjenem ureditvenem načrtu. Krka Zdravilišča namerava svoj strunjanski zdraviliški kompleks celovito - tako gradbeno kot hortikulturno - obnoviti. Največji poseg bi bil enoetažna nadzidava obstoječega hotela. Pri tem bi sanirali sedanjo streho in povsem prenovili hotelske sobe (uredili bi več enoposteljnih enot, kar je pogojeno s strukturo zdraviliških gostov in z zdraviliško dejavnostjo hotela). Predvidena je še nadzidava pokritega bazena za zdravstveno rekreacijsko dejavnost. V pritličju želijo razširiti restavracijo in zgraditi manjši prizidek. V podaljšku obstoječega pokritega zimskega bazena nameravajo dograditi še zunanji bazen. Na lokaciji sedanjega parkirišča pa bi uredili dvonivojsko parkiranje. Streho podzemne garaže bi izkoristili za dodatna tenis igrišča, kar bi zagotovilo minimalno poseganje v neokrnjene zelene površine. Za Vilo Tartini predvidevajo zgolj rekonstrukcijo v obstoječih gabaritih. Nov poseg je le pokritje njenega obstoječega zunanjega bazena, ki ga bodo seveda tudi temeljito prenovili. V okviru Tartinijeve Mise je še garaža, ki naj bi jo nadzidali za eno nadstropje in tain uredili stanovanja za osebje. Že obstoječe bungalove v zdraviliškem parku želi lastnik obnoviti, dodali bi jim le zimske vrtove. Morska obala in obalna linija ostane praktično enaka. Plaža naj bi pridobila le manjši tobogan in bazenček za vodne igre otrok. Del naravne plaže - do vhoda z morja v Stjužo (morsko laguno ob solinah) - bo deležen temeljitega čiščenja, odstranili pa bi vse začasne objekte. Ob vhodu na kopališče bi nastalo razgledišče na morje. Zasnovan je še sklop plažnih objektov, ki so zasnovani tako, da ne bodo obremenjevali najkvalitetnejšega osrednjega dela tega območja. V bližini vstopa na plažo bo urejeno igrišče za odbojko (beach volley). Na prehodu med ure- jeno in naravno plnžo naj bi odstranili sedanjo taverno in zgradili nadomestni objekt, ki bi imel dvojno vlogo: zvečer bi bil ribja restavracija (s teraso in plesiščem), čez dan pa bi bil okrepčevalnica za kopalce. Ob prehajanju lagune v morje je spontano nastala manjša luka s privezi za čolne domačinov. Investitorji predlagajo delno utrditev tega dela obale in ureditev nekaj privezov za čolne. Zdaj neurejeno nasuto parkirišče ob Stjuži bodo seveda uredili in ga zasadili z mediteranskim rastlinjem. KJ. DILEME OB KRKINIH STRUNJANSKI H NAČRTIH Načrti obnove turistično-zdraviliškega kompleksa Krke v Strunjanu so kar veličastni. Vendar so zanimive tudi dileme, ki se ob tem zastavljajo vodilnim v piranskem javnem podjetju Okolje. Okolje Piran je namreč leta '94 z Občino Piran sklenilo pogodbo, s katero je pridobilo pravico uporabe in upravljanja z območjem plaže v Strunjanu (kopališče Krka). Letos je občinski svet sprejel še Odlok o priobalnem pasu in koncesijah, ki zajema tudi omenjeno območje, s katerim pa dejansko upravlja Zdravilišče Krka Strunjan. Podjetje Okolje je, kot formalni upravljalec kopališča, poskušalo z dejanskim uporabnikom urediti odnose in skleniti pogodbo o podzakupu. Vendar je Zdravilišče Krka ureditev odnosov zavrnilo s pojasnilom, da jim upravljanje s plažo ne prinaša nobenega dobička. Po mnenju Okolja je takšna trditev na majavih nogah, saj Zdravilišče Krka oddaja v najem gostišče Lambada (ki je formalno last Občine Piran) - za kar seveda pobira najemnino, na kopališču pa pobira tudi vstopnino. Krka pa - na območjih, za katera ima pravico uporabe Okolje - zaračunava tudi parkirnino... Torej je težko verjeti, da jim upravljanje z območji (kopališče, gostišče, parkirišča), ki so sicer last Občine, nič ne nosi! Pri Krki pa letos niso zaprosili niti za soglasje k cenam storitev na plaži, s katero upravljajo, kar je sicer z občinskim odlokom predvideno. V Okolju se še čudijo, daje Krka lahko nosilka prostorskega planiranja na zemlji, ki ni njena last... Idila na plaži v Strunjanu (foto: L.S.Z.) M I R E L A ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO Salon obratuje v pritličju Grand Hotel Emona na Bernardinu Telefon: 475-6010 Se priporoča! (&KRKK ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE STRUNJAN Dne 10.10.96 bo v samoplačniški ambulanti Zdravilišča Strunjan ordiniral predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani Prof. Dr. Srečko Herman. Za naročanje in informacije pokličite na 066/ 474-420. Nov urnik samoplačniških ambulant in fizioterapije v Zdravilišču Strunjan: od ponedeljka do petka: 7.00 - 19.00 sobota: 7.00 - 14.00 DOBRODOŠLI prostovoljec rdečega kri/a vi anglije Letošnje delovno poletje no piranskem Rdečem križu je zaznamoval komaj 17 letni prostovoljec Richard Lovsey Benet iz Anglije, točneje iz Torquaya (Devon). Dobro polovico avgusta se je namreč mudil pri stari mami v Portorožu, znani prostovoljki RK Cesarini Sm-rekar. Ta ga je tudi dodatno motivirala in navdušila, da je del počitnic namenil dobrodelnemu delu, saj je to, kot pravi sam, v Angliji nekaj čisto običajnega (pomoč v bolnišnicah, domovih upokojencev, Rdečemu križu in drugih humanitarnih ustanovah in organizacijah.) Odkril nam je novost, da "morajo" v Angliji vsi tisti, ki sami potrebujejo pomoč, nuditi svojo drugim (npr. brezdomci ali ljudje z dna družbene lestvice). Ta moralna obveza naj bi imela predvsem vzgojno težo. Kdor je pač deležen pomoči in požrtvovalnosti soljudi, mora nujno v zameno tudi sam dajati drugim. Za Richarda Lovseya Beneta je Slovenija tretja domovina (po materini strani je namreč Slovenec in Italijan, po očetovi pa Anglež). In za svojo tretjo domovino meni, da ima kot samostojna država ogromne potenciale. Po njegovem je uspešnost vsake države - tako mlade kot stare -prav v zgodovinski neobremenjenosti. Za svoje vrstnike v Sloveniji je dobil vtis, da so manj obremenjeni z obveznostmi kot so angleški najstniki. Šolski dan se sicer v Angliji začne šele ob 9. uri, traja pa vse do 4. ure popoldan. Vendar pa pouku sledi še cela vrsta aktivnosti, ki so tudi vezane na šolske obveznosti. Kljub svoji mladosti je naš sogovornik in prostovoljec razmišljujoč človek. Njegove misli so globoke, smiselne in polne iskanja. Po tem, kar smo izvedeli od mladega Richarda lahko zgolj upamo, da se bo tak način prostovoljnega dela, kot ga poznajo na Angleškem, "prijel" in zaživel tudi med našimi dijaki in študenti. V dobro njihovi duhovni rasti in nam vsem. Dejstvo je, da iskrenih misli in dobrih dejanj ni mogoče kupiti in zaračunati. Valentina Klemše Ob (čeprav že minulem) tednu boja proti kajenju: 14. 21. september ne boj, morda le kanček bontona Že dolgo je jasno, da sveta absolutnih nekadilcev še ne bomo dočakali tako kmalu. lina od človekovih pravic v civilizirani družbi je pravica do lastne izbire tveganja, vendar pod pogojem, da s tem ne ogrožamo drugih. Rdeči križ že mnoga desetletja posveča veliko pozornost zdravstveni prosveti v smislu celostne vzgoje o zdravem načinu življenja kot edini pozitivni usmeritvi sodobnega človeka. Na mnogih sestankih ali srečanjih smo premnogokrat priče, da napisi "Hvala, ker ne kadite", mize brez pepelnikov in razni poučni plakati, nikakor ne zaležejo. Tako so mnogi brezbrižni in neodgovorni ne le do svojega zdravja, ampak s svojim užitkom ogrožajo zdravje ljudi, ki so se odločili za življenje brez cigaretnega dima. O pasivnem kajenju nekadil cev v zakajenih prostorih marsikateri kadilec kar noče vedeti in razumeti bistva. O tem, kako velik kamen spotike je kajenje v poslovnem življenju, pričajo podatki, da po svetu vse več podjetij od svojih zaposlenih zahteva, da nehajo kaditi. S posebnimi denarnimi in materialnimi dodatki nagrajujejo nekadilce in še posebej tiste, ki nehajo kaditi. Tisti, ki stavo izgubi in se ni uspel odvati kajenja, mora za kazen vplačati določeno vsoto denarja humanitarnim in drugim organizacijam, ki propagirajo nekajenje. Pri svojih izvajanjih so tako dosledni, da kajenje prepovedujejo tudi gostom, ki obiščejo podjetje, pri tem pa pozabljivce opozarjajo za to odgovorni delavci. Če je naša odločitev pač takšna, da kadimo, upoštevajmo vsaj nekaj naslednjih vrstic lepega vedenja, s čemer bomo z malo dobre volje in razumevanja spoštovali pravico nekadilcev do (relativno) čistega okolja in manir, ki naj bi bile upoštevane tudi v družbi kadilcev: - Cigareto najprej ponudite ženski, šele nato moškemu, in sicer po starosti - od starejših k mlajšim. Tudi prižiganje gre po tem vrstnem redu. - Vsako cigareto prižigate z novim plamenom. Če prižigate cigatero z vžigalico, smete z isto prižgati samo dvema kadilcema, nikoli trem (navada izvira menda iz burske vojne, ko so burski vojaki v hipu, ko je angleški vojak prižgal cigareto prvemu tovarišu, izsledili sovražnikov položaj, drugič pomerili, tretjič zadeli nesrečnega kadilca). - Cigarete se nikoli ne prižiga z že prižgano cigareto. - Varujte se slovesa, da kadite (samo) tuje cigarete. - Ustnika in pipe ne čistite pred drugimi - Pazite, da okrog sebe ne širite napadalnega vonja po nikotinu: pogosto zračite oblačila, zobe si umivajte z zobno pasto za kadilce in uporabljajte ustno vodo. - Nikogar ne nagovarjajte, naj začne kaditi. - Ženska s cigareto na ulici ni ravno očarljiva - Kadilci pipe in cigar naj se zavedajo, da širijo okrog sebe vonj, ki ni nujno všeč vsem. - Cigaretnega dima ne puhajte sogovorniku naravnost v obraz. - Ne kadite v dvigalu in drugih majhnih zaprtih prostorih. - Pepela ne stresajte naokrog. Če ste strasten kadilec, si omislite žepni pepelnik s pokrovom. - Konica cigare se odreže s posebnim nožem, nikar je ne odgriznite. - Naj se vam ne dogaja, da vas bodo drugi prisiljeni prositi, da ugasnete cigareto. - V letalih, na ladjah in v vlakih so ločeni oddelki za kadilce in nekadilce, zato to delitev spoštujte. Če