13. štev.
V Kranju, dne 26. marca 1915.
XVI. leto.
ORENJE
Politicen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko t dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiii itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik : La vesla v Novak — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati so računajo za ceio stran 60 K, za pol strani 30 K, z« četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila t« plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenci!
Slovenke!
Vsi, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležimo se velikega   dobrodelnega podjetja:
velike eiektne loterije
»Slovenske Straže" ček je namenjen
ubogim otrokom, vdovam in sirotam naših padlih junakov in invalidom.
Loterija obsega 1715 flobltkoo o skopal vrednosti 20.006 K.
Dobitki so sledeči: 1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 1000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 500 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 300 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednosti po 100 K, 50 dobitkov v vrednosti po 50 K, 50 dobitkov v vrednosti po 20 K, 100 dobitkov v vrednosti po 10 K, 1500 dobit, v vred. po 5 K.
Žrebanje se vrši že 31. maja 1915.
Srečka samo 1 krono.
Segajte takoj po srečkah! Dokažite vsi, da v nas še ni zamrla narodna zavest in človekoljubnost!
Srečke prodajajo razne trafike In trgovci, naročajo se pa tudi v pisarni   Slovenske Sfrale" v Ljubljani.
Svetovna vojna.
Avstrija — Rusija.
Premišelj - padel!
Dne 22. t. m. se je raznesla po Avstriji žalostna novica, da se je trdnjava Premišelj udala,
premagana od gladu. Dolgo bi bila lahko še kljubovala vsem ruskim napadom, ako bi ne bilo zmanjkalo živil. Slava se poje junakom Premišlja in na razne načine nas hočejo poročevalci potolažiti, češ da je trdnjava izpolnila častno svojo nalogo, a resnica je, da je naša prva trdnjava le kup razvalin. Ko so zaloge šle h koncu, je ukazal poveljnik Kusmanek napraviti :zpad. Sedem ur so se naši, hi so povžili zadnje porcije živeža, še tepli z Rusi, naraščajočimi v silno premoč. Naši so bili od truda in giadu iako opešani, da so komaj prilezli nazaj za ozidje trdnjave. Potem se je pričelo razdiranje uttdb in uničevanje topov in streliva. V trdnjavi je bilo sprva 70.000 mož, toda vsled bojev in bolezni se je njih število zmanjšalo na 28.000 mož, ki so bili odvedeni v rusko vjetništvo. Med posadko je bilo tudi nekaj stotin Slovencev. i
V Karpatih so dne 17. marca na višinah zahodno od La borce va naše čete po krvavem boju odbile napad močnejših ruskih sil. Več ruskih kompanij je bilo pri tem uničenih. Dne 18. marca se je vršil pri Lupkovu in Smolniku živahen artilerijski boj. Ruski potočni napad na višine jugozahodno od Balšgroda so naši po kratkem boju odbili. Močnejše sovražne sile so napadle dopoldne naše postojanke severno od užoškega prelaza. Rusi so bili s težkimi izgubami odbiti. Dne 19. marca se na tej .'ionti ni nič posebnega pripetilo. Na nekaterih točkah se je vršil živahen artiljerijski boj. Dne 26. marca je na fronti med prelazom Užok in sedlom Koniečna prišlo do hudih bojev.' Že ponoči 20. marca so poizkušali sovražni oddelki z nenadnim nastopom osvojiti posamezna naša opirališča. Povsod so jih naši odbili. V jutranjih urah so se v celem obsegu ponovili ruski napadi. Boji, ki so se razvili, so na nekaterih točkah trajali ves dan. Do večera so naši odbili ruske sile, ki so napadle naše postojanke ob Sanu pri Smolniku in Alsč-Pagonvju.
1070 Rusov so naši vjeli. Dne 21. marca so se vršili boji od užoškega prelaza do sedla pri Konječni.
O bojih v Karpatih poročajo vojni dopisniki: Z edino izjemo pri prelazu Dukli so se ruske vojne sile morale umakniti čez greben Karpatov v gališka predgorja. Na mnogih točke h pridobljeni prostor je zelo znaten in strategična vrednost je pomembna, na primer cesta med Cisno in Baligrodom, ki teži proti smeri Sanok—Premišelj. Da je ofenziva kljub neugodnemu vteraenu In ozemlju tako uspela, je veliko delo. Ker so Rusi kmalu spoznali pomen višin, ki so jih izgubili, so začeli napadati na celi črti. Vsi ruski protinapadi, tudi nočni, so imeli značaj besnih, obupnih sunkov. Razbili so se ob krepki obrambi in so veljali Ruse ogromne izgube. Skupno število teh izgub je gotovo nad 20.000 le v zadnjih osmih dneh, od katerih je bilo 5400 vjetih, ostalih 15.000 je pa mrtvih ali ranjenih. Rusi so v Karpatih spravili na fronto vse svoje razpoložljive sile, s katerimi neprestano napadajo. Pri Dukli, Užoku in Lupkovu so boji dosegli svoj višek.
V jugovzhodni Galiciji so Rusi dne 17. marca z nenadnim nastopom poizkušali vzeti posamezna opirališča, kar jim pa ni uspelo. Naši so pri tem vjeli 280 mož. Dne 18. marca se je na tej fronti srdito bojevalo. Številni ruski napadi na našo srednjo fronto in na levo krilo so se vsled trdnega in vstrajnega zadržanja naših čet razbili. Sovražnik je imel zelo težke izgube. Pet častnikov in 500 mož so naši vjeli. Severozahodno od Nadvorne so Avstrijci dne 19. marca krvavo odbili ponočni napad več ruskih bataljonov, ki so se do 100 korakov približali našim postojankam.
Pri Črn o vi ca h so se boji obnovili. Rusi napadajo z vedno večjimi silami, a brez uspeha. Pod obrambo topov so se ruske bojne črte približale mostu, kjer jih je pa odbil ogenj avstrijskih topov.