prevoznik kajenje v svojih vozilih prepoveduje, morate to brezpogojno upoštevati. - Na potovanju v tujino bodite pozorni na znak za prepoved; danes je kajenje marsikje prepovedano. - Kjer je kajenje prepovedano, ne kadite na skrivaj. Prej ali slej vas bodo odkrili. Uh, koliko truda za užitke, ki niso niti poceni! Ali ni veliko preprostejše odločiti se za odvado od kajenja in to vzeti kot izziv in enostavno nehati kaditi? Vsi bodo bolj zadovoljni, vi sami s seboj pa najbolj. Valentina Klemše Območna organizacija Rdečega križa obvešča, da delujejo v občini Piran naslednje POSTAJE Rdečega križa: - Piran (vsak petek od 11. do 12. ure v prostorih Območne org. RK Piran), - Portorož (vsako sredo od 16. do 17. ure v prostorih KS Portorož), ■ Lucija (vsako sredo od 16. do 17. ure v prostorih KS Lucija), - Strunjan (vsak prvi torek v mesecu od 16. do 18. ure v prostorih KS Strunjan). Na POSTAJAH RDEČEGA KRIŽA vam bodo prijazne prostovoljke izmerile krvni tlak, se z veseljem pogovorile o vaših zdravstvenih in drugih težavah, ter vam dale ustrezne informacije. Razen tega se učijo raznih tehnik sproščanja, razgibalnih vaj za posamezne telesne težave, dihalne vaje (kot enega od važnejših predpogojev za trdno zdravje...), dietno prehrano pri posameznih obolenjih in še in še. SMO, KER NAS POTREBUJE NA TISOČE LJUDI... Marinko Babic s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/72-516, 72-431, mobitel: 0609/615-943 PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENT A CAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH VINSKA I RIA KOI ZDRAVILO September je čas, ki ne oznanja le pričetka novega šolskega leta, temveč tudi prelepo obdobje, ko dozori grozdje in ostali plodovi radodarne matere narave. Trgatev nrirn pričam tople barve, ki obdajajo vso naravo. Marsikoga kljub pojemajočim sončnim žarkom greje misel na /Jahtno kapljico, ki jo bo kmalu dal iztisnjeni rno'>t. Cas trgatve pa lahko izkoristimo tudi za utrjevanje zdravja ali za odpravo manjših zdravstvenih težav in nevsečnosti. To, da je grozdje zdravo, sladko sadje, ni potrebno posebej izpostavljati, saj je že zelo dolgo znano v narodnem zdravilstvu. Polno vitaminov, rudninskih snovi, grozdnega sladkorja in drugih za človeka koristnih snovi ima grozdje namreč veliko zdravilno moč. Vinska trta je vsa uporabna v zdravilne namene: kot sok, sveže in sušene jagode, vino, listi in vinski kis. Zdravilnost vinske trte: proti ozeblinam, ledvičnim kamnom, za boljšo prebavo, proti kašlju, za urejanje menstruacije, čiščenje in izboljšanje krvi, hitrejše strjevanje krvi, proti krvavenju, hemoroidom, obolenjem prostate, zvečani kislosti urina, zaprtju, prhljaju, divjemu mesu, obolenju jeter, bradavicam, astmi, vnetju dlesni, protinu, žolčnim kamnom, prehladu, luskavici, vnetju oči, arteriosklerozi idr. Ker bi bil seznam zdravilnih receptov predolg, bomo omenili le tiste, ki so povezani s splošnimi nevšečnostmi (npr. za zniževanje temperature, proti pozabljivosti, za zvišanje krvnega tlaka...) in zdravstvenimi težavami, ki so nekoliko pogostejše v jesenskem času (npr. težave pri želodčnih bolnikih). Objavljamo nekaj zdravilnih receptov, ki si jih lahko hitro in učinkovito pripravite kar doma. Taka obvestilo o boju zoper nasilje s hrupom V javnosti je že znano, da smo Portorožani začeli akcijo za uveljavitev zakonitih predpisov o varovanju svojega življenjskega okolja. Začeli smo z ovadbo zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja in prostora po 3. odstavku 333. člena Kazenskega zakonika. Ovadili smo tri osebe, od katerih konkretna imena še niso znana, so pa ugotovljiva (poslovodeä vodjo diskoteke Tivoli v Portorožu in najemnik navedene diskoteke). Obenem smo tudi vložili tožbo zoper toženo stranko Hoteli Palace in najemnika diskoteke Tivoli "zaradi odstranitve škodne nevarnosti" po odgovarjajočih določilih Zakona o obligacijskih razmerjih (156. in 154. člen). Dalje smo vložili zahtevek po ponovni namestitvi prometnih znakov: a) prepovedano dajanje zvočnih znakov (prečrtana avtomobilska hupa); b) prepovedan promet za motorna kolesa in c) prepovedan promet za kolesa z motorjem v času od 22. do 06. ure. Ovadbo za uvedbo kazenskega postopka smo poslali pristojnemu Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru (obravnaval jo bo zunanji oddelek v Piranu), tožbo smo vložili pri pristojnem Okrajnem sodišču v Piranu, zahtevek za ponovno namestitev prometnih znakov pa Republiki Sloveniji - Upravni enoti v Piranu. Doslej je vse tri akte podpisalo 25 ljudi - vsakega od navedenih aktov namreč. Pripravljeni pa so akti o nadaljnjem pristopu oškodovank in oškodovancev k vsem trem zahtevam, to je ovadbi, tožbi in zahtevi po namestitvi znakov. Portorožani se spominjate, da smo v preteklih letih vodili številne akcije, da bi nekako spametovali brezobzirne izkoriščevalce našega kraja. Kraj pripada njegovim prebivalcem, kar je samo po sebi umevno. To izhaja iz dejstev, da prebivalci kraja odločajo o tem, kaj se z družbenim planom določi kot dopustno. To odločamo krajani delno neposredno z udeležbo v javnih obravnavah, v teku katerih dajemc pripombe, predloge itd. Lahko se upremo tudi s pravnimi sredstvi nc Ustavno sodišče zoper splošne akte, ki bi jih sprejel pristojni državni organ brez upoštevanja zahtev in predlogov krajanov. Tudi zoper konkretne akte se krajani lahko upremo bodisi posamično ali pa organizirano. Na žalost so dosedanji napori za ureditev stanja ostajali samo zapisani in odloženi v predal. Bilo je tudi mnogo člankov in poročil v javnih medijih. Mi smo torej lajali, karavana pa je šla dalje. Lani avgusta je stopila v veljavo Uredba o hrupu, ki točno določa, da je v turističnih krajih dopustna dnevna hrupnost do 50 decibelov, nočna pa do maksimalno 40 decibelov. To sicer ni nič novega. Ze starem rimskem pravu je bilo strogo določeno, kaj je v sosedskih odnosih dopustno in kaj ne (sosedsko pravo). Tudi v bivši SFRJ je obstojal Zakon o hrupu, kije na podoben način urejal, koliko hrupa je kje dopustno. Ni se mnogo razlikoval od sedanje uredbe. Slednja (uredba namreč) je sedaj usklajena z normativi, ki jih predpisuje Evropska skupnost. Neposredno so nam pri začeti akciji pomagale Primorske novice s člankom "Hrup je drugi najpogostejši povzročitelj srčne kapi" v katerem so navedeni tudi naslednji stavki: "... Hrup vodi v smrt, -hrup J* nevarnejši za infarkt, kot je azbest za pljučnega raka". To Portorožani dobro vemo. Mnogi ljudje so oboleli. Tresejo se zaradi "živčnosti", kiJe posledica neprespanih noči. Dobivajo driske, itd, itd. D®3 "zdravila" služijo kol samopomoč za manjše H5VJ zdravstvene težave posamezniku in družini. So naravna, poceni in brez stranskih učinkov. ZA HITREJŠO OKREVANJE (tudi po operaciji) Trikrat na dan jemo sveže grozdje: zjutraj na tcsčc. pred kosilom in uro pred večerjo. Pojemo 1,5 kg grozdja na dan. Jemo raje črno grozdje, ker je bolj zdravilno kot belo. Grozdje lahko jemo tudi z malo pšeničnega kruha. Ta okrepčilna kura traja 3 tedne. ZA KREPITEV ODPORNOSTI ORGANIZMA V liter belega vina damo glavico česna in 50 g smrekovih storžev. Pustimo stati 10 dni, potem ga pijemo 1-2 krat na dan po jedi 1 skodelico. PROTI GASTRIT1SU (vnetju želodčne sluznice) Uro pred zajtrkom, kosilom in večerjo pojemo po 300 g zrelega črnega grozdja s koščkom en dan starega kruha. Tako prvih 7 dni. Naslednjih 7 pojemo po 400 g grozdja, naslednjih pa po 500 g. ZA ČIŠČENJE KRVI IN KREPITEV ŽIVCEV Pred zajtrkom popijemo na tešče 1 kozarec mošta. ZA BOLJŠI SPOMIN Jagode večjega grozda, 2 očiščeni pomaranči, 4 lešnike in 1 smokev zmeljemo v mešalniku in jemo med glavnimi obroki dlje časa. ZA ZNIŽEVANJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE Nezrele grozdne jagode stlačimo in uporabimo kot oblogo. PROTI SLABOKRVNOSTI V 2 1 črnega vina damo 220 g suhih listov poletne koprive in jih pustimo namočene v vinu 24 ur. Pijemo kozarček vsako jutro na tešče in zvečer pred spanjem. PROTI ARTERIOSKLEROZI Opravimo kuro s svežim grozdjem: 2 tedna jemo vsak dan 1 do 3 kg zrelega in opranega grozdja - in to samo sok in meso jagod, ne pa pečk in kožice. PROTI GLAVOBOLU boleča mesta masiramo z močnim tropinovcem. Za konec pa še lepotni nasvet ZA POMLAJEVANJE: V 1 liter črnega vina damo 10 glavic čebule (strte). Kozarec pustimo na soncu 2 dni, potem pijemo po 1 kozarec tega zdravila med jedjo. Ker je v večini zdravilnih receptov vinske trte osnovna sestavina prav vino, upamo, da tega v imenu zdravja ne boste izkoristili kot opravičilo za kakšen kozarček preveč spitega "rujnega". Valentina Klemše (Literatura: Zdravljenje s sadjem in zelenjavo avtorja Bogomiija Mihajloviča) r >0e\HO SE V PERQ0l PIZZERIA - PUB k PERGOLA PORTOROŽ - POR roRosi; tel.: 746-775 vsak dan od I2.00 do 02.00 glasba v živo Prava italijanski! pi//a pripravljena v krušni peti Špageti, tortelini, ravioli, peresniki r^v Meso na žaru Šampinioni na žaru in še in še BSP Izhajamo tudi iz gospodarske nuje: hrup odganja turiste iz Portoroža! Prostor ne dovoljuje, da bi natančno navedel vse, kar je sicer nujno potrebno vedeti. Zato za sedaj zaključujem s tem: V razvitih turističnih državah so diskoteke in sploh hrupni obrati odmaknjeni daleč proč od naselij. Za ustvaritev območja miru kakršno zahteva Uredba o hrupu, imamo na razpolago prometne znake, ki jih zgoraj omenjamo. Seveda pa prometni znak brez učinkovitega policijskega nadzora ne predstavlja nič. Zato bomo morali doseči, da bo naša policija Portorož varovala, kot ji nalagajo predpisi. Ker mnogi krajani navajajo, da jim policija na klice za pomoč odgovarja, da ni pristojna, citiram 21. člen Uredbe: Nadzor nad izvajanjem 19. in 20. člena te Uredbe pa izvaja (tudi) policija. V 19. členu je določeno, da je dovoljena uporaba kosilnic, škropilnic, žag in našteva še celo vrsto orodij, od ponedeljka do sobote med 08. in 19. uro. Ob nedeljah in praznikih je tudi to prepovedano. 20. člen pa: "Vožnja vozil na motorni pogon brez delujočih glušnikovje prepovedana." Vsi vemo, daje več teh motornih vozil brez delujočih glušnikov kot z delujočimi. Naša policija še ni izvedla nobene akcije, kakršno naprimer je izvedla policija v Kopru 20. julija od 16. do 23. ure. Prav tako določa Pravilnik o obratovalnem času gostinskih obratov v 20. členu, da uresničevanje njegovih določb nadzorujejo tudi policisti (razen tržnih inšpektorjev). Policija torej je pristojna. Prometni znak "Prepovedano dajanje zvočnih signalov" pomeni, da nihče ne sme povzročati hrupa, ki bi dosegal jačino enkratnega zvočnega signala z avtomobilsko hupo. Ponoči je seveda v naseljenih krajih nasploh prepovedano dajanje zvočnih signalov. To je pomembno zlasti sedaj, ko ima precej avtomobilov zvočne protivlomne naprave. Toda te naprave, ki povzročijo stres pri vseh, ki jih zvok doseže, se sprožajo tudi iz drugih vzrokov in ne samo zaradi poskusov vloma. Zato mora biti lastnik takega avtomobila, ki se mu sproži alarmna naprava brez razloga, prav tako kazensko in odškodninsko obravnavan. Za ponovni razcvet portoroškega turizma je ustvaritev območja miru absolutni predpogoj. Dušan PUH I ' I I KREKOVA BANKA d.d. POSLOVNA ENOTA KOPER ŽELITE SVOJ DENAR NALOŽITI ZA KRAJŠI ALI DALJŠI ČAS? VARNO IN DONOSNO? TO LAHKO STORITE Z NAKUPOM 1. EMISIJE OBVEZNICE KREKOVE BANKE D.D. VRSTA OBVEZNIC Navadne obveznicc na prinosnika, nomini-rane v DEM, vplačljive in izplačljive v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije. Prodajna cena obveznice je 500 DEM. OBRESTNA MERA Letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo izplačevale dvakrat letno ob zapadlosti kupona. ROK ZAPADLOSTI Obveznice bodo prinosniku izplačane po preteku petih let od dneva izdaje, t.j. 1.7.2001. Vse obveznosti iz naslova obveznic bodo izplačane v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije za DEM na dan zapadlosti posameznih kuponov. JAMSTVO Za izplačilo obveznic jamči Krekova banka d.d. z vsem svojim premoženjem neomejeno. INFORMACIJE Vse informacije o izdajatelju vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo v PE Koper, Ul. Zore Perello 2, Koper, tel. 392 311. PIRANSKA ОИС INA KONČNO ПШ1 V Ш JANJIII /I 11 NA OBČINA Obdir.ki sveiniki '.o dobili v roke nov prHlorj odloki o ravnanju s komunalnimi odpadki. V odloku ',e /orjotovo ne boMo spremenilo dmgj člen, v katerem so zajeti cilji ravnanja z odpadki: 1. omejevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov; 2. preprečevanje "divjega" odlaganja od pod ko v; 3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja; 4. vračanje odpadkov v ponovno uporabo; 5. sprejemljivost ukrepov za okolje in 6. uveljavitev načela : "stroške plača povzročitelj". in četrti člen, ki določa način ravnanja z odpadki: 1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev; 2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oz. predelavo; 3. odlaganje preostalih odpadkov na urejenih odlagališčih in 4. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki; 5. saniranje divjih odlagališč Najbrž je najzanimivejša določba "stroške plača povzročitelj". Vprašanje je koliko bo nas vse le-ta stala. V Portorožu so se krajam pogosto pritoževali nad nepravičnostjo sedanjega sistema zaračunavanja odvoza odpadkov, ki - po sedaj še veljavnem odloku -temelji na številu kvadratnih metrov bivalne površine, ki jo premore (in deklarira) posamezno gospodinjstvo . (Preprosto rečeno - večje je tvoje stanovanje (več imaš kvadratnih metrov na razpolago), več plačaš za odvoz smeti!). Ta sistem je svoj čas imel dovolj dobre argumente, ki so opravičevali njegovo vpeljavo in sedaj njegovo spremembo. Cena odvoza smeti se bo zagotovo dvignila. To pa predvsem za tiste, ki se bodo pri "delanju" smeti še naprej neracionalno (potratno) obnašali. Se pravi: kdor bo - tako kot doslej - vse smeti zmetal v eno in isto kanto (zabojnik za odpadke), bo zagotovo plačal več! Tisti, ki bo ločeval odpadke (ločeno, diferencirano zbiral odpadke) ali pa se odpovedal izdelkom v potratni embalaži, bo pač plačeval manj! Po novem bo cena odvoza odvisna od prostornine (volumna) posode za smeti in pogostnosti (frekvence) odvoza. V ceni odvoza smeti, ki bodo končale na deponiji, bo vračun velik delež stroškov vzdrževanja deponije - tudi do polovice celotne cene. Okolje pa bo zaračunavalo za odpadke, ki se jih lahko vrne v predelavo (reciklažo) pol manjšo ceno, saj za takšne odpadke, odpadejo stroški za vzdrževanje občinske deponije pri Dragonji. V naslednjih številkah Portorožana bodo še natančnejši opisi, kako moramo občani ravnati z odpaki - predvsem katere odpadke vračamo, da se jih ponovno uporabi. Pred uvajanjem (in ob samem uvajanju) novega režima odvažanja komunalnih odpadkov (ter njegovega zaračunavanja), pa javno podjetje Okolje - ki je izvajalec te dejavnosti - pričakuje odziv krajanov, uporabnikov njihovih uslug. Z vprašanji glede novega načina odvažanja smeti se lahko obrnete na uredništvo Portorožana ali na službo za odvoz pri Okolju. bo kdaj boljši n /(llinjiiikili /ti /lui(inji' komunalnih odjHidkev. <> odvo/u ndjKidknv. n t'isltii'i okoli muciiijcikiiv smo v Por Joro/nnU /(' (ioSllklUl plMlll. [Picd nekaj In i je doinau' ko ■munaliio podjelje /e poiskusilo / uvajanjem diler ^enciranega zbiranja odpad kov: slekla, papirju in ostalih ^odpadkov. V tu namen so pri Dkolju v Avstriji (pri firmi Saubermacher) nabavili celo smetnjake različnih barv in napisov. Vendar so pri tem hvalevrednem poskusu zatajil- predvsem ljudje - uporabniki storitev: v smetnjake so začeli odlagati vsevprek. Zgornji posnetek smo naredili prav v Avstriji (gl. fotografijo) Le kako bi naši ljudje zmogli, če bi namesto v iri, odpadke morali sortirati kar v pet zabojnikov? So pa Avstrijci vestni - kot lahko vidite na sliki - in okoli kant vse počistijo; nikjer - kot pri nas - se okoli smetnjakov ne valjajo smeti. Pri nas se kante le redko perejo, zato se od njih - posebej poleti - dviguje zadušljiv smrad, česar v Avstriji nismo zasledili. Bo z novim odlokom o odvažanju in zbiranju komunalnih odpadkov, ki je v občinskem svetu v postopku sprejemanja in s katerim se ponovno poskuša z uvajanjem diferenciranega zbiranja odpadkov, drugače - boljše? (Foto in tekst- M. Jovanovič) mesec športa 96 V vseslovensko akcijo "Mesec športa", ki teče od 13. septembra do 13. oktobra in je nadaljevanje lanskoletnega "Tedna športa", se je vključil tudi Športni center Piran, ki je skupaj s športnimi klubi pripravil vrsto tekmovanj in drugih športnih prireditev namenjenim otrokom, pa tudi odraslim in družinam. Tako je bilo konec septembra na bernardinskem balinišču občinsko žensko prvenstvo v dvojicah, ki ga je Športni center pripravil skupaj z balinarskim klubom Prijatelji iz Seče. * Skupaj s Športnim društvom Piran pa razpisuje občinsko prvenstvo v krosu (okoli jezera v Fiesi), ki se bo odvijala v sredo, 9. oktobra s pričetkom ob 16. uri. Namenjeno je učencem osnovnih šol, srednješolcem in odraslim (zanje so prihranjeni kar trije krogi okoli jezera). Tekmovanje osnovnih in srednjih šol bo posamezno in ekipno. Šola, ki se bo najbolje odrezala, bo prejela pokal. Čas za prijavo je ura pred startom. * V sodelovanju s kegljaškim klubom Portorož pa pripravljajo še odprto kegljaško prvenstvo, ki bo potekalo 12. in 13. oktobra s pričetkom ob 10. uri na kegljišču Bowling bara v Luciji. (Prvi dan bo predvidoma ekipno tekmovanje članic in članov ter upokojencev, drugi dan prvenstva pa bo teklo tekmovanje posameznikov ter otrok in mladink oz. mladincev). Za informacije se obrnite na Športni center Piran, Tartinijev trg 10, Piran, tel.: 746-829. mednarodni univerzitetni dogodek v portorožu V času med 13. septembrom in 13. oktobrom 1996 poteka v Sloveniji Akcija Mesec športa 1996 in je pod okriljem Zavoda za šport Slovenije. Njen namen je spodbujanje in promocija športnih dejavnosti na področju celotne Slovenije. Visokošolsko središče v Kopru in Visokošolski zavodi na Obali so se v projekt vključili z dvema akcijama: * v času akcije (t.j. med 13.9. in 13.10) nudijo študentom brezplačno uporabo igrišč za beach volley v Portorožu. * Pripravili bodo zaključno prireditev, ki so jo naslovili Mednarodni univerzitetni dogodek in bo v soboto 12. oktobra 1996. Tega dne se bo dogajalo marsikaj. "Zgodila" se bo veslaška regata (Bernardin-Portorož), na isti relaciji bo še jadralna regata, na osrednji portoroški plaži pa se bo odigral odbojkarski turnir (beach volley turnir). Poskrbljeno bo tudi za družabno srečanje, ki bo v hotelu Riviera. borzno posredniška družba PFC Interfin Primorski Finančni Center Interfin Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100 nakupi in prodaje vrednostnih papirjev na borzi, ■ nakupi in prodaje privatizacijskih delnic, z katerimi se že lahko trguje, ■ vpis investicijskih kuponov vzajemnega sklada PIKA, ■ poleg tega pa nudimo tudi storitve terminskih poslov in leasing. m VZDRZEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN tel.: 066/76-719 - adaptacije stanovanj - postavitev pregradnih sten - montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog - pleskarska dela - montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru nekaj med aforizmom in grafitom... - Ne bojim se kuhinj v kulinoriki - temveč tistih v politiki! - Vztrajno so iskali skupni jezik in ko so končno mislili, da so ga našli, so ugotovili, daje to pravzaprav - jezik norih