PODLISTEK.
T* bojnega polja.
(Napisal vojni kurat J. Hafner)
Ravnokar sem se odtrgal krasnemu koncertu, ki sta ga improvizirala nadporočnik Čeh in straž-mojster Mažar na klavirju in harmoniju ob spremstvu krasnega tenorja ogrsko-nemškega pastorja v uniformi. Preselil sem se v spalno sobo g. župnika v Dclatinu, Poljaka, da napišem par črtic o življenju v tem po vojski silno opu-stošenem kraju. Poginuli konji ob cesti, vsakovrstne podrtine in razvaline, mnogi sledovi strelnega orožja in neizogibne jate črnih vranov s svetlikajočimi očmi in ostrimi kremplji — vse to je jasno pripovedovalo o strašni vojni. Šest mesecev je todi gospodoval sovražnik „Moška!" in pil kri ubogega ljudstva. Postaren logar, v čegar hišici smo zasedli častniki našega poljskega špitala eno sobico, mi je črno na belem pokazal zapisnik stvari, ki so mu jih deloma vzeli ali končali Rusi, deloma pa pokradli zlobni sosedje. Vsa škoda znaša 1635 kron. Kozaki so vzeli sploh vse perilo, koče, zlatnino in srebrnino, živila, suknje, preproge. Iskajoč denar so razbili skrinje, trgali deske, udirali peči. Tudi ženske so nadlegovali in celo nedorasla dekleta. Revna Rusinka mi je tožila, da so ji za kravo dali 15 rubljev, g. župniku pa so celo nalašč porezali divan in polomili stole, ker tega niso mogli
vzeti seboj. V zunanji strani latinske cerkve tiči granata do polovice svoje dolžine; ako bi se bila razletela, bi bila cerkev sedaj razvalina. Tukajšnja solina (tu je rudokop za pozemsko sol) je docela zgorela in le malo poslopij je v mestu, ki ne kažejo večjih sledov topovskih izstrelkov.
Vstopim se k znamenju Matere božje. Deset sveč gori pred podobo Pomočnice kristjanov, ki plapolajo ihteč in proseč skorajšnjega miru. In iz tega otoka zrem v morje življenja in bede, ki se giblje kakor v besni, a napol zakriti bolesti po blatni cesti. Legije miadih fantov v slikoviti in praktični narodni noši, s culami na hrbtu, se pomikajo proti kolodvoru, spremljani od straž. Rekruti so to iz okolice, ki se gredo vežbat za krvavi posel neznanokam na Ogrsko. Ob plotovih pa slone bedne matere in sestre in si brišejo s prsti solze. Da, ločitev je, in sicer ločitev med razvalinami in trupli, ob zamolklem gro-menju iz daljave; ločitev brez slovesa, na blatni cesti... In zopet nova legija. Kdo so to? Bog zna, kako so prišli sem ti sicer čisto krotki in nedolžni, a strašno črni, kosmati in blatni, v ovčje kože in komolec visoke kučme odeti možje. Borci so; zakaj lopate in motike štrle iznad kučem iz štiristopov. Gredo nad nlato. Morebiti se bo v Kranju to slišalo kot Hcentia poetica, a — pri Mohamedovi bradi prisežem — če nas ti možje s Svojo umetnostjo ne rešijo, smo izgubljeni, pokopani v blatu, ki se množi in raste in leze, kakor kaša iz začaranega lonca v prav-
ljici. Ha, aa, aa! Aha, to so pa Huculi! Bog ve, od nekdaj rad vidim cigana; niso me zastonj učili cigani kot županovega sina svojega jezika. A še bolj me je razveselil Hucul s svojimi konji, ki ne jedo in ne pijejo, tudi ne spe, ampak samo trpe in delajo. aIn za druge ljudi!" mu zakriči gospodar v opankah in kučmi na garjeva ušesa in potrdi s korobačem po oguljenih rebrih, in kljuse potegne, magari če je pol Bukovine. Lepšega dokaza in zgleda za dejansko ljubezen do bližnjega in do domovine med ljudmi ne najdeš. Vsak huculski konjiček zasluži zlato medaljo! In eden in dva, in deset in sto, Huculov ne zmanjka. Eni izginejo v blatu na desni, drugi priplavajo iz blata na levi — in tako dalje, noč-indan zopet legija. Otroci so, pa ne oni iz Gregorčičeve pesmi (Oljki); otroci iz Delatina in okolice; biedi, gladni, nekateri na pol goli, z žakljem na hrbtu in s črepinjo v roki. Proti pričakovanju dobre volje se postavijo v bližino vojaških kuhinj in taborov in potrpežljivo čakajo, da jim dobrosrčni vojak odmeri žlico juhe, pomoli oglodano kost in skorjico komisa. Naenkrat mi vseh pet čutov javi, da prihaja avtomobil. Obrat in skok na stran me le na po! reši curka blata, ki brizgne izpod koles, z rujavimi pikami poznamenovan hitim v častniško obednico nad kosilo, prebavljajoč v duši neizbrisne spomine z blatne ceste.
O kozakih, gospod urednik, že mnogo veste. A tega, kar mi je povedal gostoljubni župnik v Delatinu, pa le še niste slišali. G. župnik
Iz Črnovic se poroča, da je vseučilišče ostalo nepoškodovano. Mestno življenje v Črnovicah je mirno. Živila so se po skrbi oblasti dobila.
Hrabra posadka v Premišlja je dne 19. marca po daljšem prtliedku napravili Izpad, topot proti vzhodni smeri. Naleteli je na močne sovražne sile in se je po večurntm boju umaknili za trd* njavsko črto.
Izpad se je zvršil ob grodeški cesti proti Mediki. Zadeli so pa na močnega sovražnika in so se po sedemurnem boju umaknili. Ruske oblegovalne čete cenijo na 100.000 mož.
Nemčija — Rusija.