krav! • Ali so napake genialnih osebnosti - genialne napake? - Ob oblikovanju negativnih, pozitivnih itd... list zdravil, kije pač predvsem način, kako iz žepov državljanov (beri: tistih bolj bolehnih) zvabiti več prispevkov v državno malho, sta revna Slovenca Janez in Miha takole modrovala: "Če bova morala plačevati zdravila, bova umrla od lakote, ker nama bo zmanjkalo denaija za kruh. Če pa bova kupila kruh, bova umrla od bolezni, ker ne bova imela denaija za zdravila..." - SODOBNE SLOVENQE "CATCH 22". Žižfl PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK Rod "Morski vihcirniki" so taborili v Bretjinju: NI OVIR J\ TABORNIKI' Letos so taborniki iz Lucije postavili svoj tabor v bližini Breginja tik ob italijanski meji, ki poteka po zanimivi in prijazni Nadizi. Breginj, ki gaje katastrofalen potres leta 1976 porušil do tal, je popolnoma nova vas iz montažnih hiš. Domačini so čudoviti ljudje, ki so z odprtimi rokami sprejeli ludjske tabornike in jim pričarali prijetno počutje. Svoj delež je prispevala neokrnjena narava s prelepimi listnatimi gozdovi in številnimi še neonesnaženimi izviri äste vode. Kaj bi dali, da bi to vodo imeli na obali! Tabora se je udeležilo šestdeset tabornikov željnih avantur in življenja pod šotori, brez hrupa in umazanega ozračja. Uživali so v posebni vrsti zabave, povsem drugačni od tiste na ulicah in asfaltu. Preizkušali so se v taborniških veščinah, ob tabornem ognju in številnih pohodih po gozdovih brez označenih poti. Pri tem so spoznavali najzahodnejši del naše dežele in se učili, kako ohraniti naravo in se kljub temu zabavati. Pomerili so se v streljanju z loki in zračnimi puškami, v premagovanju ovir, nogometu, orientacijskem pohodu in še in še. V celoti so speljali projekt "Tabor del narave" in dokazali, da taborniki ne onesnažujejo okolja in ga ne obremenjujejo. Naučili so se samostojnosti in prisrčnega prijateljstva ob igri, opazovanju in delu... Izdelovali so tudi odtise v gipsu in podrobno opazovali okolico in njegove prebivalce. Najbolj zanimiv je bil rilčasti gad. Petnajst korenjakov se je celo odpravilo bivakirat: dan in noč so preživeli sami in si tudi sami kuhali. Ob zaključku so bili vsi srečni in zadovoljni; njihovi obrazi so žareli od sreče. Obljubili so si, da bodo še večkrat poizkusili, saj so se imeli "super . Višek pohodništva je bil vsekakor enodnevni pohod na Stol. Petindvajset pohod nikov ga je pogumno "naskočilo" in osvojilo. Poplačani so bili s prečudovitim razgledom na Alpe, Dolomite in morje. Videli so celo piransko Punto. Boljšega si res niso mogli želeti. Na planini so obiskali planšarijo s kravami, kozami, prašiči in kokošmi. Skratka - majhen živalski vrt. Izdelovanje sira na planšariji je posebnost. Izdelujejo kvaliteten, daleč naokoli znan sir. Višek vsakega tabora je krst Novopečene tabornike, ki so uspeli izpolniti določene kriterije, so ob tabornem ognju krstili s palico po zadnjici. Postali so srnice, mravljice, klopi, gadje itd.. Domačini so svoje gostoljubje izkazali s tristotimi z marmelado polnjenimi palačinkami, paš Tristo palačink je kar poniknilo v želodcih mladih tabornikov. Sicer pa je za odlično hrano in zadovoljstvo lakotnikov skrbel kuhar Fabio. Ob svojem najpogostejšem delu - odstranjevanju klopov in povijanju ureznin, zdravljenju žuljev - mu je pomagala medicinska sestra Irena. Preostalo delo je bilo zaupano starešini Milanu, vodji tabora Igoiju, odgovorni za program ii vodnici Tini ter odgovornemu za stike z javnostjo in pomočniku taborovodje Robertu. Dobro so se obnesli še vodniki: Davor (mojster za žage), Miha H. (ljubitelj hrane), Katjuša (šivilja in kuharica), Miha B., Iztok in Jasna. Vsi mladi, delovni in dobri ljudje. Kljub stalnemu namakanju z neba (beri dežju) so taborniki svoje štirinajstdnevno taborjenje uspešno in srečno pripeljali do konca. Slovo je bilo težko, marsikatera solza se je utrnila in ustnice r,o zadrhtele. Vsp to so bili izrazi sreče otrok in odraslih, ki so skupaj živeli v naravi kot velika družina in se seveda lepo imeli. Takšen tabor je nemogoče izpeljati brez požrtvovalnih ljudi in sponzoijev: ljudi, ki razumejo tovrsten način zabave in vzgoje. Prav oni so po svojih močeh veliko prispevali, da je bilo lepo. Hvala vsem. Hvala, ker nas imate radi. Radi vas imamo, ker nas razumete in živite z nami. Zasluge imajo seveda tudi sponzorji - tudi brez njih ne bi šlo. Vse najboljše tudi vaščanom Breginja, takih je vse manj. Na koncu lahko še ugotavljamo - in večina staršev se bo gotovo strinjala z nami - da je takšen način vzgoje in življenja v naravi za mlade nujno potreben in koristen. Saj nanje preži toliko nevarnosti na ulici! To je vsekakor najboljša preventiva pred zasvojenostjo m nasiljem. Prepričani smo, da smo večini ta-borečim pokazali (in dokazali), da je takšna zabava veliko boljša, lepša in koristnejša od tiste, ki sojo deležni na cesti. Iz oči jim je sijala sreča, veselje, zadovoljstvo. Premagali so veliko ovir, spoznali ogromno lepot tega enkratnega načina bivanja in narave. Sposodimo si geslo: "Ni ovir za tabornike". Starešina Milan Emeršič 1 PATTINATORI DELLA SOCIETA SPORTIVA PIRANO IN UNGHERIA I giorni 24 - 25 agosto 1996 nella localita di Szombahteli in Ungheria si e svolta una competizione internazionale di pattinaggio corsa. Alla competizione hanno partecipato 124 atleti di 9 nazioni Europee e precisamente: Austria, Bielorussia, Rep. Ceca, Russia, Romania, Ucraina, Slovenia e Ungheria. La Slovenia ha partecipato alia competizione con 28 atleti delle Societa sportive di pattinaggio di Pirano, Murska Sobota, Naklo, Domžale e Lendava. Gli atleti si sono contesi la vittoria in 18 categorie. Delle 18 categorie la Slovenia ha conseguito 6 vittorie, 1'Austria e 1'Ungheria 3 vittorie ciascuna mentre le altre nazioni hanno conseguito 1 vittoria ciascuna. Tra gli pattinatori di Pirano Timotej Plahuta ha vinto sulle distanze di 300 metri a cronometro e con partenza in gruppo (nella categoria dei nati negli anni 1987-1988) e Jernej Letica (pure lui sulle distanze di 300 m a cronometro e nei 300 e 500 metri con partenza in gruppo). Letica pattinava nella categoria nei nati 1985-1986. Al secondo pošto (categoria nate negli anni 1985-86) si e classificata Pavlina Plahuta. P.T. мш MAJDA MIKLAVEC tel. 70-929, Obala 114, Lucija, (Trgovsko poslovni center) \/Aljeshlt PORTOROŽA1MOV ŠPORTNI KOTIČEK JUDO KLUB PORTOROŽ: judo veščine SO /mi kaj koristne začeli pot utirati pred kakšnimi dvemi leti in O portoroškem Judo kiubu smo v Portorožanu že velikokrat pisali, judoisti so si v nasi občini lahko trdimo, da so bili pri tem uspešni. Seveda tudi letošnji' poletje niso mirovali. Tako so naši judoisti sodelovali na dvehjiulo kampili v Izoli - organizator enega je bil celo Judo klub Portorož (drugega je pripravila slovenska Judo zveza). Petero mladih judoistov se je s svojim trenerjem Mojmirjem Kovačem avgusta udeležila tudi enotedenskega judo tabora v Iran coskem Antibesu. S pričetkom novega šolskega leta pa domači judo klub nadaljuje z že utečenimi treningi, tečaji in tekmovanji. Pripravlja se že na začetek tekmovanj v obalni judo ligi, ki je lani prvič uspešno stekla. Pravzaprav so portoroškim ju-doistom že zdaj zaupali organizacijo zadnjega finalnega tekmovanja v ligi. Trener kluba obljublja, da bodo /a кшкч lige pripravili prav i ali judo spektakcl! Navdušenih judoistov je iz leta v leto veГ, tako da vaje tečejo vsakodnevno /e tretje leto v telovadnici Centra /a korek< ijo sluha in govora v Portorožu. Tečaji vključujejo vse: od najmlajših, petletnih otrok (mala šola judo. šola padanja), do odraslih (tudi žensk), ki so si judo izbrali kot rekreacijo. Judo je vsekakor koristen: za duhovno rast in za utrjevanje telesa. Najboljši judoist portoroškega kluba Nejc Štukelj je nedavno lahko na lastni koži spoznal, kako prav mu lahko pridejo veščine, ki jih je osvojil na treningih in tek movanjih. V Luciji ga je na Podvozni ulici sicer povozil avto, a tako spretno se je skotalil, da ni bilo hujših poslali«! Judoisti so se vključili tudi v letošnjo akc ijo Ministrstva /a šolstvo in šport "Rekreadja pred vrati odprite vrata" in predstavili svoj šport širši publiki. Najpogumnejši so lahko judo pri jeme tudi sami preizkusili. LS .Z. Judo klub Portorož pripravlja tudi v letošnjem jesensko zimskem obdobju tečaj rekreacije in samoobrambe (za dekleta in ženske od 15. do 55. leta starosti). Za informacije pokličite na telefon 746-615, Mojmirja. ROKOMETASICE M-DEGRO PIRAN V TEKMOVALNI SEZONI 1996/97 Rokometni klub M-DEGRO Piran tekmuje - kot edini klub v občini Piran - v I. državni rokometni ligi, v kateri nastopa 12 ekip. Prvenstvo v I. državni rokometni ligi se je pričelo 25. septembra. Tudi v letošnji tekmovalni sezoni (1996/97) je osnovni cilj rokometnega kluba uvrstitev na sredo lestvice ter nadaljnje načrtno in kakovostno delo z mladimi. Igralke članske ekipe Rokometnega kluba M-DEGRO Piran: Mojca Hvala, Barbara Panger, Alenka Škof, Ljuba Budiša, Ivana Batistič, Martina Vrčon, Andreja Juraga, Vladoša Nižetič, Sabrina Kondžič, Maja Güstin, Donja Žugelj, Nada Tutnjić, Tjaša Nižetič, Alenka Popič, Laura Čmak, Tina Jančič in Nina Kuštrin vabijo ljubitelje rokometa in občane piranske občine na ogled prvenstvenih tekem v Športno dvorano Lucija, da jim - kot "osmi igralec" - z glasnim vzpodbujanjem ter navijanjem pomagajo premagovati nasprotnice. Razpored tekem je naslednji: JESENSKI DEL - Športna dvorana Lucija • sobota, 19.10.1996 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK MLINOTEST Ajdovščina, • sobota, 02.11.1996 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : ŽRK VEGRAD VELENJE, • sobota 23.11.1996 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK BRANIK Maribor. SPOMLADANSKI DEL - Športna dvorana Lucija • sobota, 11.01.