Ruski napadi na nemške postojanke med Pisekom in Orzvcem, kakor tudi severovzhodno od rašniša, so se izjalovili. Zahodno od Škve so Nemci vjeli 900, vzhodno od Škve pa 1000 Rusov in zaplenili 4 strojne puške. V najsevernejši kot Vzhodne Pruske proti Memeiu so vpadle ruske čete ter požigale vasi in graščine. Raditega so Nemci naložili mestom na Ruskem Poljskem plačilo večjih svot kot odškodnino. Za vsako na nemških tleh požgano vas in posestvo bodo Nemci, veseli, da bodo dobili povod, požgali tri vasi ali posestva Poljakom na ruskem ozemlju. Na vsako požiganje v Memeiu bodo Nemci odgovorili s tem, da bodo zažgali vladna poslopja v Suvalkih in drugih ruskih mestih, ki so jih zasedli. Tako razglaša nemško najvišje armadno vodstvo. Dne 19. marca je na nemško ruski fronti dan razmeroma mirno potekel. Rusi so mesto Memel zopet zapustili.
Pri Prašnišu se je razvil artiljerijski boj. Nemci bodo baje skušali prodreti rusko trdnjavsko črto. Ugodne železniške zveze z zaledjem Nemcem omogočujejo, da hitro premikajo svoje čete. Trdnjavo Osovjec obstreljuje tudi veliko zračno brodovje. Obleganje je tako silno, da je v trdnjavo padlo že nad tisoč krogel. Nemci so razvrstili več svojih baterij blizu trdnjave.
Na mnogih krajih Poljske je nastopilo južno vreme. Ob rekah Bobr in Narev se vrše noč in dan najljutejši boji.
Nemški topovi obstreljujejo Prašniš in Osovjec.
Po kratkem boju južno tega mesta in po krvavem pouličnem boju so Nemci pregnali Ruse. Ruska sodrga je vzela mirnim prebivalcem imetje in pod varstvom ruskih čet ga spravila čez mejo. Severno od Mariampola so imeli Rusi pri odbitih napadih težke izgube. Zahodno od Orzica pri Jednorožeku in severovzhodno od Prašniša kakor tudi severozahodno od Ciehanova so se v nemškem ognju razbili ruski nočni in dnevni napadi. Nemci so vjeli v teh bojih 420 Rusov.
Nemčija — Francoska.
Nemci so odbili francoske napade na raznih krajih. V Champagni sta zopet izpodletela dva
je opazoval te ljudi in njih konje iz svojega stanovanja. Avstrijske čete so začele napadati in močno obstreljevati ruske postojanke. Tudi na baterijo, ki se je postavila na bregu v bližini cerkve in župnišča, so začeli deževati topovski izstrelki. Močan oddelek kozakov, ki je bil že zapisan smrti, se mož za možem zvali obenem s konjem na tla in konj in mož ostaneta nepremično ležeča na pozorišču. Tudi g. župnik je mislil, da so naši vse te ljudi pokosili. Ko pa obrnejo naši topovi svoje cevi v drugo smer, planejo kozaki po bliskovo kvišku in odgalopi-rajo nepoškodovani za svojimi proč. Med ježo se po potrebi kozak ustavi in da konju znamenje za strel. Žtval se postavi, kakor kmečko dekle pred fotografičnim aparatom, dvigne glavo z gobcem naprej, kozak pa položi na sprednjo ploskev glave puško in strelja s sigurnostjo pešca v okopu. V župnikovem hlevu so bili zaprti kozaški konji. Iz neznanega vzroka se jim je zahotelo priti ven. Naši konji se s takimi problemi sploh ne bavijo. Kozaški konj pa se je spustil na koleni, uprl glavo v vrata, se zagnal s celo silo svoje teže v vrata in oddirjal trenotek nato dalje na prosto. Kjer ni bilo prostora za konje v spodnjih prostorih, so splezati ti konji s spretnostjo koze po stopnjicah v zgornje prostore. Tako mi je povedal očividec g. župnik.
Stojim do gležnjev v obcestnem jarku in se ozrem na novo procesijo. Voz za vozom se vrsti v lahnem diru. Spredaj dva huculska konjiča, na
delna francoska napada severne od Le Mesnila in severno od Beau Sejourja; dva častnika in 70 mož so Nemci vjeli. Francozi so se s težkimi izgubami v boju in na begu umaknili. Zeppelinov zrakoplov je obstreljeval francosko trdnjavsko mesto Galaii In je povzročil veliko škode na kolodvoru. V Champagni, severno od Beau Sejourja, so nemške čete itlpešno kopale podkope in prišle do francoskih jarkov. Pri tem so vjele enega častnika in 299 Francozov. Vrh na Reichs-ackerkopfnu, ki sta ga hrabro branila dva bataljona alpinskih lovcev, so Nemci dne 20. marca v naskoku vzeli in so vjeli 3 častnike, 250 mož, 3 strojne puške in enega metalca min. Francoski protinapadi so bili odbiti.
Neki francoski letalec je metal bombe na odprto alzaško mesto Schlettstadt.
Podmorski boji proti Angliji.
Pri Beachv Headu je nemški podmorski čoln potopil angleški parnik .Durham Castle", ki je bil namenjen na Francosko. Istotam sta bila torpedi rana parnik „Biuejacket\ ki je vozil 8000 ton koruze, in parnik ,Hyndford\ .Hyndford" je bil lahko poškodovan in je mogel doseči Gravesend. .Bluejacket" se še drži nad vodo. Posadki so rešili. Pri Beachv Headu je bil torpediran tudi parnik .Calrntor", ki je vozil premog. Posadka je mogla spustiti čolne v morje,
Turčija — Rusija.
Turška črta sega vedno globlje v rusko kav-kaško ozemlje. V okolici Batuma se Turki ustavljajo ruskim napadom.