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK KOČEVJE, - sobota, 25.01.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK JUTEKS ŽALEC, • sobota, 08.02.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK KRIM ELECTA Ljubljana, - sobota, 22.02.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : ŽRK MARINA IZOLA, - sobota, 08.03.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : RK ROBIT OLIMPIJA Lj., - sobota, 15.03.1997 ob 19.30 uri: RK M-DEGRO PIRAN : ŠD POLJE LJUBLJANA. Rokometašiče M-Degroja pa svoje navijače vabijo tudi na tekmi v Izolo in Škofije, ki bosta: • v soboto, 26.10.1996 ob 20.00 uri v ŠPORTNI DVORANI IZOLA - ŽRK MARINA IZOLA : RK M-DEGRO PIRAN, druga pa • v soboto, 13.01.1997 ob 19.00 uri v ŠPORTNI DVORANI ŠKOFIJE • RK BURJA ŠKOFIJE : RK M-DEGRO PIRAN. MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA M FIZIOTERAPIJA Letoviška 11, 6320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGILINFATICI MANUALI KOPER ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO SAVNA/SAUNA POREČ PORTOROŽ CENTER MAYGUT FIZIOTERAPIJA September 1996 portorožan it. 9 17 PORTORO/.ANOV S PORIN I KOTI 11 K PISMA PORTOROŽANU 11 iÜN Ж ОППОЈКЛК1С I V 1. I>R/AV!\I I H.l Odbojkarska ženska ekipa Pirana letos prvič tekmuje v drugi državni odbojkarski ligi. potem ko je v lanski tekmovalni sezoni osvojila prvo mesto v tretji odbojkarski ligi - zahod. V zmagovalni ekipi, ki bo tekmovala v tej sezoni, so ostale vse Ionske igralke, pridružilo pa se jim je še sedem najperspektivnejših deklic od П. do Г). leta starosti. Tako pomlajena ekipa se je pod vodstvom trenerja Milo-vana Bulica začela pripravljati že v avgustu. Odbojkarice so odigrale že dve prijateljski tekmi: premagale so ekipo iz Bohinja s '3:0. izgubile pa proti odbojkaricam Krima (le so v prvi ligi) z 0:3 ( 8, 12. 13). Do začetka prvenstva (začenja se 12. oktobra v Športni dvorani Lucija ob 17. uri proti ekipi Kajuh-Šoštanj) načrtujejo še deset prijateljskih tekem in mednarodni turnir, ki ga bodo dekleta odigrale konec septembra v počastitev praznika naše občine. Udeležile naj bi se tudi kratkih štiridnevnih priprav na Bledu, kjer bodo odigrale več tekem. Trener in vodstvo sekcije načrtujejo za letošnje leto obstanek v ligi, predvsem pa se bodo posvetili delu z mlajšimi selekcijami. Odbojkarska sekcija je bila tudi poleti aktivna, predvsem z igranjem odbojke na mivki. Na državnem prvenstvu je dvojka članic Lesnik -Pliško zasedla 6. mesto, mladinki (Bizjak, L Maraspin) sta bili drugi, kadetinje četrte, enako tudi starejše in mlajše deklice. Uspešna sta bila tako turnir Maksimilian kot šola odbojke na mivki, ki je potekala od 1. do 30. julija. Z novim šolskim letom teče vpis deklic od 2. do 8. razreda osnovne šole v športni dvorani v Luciji in vsak četrtek ob 16. uri ob petkih ob 17. uri ter v telovadnici na štadionu v Piranu vsak torek ob 18. uri in ob sredah ob 16.30. tek v lutranu Na mednarodnem teku so 25. avgusta v italijanskem Lutranu, blizu Trevisa, tekli tudi mladi tekači Športnega društva Piran. Teka se je udeležilo več kot 3000 tekmovalcev vseh starosti. Na krajši progi so se pomerili mladi tekači do 14. leta starosti. Na šest kilometrski progi so slavili tekači Pirana. Prvi je pritekel na cilj Simon Zafred, četrti Mišo Jovičič in peti, najmlajši, osemletni Miloš Bajič. Tudi med dekleti je prvo mesto osvojila Pirančanka - Svetlana Bajič. Peta je bila Violeta Jovičič. Tudi v ekipni konkurenci mladih do 14. leta starosti so bili Pirančani najboljši. svetovni pokal v gorskem teku Svetovnega pokala v gorskem teku konec avgusta se je v avstrijskem Telfesu pri Innsbrucku udeležilo 23 držav. Tekli so tudi tekači Slovenije. Mlade tekače do 17. leta starosti so iz Slovenije zastopali tekmovalci Športnega društva Piran pod vodstvom trenerja Iva Lazarja. Bili so odlični, saj so v posameznih kategorijah osvojili kar štiri prva mesta, eno drugo in dve tretji mesti: do 8. leta - prvo mesto: Miloš Bajič; do 11. leta - prvo mesto: Isen Veseli; do 13. leta - prvo mesto: Simon Zafred in - tretje mesto: Robi Tomšič; do 15. leta - tretje mesto: Mišo Jovičič. Med dekleti pa so se tako odrezale: do 13. leta - drugo mesto: Violeta Jovičič; do 17. leta - prvo mesto: Svetlana Bajič Vsi so člani Športnega društva Piran. Med mladimi je bil za Slovenijo najboljši Klemen Čop na 27. mestu; med članicami Ines Hizar na 24. mestu in med člani Mariborčan Igor Šalamun na 27. mestu. -NAS PAJI K (II R OSIAII BOIKI) V avgustovski številki Portorožana (št. 8) smo v rubriki Pisma Portorožanu objavili sestavek z naslovom "No* pajek (ter ostali botri)", ki nam gaje poslal, žal, le pod psevdonimom "Matematik" podpisani bralec. Kljub anonimnosti (in očitnem pomanjkljivem pogumu pisca pisma) smo sestavek objavili, ker smo bili mnenja, da marsikoga (posebej tiste, ki jim je "pajek" že kdaj odpeljal vozilo) problematika odvažanja vozil s "pajkom" zelo zanima. V naše - in upamo, da v veselje predvsem naših (zainteresiranih) bralk in bralcev, pa tudi skrivnostnega "Matematika" - smo na omenjeni sestavek prejeli kar dva odgovora: sedanjega in nekdanjega izvajalca te dejavnosti. Morda vam bosta prispela odgovora razblinila vsa vprašanja, ki so se vam, kadarkoli ste srečali "pajka" z naloženim vozilom, motala po glavi in vam še potem niso dala miru... Uredništvo matematik brez sole ODGOVOR NA PISMO, KI GA JE ■ BREZ PODPISA - POSLAL NA NASLOV "PORTOROŽANA" MATEMATIK, KI PA NIMA POJMA O EKONOMIJI Odgovarja mu lastnik "pajka", ki bi ga ob tej priložnosti rad kaj naučil. Leta 1987 sem "pajka" dal v najem sedanjemu Komunalnemu podjetju Piran, ki je z njim upravljalo dve sezoni. Vendar podjetje ni moglo izplačati delovnih ur še delavcem na "pajku", ker z odvozi ni pokrilo niti stroškov. Občina Koper je na primer zaletavo kupila novega "pajka" in ga predala v upravljanje Komunalnemu podjetju Koper. Ker pa so možje že po dveh letih obratovanja beležili izgubo, so ga predali koprskim gasilcem, pri katerih pa sedaj počiva. Sedaj nameravajo enako napako narediti izolski svetniki in Komunalno podjetje Izola (izolska občina ima celo dvakrat manj odvozov s "pajkom" kot koprska). V Piranu pa je - zaradi zaprtja Pirana (rampa!) in nastavitve parkirnih ur v Portorožu - ostal "pajek" tudi brez pravega dela. Njegova storilnost je iz navedenih razlogov padla kar za 90 odstotkov. Tako "pajek" zdaj vozi samo takrat, ko je nekdo v prometu ogrožen ali je vozilo koga "zaparkiralo". Kar pa se računice tiče, pa se sprašujem, ali anonimni matematik ve naslednje: 1. da se vsa zapuščena vozila "na hrambo" ali v prešanje po koncesijski pogodbi prevažajo brezplačno; 2. da se vse posode za rastline v Piranu in Portorožu premikajo oz. razvažajo brezplačno; 3. da se vozilo, ki ga pajek odpelje zaradi "višje sile" ne dobi plačila (do sto vozil letno); 4. da so tudi takšni primeri (600 letno), ko pajek na poziv komunalne inšpekcije ali polidje starta, vendar se prazen vrne, ker je na primer vozilo že odpeljalo. Takšnih voženj "v prazno" nihče ne plača. (Porabi pa se gorivo pa še osebje je treba plačati - pač poslovni riziki); 5. da se pri barvanju prometne signalizacije mestnih ulic in trgov vozila premikajo brezplačno; 6. Da se s Tartinijevega trga umikajo (prevažajo) na malo parkirišče pred Piranom vozila, ki imajo abonma - brezplačno. Nadalje pa bi nepodpisanemu matematiku pojasnil še ceno odvoza in ga opozoril, da je odvoz vozila ovrednoten točkovno: in sicer 20 točk X 300 SIT, kar znaša 6.000 SIT. - Od tega zneska gre 30% za plače delavcev, kar znaša 1.800 SIT; - 900 SIT gre Občini Piran za koncesijo: - 850 SIT za transportno zavarovanje; rsp PISMA PORTOROŽANU HVy «50 SIT je najemnina Stavbeniku zu deponijo; - 850 SIT so stroški gorivo, mazivo, amortizacije ш tekočega vzdrževanja; - 405 SIT je davek na storitev. Od 6.000 SIT je torej treba odšteti 5555 SIT za vse naštete stroške in dajatve. Ostanek, 455 SIT, pa je denar, s katerim se pokrivajo prej navedene dejavnosti (gl. točke pod 1. do (>.). Letno se odpelje za plačilo od 300 550 vozil. Tovariški pozdrav. Smrekar P.S. Ta matematik, ki je pisal v 8. številki Portorožana v rubriki Pisma Portorožanu, naj se uči, hodi v šolo, ker nikoli ni prepozno! Odgovor Okolja Piran: Vaš članek - anonimno pismo "Naš pajek (ter ostali botri)" smo prejeli v vednost tudi na OKOLJU. V "matematilčne izračune" se ne bom spuščal. Ker pa ste pismo objavili, smatram, da določene stvari zanimajo prav vas, zato bom podal nekaj pojasnil. Za TOZD Komunalne dejavnosti (1. 1989 sem bil v.d. direktorja) dejavnost odvažanja vozil s "pajkom" ni mogla biti rentabilna iz več razlogov: - Izvajati smo jo pričeli na podlagi "komande" tedanjih oblasti. - Ker lastnega "pajka" nismo imeli, je dejavnost v našem imenu izvajala Komunala Koper (na podlagi pogodbe, po kateri smo jim plačevali 8 ur dnevno, ne glede na število opravljenih odvozov). Na število odvozov nismo mogli vplivati, ker je odredbe izdajala Postaja milice, Komunalna inšpekcija pa le izjemoma (za primer parkiranja na zelenici). - Če bi bili pristojni za odrejanje odvozov, bi tedaj gotovo ne imeli izgube, ker je nepravilno parkiranih vozil vedno dovolj "na zalogi". Poleg izgube pa je ta dejavnost prinašala veliko neprijetnih kon-fliktnih situacij, zato smo bili zelo veseli, da je Občina Piran tedaj oddala dejavnost drugemu. Povdariti pa je, da so se nekatere okoliščine, pristojnosti organov ipd. od tedaj bistveno spremenile. Portorožanu in Matematiku lep pozdrav. Direktor družbe: Robert Casar, diplJur. ROLERJI SO NASE PREVOZNO SREDSTVO! V julijski številki Portorožana (št.6/7) seje neka gospa pritoževala nad nami rolkarji. Mislite, da se ne bi raje rolali po kolesarski stezi?! Mislite, da se ne bi raje zadrževali na rampi, kot da bi se rolali po pločnikih polnih ljudi in po cestah?! Namesto, da bi bili veseli, da se rolamo, nam še "težite"! Lahko bi nam naredili rampo in kolesarsko stezo, pa nas ne bi več gledali po cesti in po pločnikih polnih ljudi! Roleiji iz Lucije Pripis uredništva: Dragi rolkarji (ali roleiji?) iz Lucije! V marsičem imate prav. A vseeno -spodobilo bi se, da se vsaj eden v vašem imenu podpiše. Pišite nam še kaj! Napišite vaše predloge - na primer o tem, kje naj bi bila steza za rolanje, kako naj bi bilo gibanje rolkaijev urejeno s predpisi oz. pravili, ipd... Srečno rolka-nje vam želimo vsi pri Portorožanu! kai i ra so zac.oioyila uc.odnlga osihnosink.a razvoja mladostnika? Odvisnost mladih od mamil in drugih psihotropnih substanc kot sta nikotin in alkohol je z za s k rbljajoči m širjenjem in kroničnim zapletanjem pojava postala naša skupna skrb in odgovornost. Kateri so dejavniki tveganja pri predšolskem in šolskem otroku, ki lahko nakazujejo neugodni osebnostni razvoj v adolescenci? Ali je diiizmti s svojo dinamiko in vzgojo "kriva" za razvoj v konllik ino osebnost, saj rečemo, da je otrokova piva UČILNICA, kjer vsrkava kot nepopisan list odtise in doživetja? Kaj pa usodna moč dednih zasnov, ki je pri nekaterih obolenjih kljub vrhunskim medicinskim odkritjem še vedno neobvladljiva? Tu so še družba, vrstniki, klape... Kakšen je njihov vpliv na mladostnika, ki prav v teh sredinah išče najbolj drzne in izvirne izzive? Sklepanja oziroma prognoze razvoja mlade osebnosti v zdravo in harmonično ali nasprotno ■ v drugačno osebnost s kopico prilagoditvenih, emocionalnih in storilnostnih težav -so na majavih tleh. Zakaj? Otroštvo in mladostništvo sta obdobji izjemne spremenljivosti (vulnerabilnosti). Zanju je značilna enodnevnost ali kratkoživost posamezne težave ali motnje oziroma pojava in seveda tudi nerazumljivo prepletanje posameznih činiteljev oz. povodov. Pobrskajmo po otrokovi družini. Tu je otrokov začetek, tu so korenine njegovega osebnostnega razvoja. Vsak otrok se rodi s potenciali, ki se ODZOVEJO na dražljaje: čustvene, socialne in intelektualne "ponudbe". Za osebnostni razvoj odločilna in dalekosežno pomembna je kvaliteta tega DAJANJA. Čustvene pogoje pri negi, posvečanju, ukvarjanju, vzgajanju otroka si predstavljajmo kot vrednostno lestvico. Na eni skrajnosti so lahko traumatične življenjske razmere, ki pomenijo grobo zanemarjanje otrokovih bioloških, čustvenih in socialnih potreb. Skrajno deprivacijskim pogojem pa sledijo doživljanja primernega, pristnega čustvenega vzdušja in se stopnjujejo do pretirane zaščite in razvajanja. Tako ima lestvica dve skrajnosti - obe sta za otroka in mladostnika lahko usodni. NI ZDRAVO PRETIRANO RAZVAJANJE KOT TUDI NE ZANEMARJANJE OTROKA. Čeprav se družinski klimi tako zelo razlikujeta, pa imata vendar lahko več podobnih negativnih posledic za otroka. Oba otroka - zanemarjen in razvajen - imata lahko težave pri socializaciji - v procesu, kjer se učimo korakov sožitja z vrstniki, kjer se urimo v prvih socialnih navezah. Tukaj se gradi odnos do odraslih, staršev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih avtoritet. Otrok, ki svoje avtoritete ne doživlja ugodno, čustveno primerno, se je boji ali pa je - obratno - sploh ne upošteva, lahko kasneje kot mladostnik razvije negativen, neskladen odnos do avtoritete, jo odklanja, je ne sprejema, jo izziva, prihaja v nasprotje s pravili in predpisi.. ČUSTVENOST je zelo občutljiv kriterij za merilo ustreznosti družinske dinamike. Kakšna je čustvena obarvanost ukvarjanja, čustvena toplina in umirjenost, medtem ko se posvečamo otroku, da bo potenciale, s katerimi je prijokal na svet, ustrezno zadovoljeval in razvijal v primerno čustveno, socialno in intelektualno razvitost? Predvsem naj bodo odnosi med družinskimi člani - med starši in otrokom - čustveno pristni. To pomeni, da otroku ne moremo kazati nasmejanega obraza, če smo žalostni. Otrok je nezmotljiv "detektor". Naša lažna ravnanja, dvoumna in neustrezna dejanskemu dogajanju, dobro zaznava, pa čeprav je še dojenček in ne razume v celoti naših izgovorjenih besed. OTROK ČUTI, če ga imamo resnično radi; potešen je, če se z njim ukvaijamo nežno in umirjeno. Naše družinske stiske zaznava na svoji nebogljeni koži. Zato poskrbimo, da otroka ne obremenjujemo prezgodaj z doživetji, kijih čustveno ne zmore predelati. Ukvaijajmo se kvalitetno: izražajmo ljubezen in naklonjenost z besedami in dejanji. Naj ne mine dan, ne da bi si vsaj enkrat rekli, da se imamo radi, ne da bi se pobožali ali si bodrilno, prijateljsko stisnili roke... Dobre čustvene vezi med posameznimi člani družine, enotna vzgoja staršev, ki se dopolnjuje v dobro otroka - vse to vsadi v otroku zaupanje vase in zdravo odprtost do okolja. Družina otroku vdihne smisel in navdušenje za ustvarjalno igro, delo in življenje v polnem smislu besede. Čustvena opustošenja zaradi grobih vrzeli v zadovoljevanju primarnih potreb v ranem otroštvu, bo odraščajoči otrok in madostnik težko usmerjal v zdrave cilje in uspešno samouresničitev. Marta Beseničar, klinični psiholog, spec Prihodnjič še nekaj besed o vplivu dednosti in okolja na osebnostni razvoj mladostnika. КЛЈ JI l)UIIOVI\A UlNilVI K/\t Ji- štiriletna üola ncroligioznc duhovnosti, ki ponuja cclovito znanje czotcrikc in postopoma uvaja posameznika v napredne meditacije. Namenjena je duhovni rasti in udejanjanju duhovne etike v posameznikovem življenju. Skozi praktične napotke in osebno svetovanje vam nudi oporo in vzpodbudo na poti spoznavanja in uresničevanja življenjskega smisla. Program prvega letnika: I. ciklus: UVOD V DUHOVNO NARAVO ČLOVEKA - Od znanja dn modrosti, Skrite globine človeka. Svet razuma - svet iluzij. Nastanek človeka. Odločitev za vstop v krog rojstev in smrti, Hvolucija človeštva, Osvobojeni ali mojstri mod rosti, Od dobe Rib k dobi Vodnarja, П. ciklus: KOZMIČNI DUHOVNI ZAKONI - Zakon kozmične manifestacije in nastanek sveta, Zakon univerzalne enosti ali zakon duhovne ljubezni. Zakon ekonomije - zakon materialnega sveta, Zakon navezanosti in identifikacije, Zakon cUdične manifestacije - reinkarnacija, Zakon karme - zakon vzroka in posledice. Zakon duhovne preobrazbe - zakon duhovne poti, Pot posvečenj -evolucija človeka do mijstra modrosti. Ш. ciklus: UČENEC NA POTI POVRATKA - Aspiracija - hrepenenje po duhovni rasti, Duhovno razločevanje in nenavezanost, Samodisciplina. Samovzgoja, Vloga študija in meditacije na duhovni poti, Osmerokraka pot joge, Duhovna etika in pravila duh. življenja, Duhovno služenje. Osnove duhovnih tradicij (6 predavanj) nam osvetlijo pravi pomen besed vera, religija in duhovnost, ter nas seznanijo s temeljnimi religioznimi, filozofskimi in duhovnimi sistemi v zgodovimi človeštva (vedska tradicija, taoizem, konfiicionizem, budizem, zen, krščanstvo, islam, judovstvo, stari Grki in mis-terične šole). Tematski razgovori (vsakih 14 dni) so namenjeni povezovanju snovi z življenje in pogovorom o aktualnih temah. Nekaj od vsebin: komunikacija, o času, o strahu, o prerokovanju (tarot, ji-čing) o identiteti in vlogah... Delavnice vpeljevanja v meditacijo: Uvod v meditacijo, Posvetitev v duhovno srce, Posvetitev v Ocean življenja, Prevajanje duh. kvalitet v življenje. Delavnice za kultivacijo življenja: osnove HATHA JOGE in osnove TAI CHI CHUAN-a ter Zdrava prehrana. Bivalni seminarji: Zimski (Meditativni - notranja vizija življenja), Poletni (Udejanjanje vizije življenja z močjo misli). PREDSTAVITVENI VEČERI DUHOVNE UNIVERZE Z VPISOM: Koper, 18.10. ob 19.00, mala dvorana Gledališča, Verdijeva 3 Portorož, 3.10. ob 19.00, mala dvorana Avditorija, Senčna pot 10 Izola, 10.10. ob 19.00, Zveza kulturnih organizacij, Bazoviška 4 Vstop na predstavitvene večere je prost. Prisrčno vabljeni. Info: Center za duhovno kulturo, Ljubljana, Ruska 13, tel: 061/133-93-03 ARCHITECTA d.o.o./s.r.l. TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562 POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJ I. MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI PRODAJAMO: - Hišo v Portorožu 245 m2,592 m2 zemljišča, pogled na morje - Hišo na Belem križu - Nova vas - istrska hiša 50.000 DEM - Stanovanje v Luciji 55 m2 menjamo za Piran ali prodamo - Poslovne prostore v Izoli (kava bar, menjalnica, pisarne - prodamo ali oddamo) KUPIMO: - trosobno stanovanje v Luciji - dvosobno stanovanje v pritličju v Luciji ali Izoli URADNE URE od PO-PE od 8-15 ure in SR od 8-17 ure (za naročene stranke tudi po dogovoru). PISMA PORTOROŽANU Spoštovani! V avgustovskem 'Tortoro/.ann" meje nekdo od vrr'.ih '.odHrwpv, kijp rmpisnl nrkfij visi k o parkiranju fin Mrniardinn, nnvdiKil. dn tudi f,rjmrj napišem nekaj vrstic o svojem naselju Bernardin. /. malo dobre voljp mi je to uspelo. Upam, da bodo objavljene. NEKAJ VRSTIC O BERNARDINU Bernardin je majhno, a dostopno turistično naselje. Že pred vhodom vanj vas sprejme nov modni krik letošnje sezone: zapornice. Če imate srečo, lahko celo naletite na dvignjene ("odprte"). Velikokrat so "odprte" ob delovnikih in v primeru slabega vremena. Svoj jekleni konjiček lahko mirno parkirate na prostornem in urejenem parkirišču. V primeru, ko so uslužbenci na svojem delovnem mestu, pri zapornicah, plačate parkirnino. Če se želite popeljati do samega jedra naselja, vas kaj kmalu ustavi druga zapornica. Domačini vedo povedati, da so le-to v zadnjih letih že nekajkrat prestavili. Želite z vozilom v sam Bernardin? Preko druge zapornice vas spustijo le s posebno dovolilnico... ali... v dogovoru z razumevajočimi uslužbenci (varnostniki). Za skromno "plačilo" (najpogosteje je to pločevinka osvežilne pjače), lahko potem svoj avtomobil parkirate pred samim jedrom naselja. Lahko pa uberete še drugo pot in se odločite, da boste v naš kraj prišli "od zgoraj". V tem primeru lahko svoje vozilo parkirate kjerkoli. Obiskovalci najraje parkirajo na dvorišču stanovalcev Vilfanove 1 ali kar pred njihovimi garažami. Lahko pa parkirate kar na cesti, saj je tam, v vročih poletnih dneh, največ sence. Skratka, če uberete "zgornjo pot", lahko brez strahu parkirate kjerkoli, saj pajek in lisice našega kraja ne poznajo. Sicer se je turistična sezona že zaključila, a morda bodo komu moji nasveti prišli prav v sezoni '97. Lorena L, Bernardin Pripis uredništva: Polno ime je znano uredništvu. Vstopanje v turistično naselje Bernardin. d.o.o. PRODAJA VODOINSTALACIJSKEGA MATERIALA RIVENDITA MATERIALE IDRAULICO LUCIJA OBALA 116 TEL. 066/71-998 VSAK DAN - OGNI GI0RN0 8.00 - 12.00 10.30 - 19.00 SOBOTA - SABAT0 8.00 - 13.00 100 ANNI IM I MOMIMIMO Л GltJSI PPI 1ЛК11М Il 2 agosto a Piranu e suno ncordato solni nemente il prinio Centeiun io dell'maugum zione del monument« a Giuseppe Tamm nellu casa dell' omonimo coinpositore e ncir Archivio della cittadinn istiicmo. ].