Rusko uradno poročilo pravi, da so Rusi v črti Čoroh Turkom vzeli več utrjenih postojank. 01 ty je od ruskih čet ogrožen. 14. marca so ruske čete prodirale in Turke potisnile nazaj.
Turčija — Anglija.
Turki so po zasledovanju Angležev baje vkorakali v Korno. ri
Angleška armada v Egiptu se etni na 150.000 mož.
Boji za Dardanele.
Carigrad so Turki izredno močno utrdili. Ceste, ki drže v glavno mesto, so zasedli s težko ariiljarijo. Maloazijsko stran pri Skutari so utrdili z močnimi forti. Četudi sovražniki izkrcajo čete, vendar se bodo morali pred močnimi turškimi posadkami umakniti. Nemški častniki in inženirji vodijo dela za utrditev glavnega mesta.
Dardanele brani 160.000 mož; 40.000 jih je na Gailipoiu, 30.000 se jih nahaja v evropski, ostali pa v azijski Turčiji.
Pred Dardanehimi je nastalo premirje. Dar-danelski forti so se prav dobro branili. Združeno angleško-francosko brodovje je brezuspešno obstreljevalo forta Čanak Kale in Kilid Bahr. Vsak dan leti čez utrdbe angleško letalo, mora pa kmalu
kupu slame, pod plahto napol skriti človeški obraz: rusinski mužik s kučmo, odet v kožuh kakor zver iz skrivnega razodetja svetega Janeza Ev., za njim ranjeni vojaki. Näherem svoj kosmati obraz v kolikor moč prijazne gube, pomahim z roko v prijazen pozdrav in jim izkažem vojaško čast. Častnik na stopnji stotnika sem sicer, oni pa iz večine pešci; a zaslužijo častni pozdrav, preiili so svojo kri za domovino; z vidnim zadoščenjem vrnejo pozdrav in izginejo v daljavi, kjer jih čakata zdravnik in usmiljena sestra, da jim opereta rane in jih obvežeta. Obrnem se in hitim za njimi. Skok na voz k Huculu, ki se pelje v ono smer, mi pomaga, da sem prej tam. .Kakšen jezik govorite?" vprašam težko ranjenega moža na ležišču iz slame. .Nem tudom." „In vi?* „Jesam Hrvat, gospodine." „Pornozi Ti Bog i Majka božjal" In tako dalje. Takoj so pripravljeni štirje Hrvati, da jih spovem. Tudi beli list domačim njihovim vsakemu napišem, in veseli so, reveži, in udano trpe. „Viza", .vode", .Wasser", to je edino, kar prosijo, da si potolažijo žejo, ki jih neprestano muči. Večina njih ima prestreljena prsa, ki pričajo, da tudi ruska infanterija dobro strelja. .Ah, gospodine, kako rad bi ja dobio koju naranču! Kako bih se Vam zahvaliol" ,Za pol sata češ jesti naranču!" mu odvrnem in hitim na stanovanje. Še v Gradcu sem jih kupil za dolgo pot na železnici, a nobene še nisem pojedel. Hvala Bogu I Zdrav sem in zadostuje mi črna kava, košček komisa in
izginiti radi turškega ognja. Pravtako so brezuspešni angleški poizkusi, da bi polovili vse mine in obstreljevali metalce svetlobe. V ponedeljek, dne 15. marca, je po kratkem boju odplula angleška kriiarica, ker je bila zadeta. Od tedaj je vladat nekaj čaia mir.
Dne 19. marca se je potopila ob vhodu v Dardanele francoska oklopnica .Bouvet", ker je zavozila na mino. Oklopnica .Bouvet" je bila oborožena z dvema 30*5 cm topovoma. Posadka je štela 614 mož in so skoraj vsi utonili. .Gaulois" so turški streli poškodovali tako, da je morala iz bojne črte. Tudi dve angleški križarki sta bili vsled min poškodovani. Na mesto .Bouveta" stopi v dardanelsko brodovje .Henry IV.', ki je bil dozdaj v sirskih vodah.
Tudi angleška ladja .Irresistible" je zadela bržkone na mino in se je čez eno uro potopila. .Ocean" je istotako zadela na mino. Posadki sta se rešili. Ladjo .Inflexible" je zadela težka granata na prednjem delu. To ladjo bo treba popraviti. Velike izgube se pripisujejo okolnosti, da je morski tok zanesel mine v že očiščene kraje morske ožine. Z ozirom na pričakovane izgube so Angleži že pred tem bojem odposlali iz domovine linijski ladji .Queen" in .Implacable".
Turški glavni stan poroča, da so zavezniki poškodovali na njihovih utrdbah le en sam velik top. Mrtvih imajo približno 20. Turki pač nekoliko prikrivajo.
Dne 21. marca je bil v Dardanelah mir.
Italija.
Senat je te.dni po kratki razpravi sprejel s 145. glasovi proti dvema glasovoma zakonski načrt o gospodarski in vojaški obrambi Italije.
Clemenceau se izraža v svojem listu jako nevoljno o Italiji in izjavlja, da Francija ne potrebuje italijanske pomoči. Zmagala bo sama, čeprav bo to zahtevalo dalj Časa.
Neki milanski list poroča, da so letos v Italiji posejali s pšenico 342.000 hektarjev, sedem odstotkov več kakor lansko leto.
V Benetkah je 18. marca poizkušalo več sto ljudij napasti mestno hišo radi draginje živil. Trgovine na Markovem trgu so hitro zaprli. .Kruha in dela hočemo! Stradamo!" so kričali ljudje in razbili mize in stole po kavarnah. Tudi trgovinam, ki niso le bile zaprte, so pobili okna. Spopadli so se s karabinieri in s policijo, pri čemer jih je bilo več ranjenih.
Srbija.
Radi obdoliitve, da so skovali zaroto proti življenju prestolonaslednika, je bilo na Srbskem aretiranih več sto oseb, sami mohamedanci. Več aretirancev je že bilo ustreljenih.
Glavno silo srbske armade cenijo po izgubah v dolgotrajnih bojih in nalezljivih boleznih na 140.000 mož Srbska vojska je radi bolezni po-
pipa tobaka ali cigareta, tem revežem pa s po-
merančami storim veliko dobro delo, ki mi je bolj potrebno kot oranža.
V posebni sobi leii kadet. Dobil jt na glavo udarec s puškinim kopitom; s krvjo zalite oči in iz ušes kapljajoča kri priča, da mora imeti v glavi pekel. .Ah, če bi mogel dobiti ie za pe-rišče veliko pernato blazinico pod glavo!" .Čez pol ure sem tu z njo!" Ni lahko tu dobiti take stvari. Bolniške strežnice ne morejo pomagati. V Delatinu se leži na slami! Stopim k gospodinji, kjer stanujemo častniki, in ta izpuli iz svojega modroca žime, naredi iz nje toliko za-željeno blazinico, in jaz hitim ž njo h kadetu. Tam leži orjaški Romun, kuštrav, razgaljen, kakor ranjeni Herkul. Protestant je, a vendar mu je milo, ko mu naredim križ na čelo. — Podoben Kristusu na križu je zares oni Hrvat. Lep, silen možak, da bi lomil podkve in grizel steklenice. Neprenehoma sega z orjaško desnico po posodi, da izvrže ravnokar izpito vodo. .Ah, gospodine, silno ja trpim. Kugla mi je probila prsi, prošla kroz trebuh i tiči sada v erievima. Bože, Marijo!" Pokrižam ga in mu obljubim, da se bom njega in njegove družine spomnil pri sv. maši. Da ste le videli, kako so vzplamtele te črne njegove oči v plamu ljubezni. Tudi njemu se je poznalo, da niso vojni kurati odveč. Grozne so vojskine bdi i, a ravno ta strašni ogenj bo brezdvoma na milijone ljudi očistil nezdravih primesi moderne kulture. Pozdrav vrlim bralcem vrlega .Gorenjca"!
polnoma ločena od civilnega prebivalstva in tiSči čez Donavo.
V nedeljo se je vršil med srbskimi četami, ki stoje na gorovju Kosjak in Gerorin, in med avstrijskimi četami, ki so na hribovih Alion Ju-panič, artiljerijski boj, ki je kmalu ponehal.
Angleški general Paget se je v soboto pri* peljal v Niš, kjer je izročil srbskemu kralju in prestolonasledniku visoke redove, ki jih jima je podelil angleški kralj.
Grška vojska in mornarica.
Število grške vojske se je od zadnje balkanske vojne jako zvišalo. Grška more danes postaviti na bojišče 300.000 mož, ki so organizirani v 20 divizijah. Vsaka divizija je opremljena z aeroplani, brezžičnim brzojavom, oklopnimi avtomobili itd. Grška mornarica šteje 50 ladij, med njim! dve oklopnici z obsegom po 14.700 ton ter s hitrostjo 17 vozlov; nadalje imajo Grki 20 tor-pedolovcev in dva podmorska čolna.
Japonsko-kitajski spor.
Japonska je pred tedni stavila Kitajski zahteve, katerih pa Kitajska ni sprejela. Zahteve so naslednje: Kitajska naj nabavlja nad 50 odstotkov svoje municije na Japonskem. Arzenal, ki ga Japonska ustanovi na Kitajskem, naj vodijo japonski tehniki. Japonci naj se nastavljajo kot politični, finančni in vojaški svetovalci Kitajske. Japonci sinejo na Kitajskem širiti budizem. Razen-tega so Japonci hoteli dobiti koncesije za več važnih železnic. Neodvisnost Kitajske je bila v nevarnosti. Tudi druge države bi trpele škodo. Raditega Kitajska ni mogla mirno sprejeti japonskih zahtev. Ko poteče rok za odgovor, bo Kitajska odklonila japonske zahteve. Japonski je mikado ukazal splošno mobilizacijo japonske mornarice, ki bo baje demonstrirala proti Kitajski. Japonska armada, katere rezervisti letnikov 1870— 1895 so vpoklicani, stoji pripravljena, da jo prepeljejo čez morie.
Amerika ima v šangaju zasidranih devet bojnih ladij, v resen opomin Japonski, naj ne gre predaleč. Amerika je tudi zahtevala, da se Kitajski podaljša rok za odgovor, ki po zahtevi Japonske poteče že 25. marca.
Hrvatje zahtevajo svojih pravic. Upravni svet belovarske-križevske velike županije je sklenil izjavo, da se naprosita ban in ogrski ministrski predsednik, naj si prizadevata, da ae ločeni deli hrvaškega naroda združijo v eno kraljevino in Hrvaški v monarhiji odkažese tisto mesto, ki gre kraljevini ne-le na podlagi historičnega prava, ampak tudi na temelju lojalnega vedenja celokupnega hrvaškega naroda.
Kardinal Agliardi umrl. V soboto je umrl po dolgi bolezni 63 letni kardinal Antonio Agii-ardi. Znan je po svojem delovanju v Avstriji. Kot apostolski nuncij na Dunaju je bil glavna opora dr. Luegerju, ki je takrat začel razširjati krščansko-socialna načela. Pokojnik je imel veliko ljubezen do Avstrije.
Nemško drugo vojno posojilo. Uspeh podpisovanja nemškega vojnega posojila je sijajen in znaša nad 6 milijard mark.
Rusi v Bukovini. Članu gosposke zbornice baronu Wassilku so kozaki na ukaz svojih častnikov zažgali grad Berhomet ob Seretu, ker je baron Wassilko organiziral regiment prostovoljcev.
Ruski zunanji minister Sasonov je odpotoval v glavni stan velikega kneza Nikolaja Ni-kolajeviča.
Ruske pošiljatve v Srbijo. Skozi Galac nameravajo Rusi po Donavi prepeljati v Srbijo velike množine provijanta in municije. Več ko 40 tovornih ladij bo vozilo v Srbijo.