« giornaio dedicata a quesla riconenza, di fundamentale imporzanza per la cittä di Pirano e per tutla la cultura islriana, e iniziata al mattino con il concerto del vioncellista padovano Renzo Brancoleon e del dignanese Luigi Donora* al pianoforte esibitisi dinanzi ad un folto pub blico. Ha seguito la presentazione dell' edi-zione speciale del periodico della Comu-nita' degli italiani di Pirano "Lassa pur dir", scritta apposta per quest' avvenimento. Questo numero, il 12-esimo, e stato curato da Almerigo Apolonio, Daniela Milotti-Bertoni, Boris Bertoni, Alberto Pucer, Ful-via Zudič e Duška Žitko. In serata, ricordate dalla presidente della Comunita' Amalia Petronio, venivano riper-corse le tappe principali che antecedavano e camttenz/dvono lo totidicd cjiumata vissuio nun solo do) piranesi, mo do (juosi lutio Festeggiando il centenario del monumento a G. Tartini (Foto: Dino Sharan) l'lstiio Kicoidoto il compositoie Antonio Snioiegho cht' pei I'ouasione compose Г "Inno o lomni" esequito in quel lontoiio A (KjOStO di leiifuniii to (jnondo il monumento vcniv« posto in Pio/zo. secjuiva Г Intervento di Almeiiqo Apollonio. Ho nevocolo i inesi di discussioin. di polemiche e di "ciucole" che precedetiero Гпкшдиги/лопе della stoma real izzcitd ddllo sciiltore Dol /.otto nonclie' ha con (lontdto quest' opera con il Goldoni di Canipo Son Bartolome«. d Kidlto, cdpoldvoro dello stesso Maestro. L' atrio dell' Archivio della cittadina natale del compositore ospitava invece, una mostra dedicata ad una serie di docu-men ti e foto otti a for rivivere il dima festoso deli' epoca che accompagnava 1' inaugu razione del monumento di Giuseppe Tartini. L' apertura del' esposizione che e rimasta apeila fino a fine agosto e stata presentata da Alberto Pucer. Monica Bertok in mise di ottobre ricominciano ee attivitä Gentiii amici, eccoci a Voi dopo l'intervallo estivo per ricordarVi le iniziative e le varie attivitä organizzate dalla nostra comunita per il mese di ottobre. Con il mese di OTTOBRE inizianno le attivitä dei vari gruppi. Per rinformazioni ed iscrizioni telefonare dalle 8 alle 12 al nr. 73-529. * CORO IvnSTO "Giuseppe Tartini" guidato dal Maestro Fabio Nossal. (Sono aperte le iscrizioni per nuovi coristi.) - Orario da concordare. * GRUPPO LETTERARIO guidato dalla prof. Daniela Paliaga-Jankovič. Primo incontro lunedi' 7 ottobre alle ore 18. * GRUPPO LETTERARIO DIALETTALE guidato da Luisella Ravalico. Orario da concordare. * GRUPPO FILODRAMMATICO - Orario da concordare. * GRUPPO DI PITTURA guidato da Liliana Stipanov e Fulvia Zudič. Primo incontro martedi 8 ottobre alle ore 18. * LABORATORIO "FIABA" dedicato ai bambini piü piccoli, guidato dalla prof. Daniela Paliaga-Jankovič. Primo incontro lunedi 14 ottobre alle ore 17. * LAVORO MANUALE (maglia-uncinetto) guidato da Maria Palakovič. Primo incontro mercoledi 2 ottobre alle ore 16. * LAVORO MANUALE-SEZIONE DI LUCIA, guidato da Ivanka Jo vanović Con inizio nel mese di ottobre. * GRUPPO DI TAGLIO E CUQTO guidato da Loredana Ruzzier. Con inizio nel mese di ottobre. * GRUPPO DI LAVORO MANUALE per i ragazzi dalla 5. dasse elementare (cudto, ricamo ed undnetto) guidato da Maria Grazia Benussi. Durata 20 ure. * LABORATORIO MODA-DESIGN guidato da Fulvia Zudič. Un incontro mensile con inizio nel mese di ottobre. * CORSO DI FOTOGRAFIA guidato da Sergio Vuk. Da effettuarsi nei mesi di novembre e dicembre (10 ore) e febbraio - marzo (10 ore). Prezzo dd corso 1.000 SIT per 5 ore. Lezioni teoriche tenute da Ruggero Paghi. Orario da concordare. * CORSI DI MUSICA: - VIOLINO: guidato da Bruno Čibej e Oghi Čibej (orario da concordare) - PIANOFORTE: guidato da Milada Monica (orario da concordare) * CORSI DI BALLO: - SEZIONE DANZA guidato da Boris Palakovič (iniziativa intesa a valorizzare le nostre tradizioni) gruppo di 12 -16 ragazzi della scuola dementare. Orario da concordare. - ROCK & ROLL ACROBATICO per gli alluni della scuola elementare guidato da Mirna e Boris. Mercoledi e Venerdl dalle ore 18 alle 19,30. - CORSO DI BALLO guidato da Boris Palakovič. Iniziale - valzer, foxtrot, tango e polka. Secondario - cha-cha-cha, rumba, samba... Numero minimo di partecipanti 10 copie. Orario da concordare. - CORSO DI BALLO (STANDARD E LATINO AMERIČANI) per gli alunni della scuola media, guidato da Igor Albrecht. Venerdi dalle 16 alle 17,30. * LA BIBLIOTECA DELLA COMUNITÄ DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI" INIZIERA LA SUA ATTIVITÄ NEL MESE DI NOVEMBRE (causa il lavoro di catalogazione). tabelle e tabelloni Pro e contro, piü contro che pro. Ma tant' e, che ormai dopo discussioni, proposte, rimostranze ecc. ci siamo quasi abituati all'inevitabile sosta alle porte di Pirano, tormentone estivo di tutti noi. E durante una di queste soste alzando gli occhi per caso, ho notato l'istruttivo messag-gio innalzato accanto alia guardiola dei controllori comunali. E scritto anche in italiano, in un linguaggio stile "Io Tarzan, tu Jane". Ci siamo rassegnati agli strafalcioni che d offrono vari ristoranti e pizzerie, vedi tipo "špageti, pice, salsicie di Viena" (documentabili) come siamo rassegnati ai sorisetti ironid da parte dei numerosi turisti italiani in visita a Pirano, non considerando che anche i dttadini di questo territo-rio bilingue dovrebbero aspetarsi un maggiore rispetto verso la loro madre lingua, legalmente decretata lingua alia pari dallo statuto comu-nale di Pirano. E dai servizi comunali perdo si richiede ragionevolmente una esatta traduzione delle scritte sui vari awisi e tabelloni esposti nel nostro comune. Ed ecco il testo "incriminato": "PARCHEGGIO E RISER-VATO PER ABITANTI DI PIRANO". Correzione: "II parcheggio e riservato per gli abitanti di Pirano" oppure "Parcheggio riservato per gli abitanti di Pirano". Per il futuro consiglierei i responsabili per le varie affissioni di awisi e manifesti di far controllare le traduzioni dall'incaricata per questo compito che lavora nell'ufficio comunale. Con la speranza che queste righe siano lette anche dagli interessati! Cesarina NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM 1 : i »I I- 5 I JANE/KOVA DOMAČA NAI.OCA: (SPI l ) JI SI N (1'KOSTISnS) V deželo je spel prišlo jesen, Pličue selivke se že zbirajo v jute in nas /.opuščajo. Moj tala jc rekel, da edino občinske tičicc /.lepa nočejo odleteti in se selijo le z ene funkcije na drugo. Začudil sem se, saj /.a to vrsto ptičev šc nisem slišal in sem lato vprašal, kje gnezdijo. Pa mi je pojasnil, da so bolj kukavičje sorte, brez stalnega gnezda, le tu in tam kakšnemu nič hudega slutečemu bedaku podtaknejo svoja jajca. Ne samo ptičice selivke, tudi poletni turisti so že odpotovali. Moj tata pravi, da je med njimi in pticami selivkami razlika v tem, da se bodo selivke drugo leto vrnile, turisti pa ne, češ da se dolgočasijo lahko tudi doma. S takim prepričanjem se seveda ne strinjam; če pa letos poleti ni bilo zabavno v našem kraju, potem ne vem, kje je sploh bilo! S prijateljem Gigijem sva se cele ure nebeško zabavala, ko sva opazovala ljudi, ki so se mučili okrog parkirnih ur. Tudi sva tekmovala, kateri od naju bo videl več "pajkov" v času od zajtrka do večerje. Moj tata je rekel, da prav gotovo ni na svetu "pajka", ki bi bil tako zaposlen, kot je piranski. Drugod imajo namreč prometni režim rešen in urejen in "pajek" kvečjemu posreduje in pomaga ta red obdržati, včasih samo s prijaznim nasvetom. Pri nas pa, kjer je vse napol dogovorjeno in se zato za razne odloke nihče ne meni, "pajek" zmedo samo še povečuje. En dokaz več, da pri nas ni dolgčas, kot trdi moj tata. Le-ta je še povedal, da v bifeju "Pri žejni sipi" že padajo stave o tem, kakšno presenečenje bo turistom pripravila občinska vlada za prihodnjo turistično sezono. S številom vplačanih vlog trenutno prednjači Nini, ki trdi, da bodo smeli v Portorož le turisti, ki bodo že na križiščih pred vhodom v naš kraj podpisali izjavo, da ne bodo nikomur v nadlego in napoto. Jeseni zori sadje in kmetje pridno obirajo. Moj tata pravi, da so tudi nekateri politiki že dovolj zreli, da bi jih lahko stresli na tla. Pa na take besede moja mama hitro pripomni, da bi kaj takega ne imelo pomena, saj so kot sadje neužitni, kot kompost pa okolju neprijazni. Ker taki pogovori ne vplivajo ugodno na oblikovanje-mojega svetovnega nazora, sem se raje