Ruski vjetniki bodo obdelavah Nemcem zemljo. Na otok HanOfersand, ki je last nemške države Mecklenburg, so pripeljali 1200 ruskih v jetnikov, ki bodo 150 hektarjev celine izorali.
Nova ruska ofenziva. Francoski general Pau bo baje vstopil v rusko armado in bo z generslom Ruskim sestavi! nov načrt za ofenzivo. V ta načrt stavijo v Petrogmdu velike nade.
Tripelententa vabi Bolgarijo. Trojni sporazum zopet pritiska na Bolgarijo, da se ji pridruži. Obeta ji Solun, Macedonijo, Srbija bi ji odstopila do Vardarja, turško ozemlje do črte Midia—Enos.
Radko Dimitrijev — maršal. Znameniti bolgarski vojskovodja, zmagovalec pri Lozen-gradu, je začetkom te vojne vstopil v rusko armado kot prostovoljec. Zdaj se poroča o njem, da je poveljnik 3. ruske armade in da je bil imenovan za maršala.
Čemu se napadajo Dardanele? Listi poročajo, da Angleži in Francozi hočejo vzeti Dardanele, ker želijo vstreči svojemu zavezniku, ki ima po Dardanelah in Carigradu že dolgo skomine. Presekati hočejo a tem tudi pot iz Berlina v Bagdad. Trdi se, da je bila zgradba tega pota glavni vzrok sedanje vojne.
Pri Gibraltarju nemški podmorski čolni. Nemški listi poročajo, da sta dva nemška podmorska čolna prišla celo pod Gibraltar, kjer prežita na angleške ladje.
Boj pod zemljo. Pri Ramscapelle na severnem Francoskem stoji star samostan. Po vojni je mnogo trpel. Pod samostsnom so pa kleti in podzemski hodniki. V teh hodnikih je bil zadnje dni hud boj med Nemci in Belgijci.
Lord Kitchener o vojnem položaju. V zgornji zbornici je angleški vojni minister lord Kitchener podal izjavo o vojni, v kateri pravi, da so Francozi Nemce kljub najakrbnejše pripravljenim, močno utrjenim postojankam vrgli nazaj. Vasi New-Chapelle in Lepinette je angleška armada zasedla in obdržala. V teh bojih ao se odlikovale indijske čete. Zadnje mesece so Angleži na Francosko odposlali več čet; med njimi je ena londonska, ena | kanadska divizija ter razne druge čete. Zdravje čet je izborno. Francozi so razen na fronti pri Soissonsu, na različnih točkah bojne fronte napredpvali, posebno v Champagni. Na vzhodnem bojišču so se izjalovili Ijuti nemški napadi na Varšavo. Nemci, ki ao prodirali iz vzhodne Prusije, so bili ustavljeni. Nazadnje je lord Kitchener še pograjal delavce v tovarnah za orožje, ki so stavkali. Za uspeh vojske mora delati ves narod, torej tudi delavci, ki preskrbujejo armado z orožjem, municijo in drugo opremo.
Pogovor Hindenburga. Vojskovodja generalni feldmaršal Hindenburg je imel pogovor s poročevalcem ameriškega .Ntwyork Times". -Med drugim je izjavil: »Povejte našim prijateljem v Ameriki, tudi tistim, ki nas ne ljubijo, da se jaz z neomajnim zaupanjem zanašam na zmago in dobro zasluženi mir." Potem je govoril jako priznavalno o avstrijskih četah in je hvalil tudi pogum Rusov. Rusi se dobro vojskujejo, pa niti telesna moč, niti premoč ne dobita zmage v vojni. Pohvalil je tudi železnice, ki so mu omogočile, da je zadržal milijone naaprotnikov in jih nazaj potisnil.
Konec armenskega cerkvenega spora. Armenija dobi svojega pravega patrijarha. Sultan je priznal upravičene zahteve cerkve. S tem bo končan pol stoletja trajajočiimenski cerkveni spor.
NOVIČAR.
Seja predsedstva državnega zbora. Dne 19. marca se je vršila seja predsedstva avstrijskega državnega zbora. Obširno se je govorilo o cenzuri, ki se od zadnje seje ni zboljšala, nadalje o preskrbljevanju in o možnosti dovoza živil. Predsednik Silvester je potem govoril z ministrskim predsednikom o raznih nasvetih, ki ao jih glede preskrbe živil in zdravstvenih razmer podali posamezni poslanci. Da bi se pa sešel državni zbor, na to pa ni misliti.
Prebiranje črnovojnikov letnikov 1871 do 1877 se bo vršilo v Kamniku 15. in 16. aprila, v Radovljici 18. in 19. aprila, v Kranju 21. in 22. aprila, v Škof ji Loki 23. aprila.
Število  bosenskih veleiadajalcev ae
množi. Uradni list bosenako - hercegovske vlade prinaša zopet 80 imen srbskih rodbin, katerim je okrajno sodišče v Bileči vzelo bosensko-her-cegovsko pripadništvo.
Prihodnja letina. Načelniki strank v dunajskem občinskem svetu ao v posebni resoluciji opozorili vlado, saj se že zdaj prepreči vsaka špekulacija z Žitom. Prihodnja letina plenice, rži, ječmena, ovsa in koruze naj se zato dene pod zaporo. Sklenjene in bodoče kupčije naj se razveljavijo.
Aretirani dobavitelji za armado. V Budimpešti ao prijeli neke ljudi, ki so erarju dobavili 24.000 parov čevljev, pri katerih so bili pa podplati deloma iz papirja, istotam so zaprli nekega dobavitelja sukna, ki je armado v nekaj mesecih ogoljufal za poldrug milijon kron. Ve-
liko se tudi govori o provizijah in podkupovanju pri armadi. Ti alaparji ao večinoma Judje.
Pomanjkanje kruha in moke na Dunaju. Da se odvrne pomanjkanje, je skleniia dunajska mestna občina razdeljevati od svoje zaloge moko med peke, ki" nimajo več zalog. Ta pomoč pa pa ne be posebno izdatna, ker občina sama nima velikih z&log. Ko se končno uredi, koliko moke pride na osebo na dan, bo morala država preskrbeti peke z moko.
Leonova družba bo letos izdala tri zanimive knjige, med njimi roman P. L. Coloma .Malenkosti". Razentega izdaja revijo .Čas", ki je jako aktualen list. Letnina je lest kron. Novi člani se sprejemajo še do konca tega meseca.
Koruza za Dunaj. Dunajski župan je kupil tisoč železniških voz koruzne moke za mesto Dunaj.
Iz Kokre. Zadnjo nedeljo med dopoldansko božjo službo so tatovi vlomili v kokrsko župnišče. Za župniščem je breg in streha sega nizko. Tatovi so odkrili kos strehe in prišli v župnikovo stanovanje. Tu so vse prebrskali in baje odnesli okrog 800 kron denarja. Kokrjani so šli tatove lovit po gozdovih, pa dosedaj se niso nobenega vjeli.
Padel je na bojnem polju nadporočnik Ignacij Hočevar iz Kamnika.
Iz ruskega vjetništva so se oglasili:
Janez Bizjak in Peternelj Alojzij iz Bohinjske Bela, Merlak z Jeaenic, Tregvavov iz Zasipa, Janez Rozinger iz Palovič in brata Janez in Valentin ŽvegeTj iz Visoč nad Lešami. Nadalje ao se oglasih: Anton Zima iz Dovjega na Gorenjskem, Franc Kobal iz Gorjuš v Bohinju, Jernej Cundrič s Polšiče, Janez Jakopič iz Zgornjih Lazov, Matevž Slivnik in Anton Bernard iz Zasipa, Blaž Ambrožič in Jožef Pikon iz Dobrave, Luka Krek, cerkovnik pri uršuliskah v Škof j! Loki in bivši načelnik škofjeloškega »Orla", ki je plaal iz Tobolska, Janez Pogačnik, mizar iz Preddvora, je piaal svoji ženi, da so ranjenega ujeli Ruai in ae sedaj nahaja zdrav v Sibiriji v mestu Ontsku, kjer opravlja mizarska dela. Mihael Balantič iz Hraš pri Preddvoru je pa pisal, da je v rudarskem mestu Bernaulu v Sibiriji. Po več mesecih sta se oglasila iz vjetništva brata Ciril in in Ivan Zupan (Odrmikova) iz Nakiega.
Pomanjkanje mleka. V Budimpešti je nastalo tako pomankanje mleka, da je notranje ministrstvo prepovedalo po hotelih dajati gostom čez deseto uro zjutraj belo kavo. Prepovedano je tudi pobijati krave.
Odlikovane redovnice. Železni kiiž je dobilo 15 frančiikank, ki ao požrtvovalno stregle ranjencem na bojišču.
Laške lire v veljavi. Poskočil le kurz laškim liram na 1 K 82 v avstrijskega denarja.
Vezuv zopet deluje. Iz Vezuvovega žrela se dviga gost dim, ki zagrinja pol gore. V žrelu ognjenika se je napravila nova odprtina.
Nova železnica. Ruska vlada je sklenila, da bo zgradila pet tisoč km dolgo železniško progo od Urala do Ledenega morja.
Vihar na morju. Pri Algerviasu je bil na morju tako strahovit vihar, da so se potopile štiri izseljeniške ladje. Utonilo je nad 300 ljudi, ki so bili večinoma Španci.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
HRANILNICE II flSIJILIIU T K81NJI
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se vrši v ponedeljek, 29. marci 1915 ob 5. uri popoldne v hrenilničnih prostorih v »Ljudskem domu" v Kranju, lis
DNEVNI RED:
1. Čitanje in odobren je zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključke ta 1. 1914.
5. Volitev načelstvs.
6. Volitev nadzorstva
7. Slučajnosti.
K oblini udeležbi vabi NačoUtVO.
Ukaz za peke, slaščičarje, gostilničarje in krčmarje, se dobi v tiskarni „Tiskov. društva**
v Kranju za 40 vin. s poštnino.
Cepljenje in precepljenje zoper koze.
V minuli jeseni se je odredilo varstveno cepljenje zoper koze in tudi izvršilo, toda vsled pičle udeležbe v manjšem obsegu, nego bi bilo želeti vspričo preteče nevarnosti, da nastopijo prave (črne) koze v epidemični razširjenosti. Ta nevarnost ni izginila, marveč obstoja še ter dviga žugajoč svojo glavo. Zategadelj se bo tekom spomladi vnovič vršilo cepljenje in precepljenje, ki je po izkušnjah priznano kot najboljše in edino varstveno sredstvo zoper koze. Prave (črne) koze so zelo nalezljiva bolezen, ki ni le nevarna življenju, temveč tudi vidu — mnogo oseb je vže oslepelo — in katera spači ali pogrdi kozavemu tudi obličje. Cepiti, ozir. pre-cepiti naj se pusti vsakdo! Vsakdo ima za se, za svojce in do bližnjega dolžnost, da se posluži tega varstvenega sredstva, da se obvaruje te .grde bolezni" ne le sebe samega, temveč da s tem, da se je pustil precepiti tudi pripomore zmanjšati nevarnost za druge. Najobširnejše cepljenje, ozir. precepljenje prebivalstva — otrok in odraslih — je edina pomoč, obvarovati. se zlih posledic preteče epidemije koza, zatorej živo priporočamo, da naj nihče, prav nihče, ne zamudi prilike v tem pogledu zavarovati si zdravje. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, 17. marca 1915.