umaknil v sobo in nalogo v miru dokončal. Sonja Požar, Lucija VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA Kakšna je razlika med pajkom, ki odvaža avtomobile in pravim, živim pajkom? Pravi pajek pije kri muham, "pajek" pa lastnikom avtomobilov. Kakšna je razlika med piranskim akvarijem In moijem? Voda v akvariju je čista. Kakšna je razlika med zelenicami v občini in portoroško plažo? Ni razlike; obe površini sta posejani s pasjimi iztrebki. Kakšna je razlika med turisti v naši občini in dušami v vicah? Duše v vicah vedo, da bodo lepega dne deležne nebes. Zakaj je piranska prometna zagata nerešljiva? Zato, ker bi z njeno rešitvijo morda kdo ostal brez lahkega dela in zaslužka. Sonja Požar, Ludja TISKARSKI ŠKRAT V PREDVOLILNEM ČLANKU STRANKINEGA I UNKOTONARJA Spoštovani molilci! Dovolite, da vas podavim v imenu stranke, za katero postopam. Smo skupina drobno mislečih ljudi, katerim je klavni cilj pozitivno sranje v občini. Program naše stranke vam bo pomagal, da boste lažje kihali, saj bomo pošišali vaš standard, kolikor se bo dalo. Zavedamo se namreč, da je samo slečen občan lahko tudi uspešen. Zagotovo se bomo dobro izmazali tudi na področju prepričevanja kriminala, saj smo dosti prispevali za rolanje policistov. Poostrili bomo nadzor nad občinskimi smetniki in se lotili brezposelnosti z norimi delovnimi mesti. Na kavnih shodih, ki bodo ob vseh prihodnjih nedeljah, vam bomo podrobneje okisali in raznožili naš program. Pridite, še bo vam žal! Veseli bomo, če nas boste pomastili z vašo prisotnostjo. Dajte nam vaš glas, da bomo skupaj z vami zgagali za vašo lepšo prismodnost! Z nami boste rogati! Politiki se zavedamo pomembnosti vaše odločitve, zato vas bomo na shodih z veseljem kakali! Prisrčno pozabljeni! Vaš kandidat ERRATA CORR1GE: volila, pozdravim, nastopam, dobro, glavni, stanje, dihali, povišali, srečen, izkazali, preprečevanje, šolanje, svetniki, novimi, javnih, orisali, razložili, ne, počastili, zmagali, prihodnost, bogati, čakali, povabljeni Sonja Požar, Lucija PO CETINOVO - STANOVANJSKA na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 066/747-101, 747-102, 747-122 Гах: 066/747-100 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina. Za obisk se priporočajo. KLUB MLADIH PIRAN MLADINSKI SERVIS ZAPOSLOVANJE ŠTUDENTOV IN DUAKOV PIRAN-MXEVA14II. nadstropje tel./fax. 76-490 PORTOROŽ-OBALA 16II. nadstropje telefax. 747-018 odprto vsak dan od 9.00 -15.00 razen sobot, nedelj in praznikov SPOŠTOVANI! ŽELIM VA8 OBVESTITI, DA JE V PIRANU - ZADAJ ZA TRŽNICO ODPRTA TRGOVINA OUKA 8 PRIRODNO PREHRANO! VLJUDNO VA8 VABIM V NAKUP! Z VE8EUEM SPREJEMAM VAS OBISK! URNIK: VSAK DAN od 9.h - 18.h SOBOTA od 9.h do 13.h slovenska politika je nekaj takega kakor slovenski turizem Ste že bili kdaj turist na slovenski obali? Potem veste, kako malo pomenite tistim, ki si služijo kruh z vami. Veste, da vam dajo na vsakem koraku vedeti, da ste jim predvsem v napoto in da bi bilo še najboljše, če bi kar pustili svoj denar in izginili. Svojo malovredno storitev vam prodajajo za ceno prvovrstnih. Pa še ne zavedajo se, kako slabi so. Kakor da sami ne bi bili nikoli turisti. Ko jim potem posel ne gre, pa zahtevajo pomoč države in njenih institucij. In ni je sile, ki bi jih lahko odstranila in na njihovo mesto pripeljala ljudi, ki se spoznajo na posel in ki bi vam za vaš denar nudili storitev, ki jo od njih pričakujete. S slovensko politiko ni nič drugače (Izposojeno razmišljanje Marka Pe-čaueija iz Sobotne priloge Dela (24.8.96) z naslovom ZANIČ a NEUNIČLJIVI). II KAIIKI MII SVETNIKU NAJ SI PRIPOROČI OBČAN Nedovoljeno giuiliijd nil (loilonovi ulic i 12 v K 'i i'ci i il j ji* letošnje poletje l/zvulu phiz ogorčenju med sosedi, pci I udi obilje medijske pozornosti, suj je nustujulu v ccisu. ko se nie piuvecju ne docjuju. zato novinarji vsak molče pomembnejši dogodek zogmbijo z vsemi štirimi. Kot crnogmditelju sto se izJaizala Jože m Katarina Golenac. ki jima je pomladi pogorela hišo. Poleti pa sta se odločila, da na njenem mestu brez vseh ustreznih dovoljenj, zgradita novo. To bi bili sosedje najbrž še nekako razumevajoče sprejeli, te bi se novonastajajoca gradnja držala prejšnjih gabaritov. Nov objekt pa krepko prekaša prejšnji obseg. Investitorje prekoračil prejšnjo višino hiše, s čimer je sosedom zakril pogled in jim vzel svetlobo. Vsa prigovarjanja sosedov, inšpekcijske intervencije, številni novinarski prispevki v množičnih medijih... niso zalegli. Kot bi bili vsi - predvsem pa država s svojimi organi - pred aroganco posameznika povsem nemočni. Tako so se sosedi piranske črnogradnje na Gortanovi ulici obrnili po pomoč še na svet občine Piran. Bo ta kaj pod-vzel ali bo zgolj ugotovil, da v tej zadevi ni pristojen in da so za reševanje tega (in podobnih) primerov pristojne druge službe? Te pa delajo, kot pač delajo... Le h kateremu svetniku naj se obrne občan, da bo uslišan, še posebej, če ima prav? LS.Z. prostovoljni prispevki: Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Alojz PETVAR iz Lucije 1.000 tolarjev, neznana gospa prav tako iz Lucije 2.000 tolarjev, družina ULRIH z Vilfanove ulice 3.000 tolarjev, Alojz LESJAK s Senčne poti 5.000 SIT in Sonja Dugaro s ceste Obala 1.000 tolarjev, tri neznane darovalke iz Lucije 5.000 tolarjev, Društvo upokojencev Piran 5.000 tolarjev in Jana Krmac iz trgovine Jagoda v Luciji 2.000 tolarjev in HOTELING d.0.0. Lucija 30.000 SIT.. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča! Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož ŠL 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana". Številka/numero 9* september/settembre 1996* letnik/anno VI* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (v.d. gl. in odg. urednika), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jo van MKOUČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa PIGRAF, d.0.0. Izola* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO^HANNO COLLABORATO: Cesarina SMREKAR, Monica BERTOK, Valentina KLEMŠE, Milan EMERŠIČ, Plinio Tomasin, Marta BESENIČAR, Andraž ELLER, Sonja POŽAR, Nadija PARUNOV, Josip RUGELJ, Nada KOZINA, Miloš JOVANOVIĆ, Dušan PUH, Sonja POŽAR in še kdo... Vinjete Giani CETIN. AVDITORIJ PORTOROŽ ГКОС.КЛМ /\ /41 SI C OK I OB I R * četrtek, 3. 10. ob 19.00: CENTER /A DUHOVNO KUI.TUR0 - VPIS IN PREDSTAVITEV * petek, 4. 10. ob 18.30: mednarodni FITNESS SHOW - (pod pokroviteljstvom Metropol Resort - Casino Portorož, vstop prost) * sobota, 5. 10. ob 16.00: OTROŠKI PRO GRAM LUTKOVNA PREDSTAVA (cena vstopnice: 400 SIT) * od 8. do 12. Oktobra: FESTIVAL OGLAŠEVALCEV ZIATI BOBEN 96 * sobota, 12.10. ob 16.00: prva popolna računalniška animacija SVET IGRAČ - TOY STORY (režiser: Stephen Herek, glasovi: Tom Hanks, Tim Allen; OSCAR '96 ZA POSEBNE DOSEŽKE; cena vstopnice: 300 SIT) * torek, 15.10. ob 20.30: PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU - Multimediaini projekt TERRA MYSTICA CARSICA (avtor glasbe: Danijel Černe, avtor videa: Dejan Pestator, ples v videu: Petra Počkaj in Aleksander Škapin, dia projekcija in oblikovanje: Vida Klenovšek, tonski mojster: Igor Kos); Terra mystica carsica je multimedi-alni projekt skupine mladih ljudi, ki v sodelovanju združujejo različne pristope in zvrsti s področja umetnosti (glasba, video, fotografija, ples, scenografija, kostumo- grafija, poezija, svetloba,...). Na izviren način vključujejo impresivno moč slovenskega Krasa v scensko glasbeni nastop, ki pripoveduje o potovanju, iskanju, hrepenenju,., vstop prost * od 17. do 19.10: DNEVI SLOVENSKIH PRAVNIKOV * 23.10.: PRAZNOVANJE OB 20. LETNICI LUCIJSKEGA VRTCA MORJE * nedelja, 27. 10. ob 20.30: BALETNA PREDSTAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Društvo baletnih umetnikov Slovenije; (program: Saint-Saens, Drigo, Massenet, Čajkovski, Delibes, Prokofjev, Ravel; nastopajo slovenski prvi solisti Andreja Hriberšek, Nena Vrhovec-Stevens, Viktor Isaičev in drugi obetavni plesalci Andrew Stevens, Urša Vidmar, Regina Križaj, Štefan Capraroiu.....) FILMSKI PROGRAM * sobota, 5.10. ob 20.30: FILM ART FEST VEČER ljubezenska drama CARINGTON (gl. vloge: Jonathan Price, Emma Thompson, režiser: Christopher Hampton; * nedelja, 6. 10. ob 18.00 in 20.30: strast, skrivnost in obsedenost v družinskih odnosih HIŠA DUHOV (THE HOUSE OF THE SPIRITS), gl. vloge: Jeremy Irons, Meryl Streep, (/len (lo'.e, Winona HyrW, Antonio Handeras, režiser: Billie August; * nedelja, 13. 10. ob 18.00 in 20.30: provokantni politični thriller GOLO MESTO (CITY HAU.); gl. vloge: Al Padno. John Cu-sack, Bridget Fonda, režiser: Harold Becker; * nedelja, 20. 10. ob 18.00 in 2030 kriminalna drama TRENUTKI ODLOČITVE (BEFORE AND AFTER); gl. vloge: Meryl Streep, Lian Neeson, Alfred Molina, režiser: Barbet Schroeder; * petek, 25. 10. ob 18.00 in 2030: gromka komedija ZGAGA (THE CABLE GUY); gl. vloge: Jim Carrey, Mathew Broderick, režiser: Ben Stiller; * sobota, 26. 10. ob 18.00 in 2030: kriminalna drama NEBEŠKI UJETNIKI (HAVEN'S PRISONERS); gl. vloge: Alec Baldwin, Mary Stuart Masterson, Kelly Linch, režiser: Phill Joanou; Cena filmske vstopnice je ob 18.00 ari 400 SIT, ob 20.30 pa 600 SIT. Cena filmskega abonmaja za nedeljske filme je 1.800 SIT. Avditorij si pridržuje pravico do sprememb v programu. Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost Odslej imate možnost, da sami odločate tudi o svoji finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem si zagotovite lasten in zanesljiv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za | zaposlene v svobodnih poklicih in trdne temelje za uresničenje vaših želja in načrtov. \ Z rentnim varčevanjem je prihodnost vaša. | сл <« splošna banka koper f