Razglas. Tuuradno se že množe prošnje raznih strank za poljedelski dopust pri vojakih služečih oseb. Da ne bo nepotrebnih pisarij, l«. županstvu naroča, na primeren način obvestiti interesente, da se bodo kratki, k večjemu 14 dnevni dopusti dovoljevali izključno le v svrho najnujnejših pomladanskih poljskih del samostojnim kmečkim gospodarjem, potem pri kmetijstvu zaposljenim svojcem takih gospodarjev in konečno poljedelskim delavcem, ki služijo pri formacijah in nadomestnih krdelih v zaledju ali pa se nahajajo v oddelkih in zavodih za rekon-valescente. Popolnoma brezuspešno pa bi bilo prositi za dopust takim vojakom ali črnovoj-nikom, ki so že ua bojnem polju. Sestava prošenj za take osebe naj se naravnost odklanja. Prošnjo za dopust naj dotični vojak ustno naznani pri svojem predpostavljenem poveljstvu ali pa naj jo njegovi svojci vlože pri okrajnem glavarstvu.
V vsaki prošnji je navesti vzroke, radi katerih je dotični vojak nujno potreben pri domačem pomladanskem delu na polju in naj županstvo na onih prošnjah, ki se vlože tamkaj, potrdi resničnost navedenih razlogov in sploh izreče svoje mnenje. Vojaška nadomestna poveljstva bodo po poŠti poslala županstvom zapiske o vseh onih vojakih, kojim se je iz dotične občine podelil dopust, v svrho, da se bo moglo kontrolirati, so li vse na dopust poslane osebe došle in če ,so opravljale ona poljska dela, radi kojih se jim je podelil dopust. Te zapiske (konsignacije) morajo potem županstva takoj, ko poteče dopust, vrniti dotičnim nadomestnim poveljstvom z izjavo, so li označeni vojaki zares opravljali v zadostni meri poljska dela. Za slučaj da se že med dopustom izkaže, da kak na dopustu se nahajajoč vojak svojega dopusta ni izrabljal v določene svrhe, je to takoj okrajnemu glavarstvu naznaniti. Za slučaj pa, da bi po podeljenih dopustih pre-pstajalo še kaj razpoložljivega moštva, se morejo dati na zahtevo okrajnega glavarstva posameznim občinam ali kmetovalcem v svrho pomladanskih poljedelskih del na razpolago delavske partije po 20 mož. Tozadevne prošnje vlagati je pri okrajnem glavarstvu.
Razglas. V kosu XVII. državnega zakonika izšel je ukaz poljedelskega ministrstva z dne. 15. februvarja 1915 1. št. 38, v svrho, da se zagotovijo dela za obdelovanje polja za spomladansko letošnjo setev. Ta ukaz določa, da je vsak zem-ljišk posestnik dolžan vse svoje njive, kolikor niso posejane z ozimino, obdelati spomladi in da morajo komisije za pridelke skrbeti za to, da se spomladanska setev v letošnjem letu izvrši pravočasno in popolno. Županstvo naj se takoj z vsebino tega ukara seznani in obvesti ter opozori tudi v občini že temeljem ministrskih ukazov z dne 5. avgusta 1914 drž. zak. št. 200 in 25. septembra 1914 drž. zak. št. 252 sestavljeno komisijo za pridelke. Ta komisija naj po celi občini pravočasno poizveduje, kar ji je zaukazano pod točk. 1—6 § 2 začetkom omenjenega ministrskega ukaza; županstvo pa mora okrajnemu glavarstvu o tem poročati, kar je komisija za pridelke opazila in zaradi česar bi bilo treba posebnih naredb vlade. Obdelati in posejati v §2 št. 6 ukaza omenjena zemljišča, je naloženo občini (§ 3). Kot organ, ki bo v smislu § 4 ukaza podpiral podpisano okrajno glavarstvo v
izvrševanju nadzorovalne pravice ter komisije za pridelke v izvrševanju izročenih jim nalog, določen je c. kr. agrarni nadzornik Janez Prešel. Vrh tega je določil za ta posel deželni odbor za politični okraj kranjski še kot poljedelskega strokovnjaka gospoda deželnega mlekarskega nadzornika Legvarta. Tudi organi c. kr. gozdnega nadzorništva bodo prizadevanja občin in komisij za pridelke podpirali. C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 16. marca 1915.
Razglas. V zadnjem času preplavljajo okraj razni trgovci in prekupčevalci živine ter na ga rajajo kmetovalce, da jim prodado govejo živino četudi proti visokim cenam. Vsled tega nastalo bo pomanjkanje živine, na katerih posledicah bo trpelo ravno kmetovalstvo. Okrajno glavarstvo bo z vsemi močmi skušalo zatreti to za živinorejo nevarno početje. Kmetovalci pa se v lastno korist svarijo, da ne prodajajo slepo svoje živine, temveč skušajo z lastno rejo povzdigniti število svoje živine, kajti njena vrednost bo rasla, in ne padla, vsled česar se ni bati nobene izgube. Pa ne samo reja goveje živine, temveč tudi preši-čerija in, kjer dopuščajo razmere, tudi reja koz, ovc, perutnine in druge male živine naj se z vsemi močmi pospešuje. Pri tem je gledati v prvi vrsti na to, da se zredi mnogo živine in s tem proizvaja kolikor največ mesa, masti, mleka in mlečnih izdelkov. To je važno tudi za splošno preživljanje, za to je vsakega patrijotična dolžnost, da pospešuje, kjer more, to početje. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 23. marca 1915.
Razglas. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je na podlagi § 5. min. naredbe z dne 19 decembra 1914 št. 345 drž. zak. odredila, da se zahtevajo vse v tukajšnjem političnem okraju se nahajajoče razpoložljive zaloge krompirja za preskrbo pomanjkanja trpečega prebivalstva na Kranjskem in je zavezala posestnike zalog krompirja, da jih morajo v to svrho po oblastveno določenih najvišjih cenah dobavljati »Gospodarski zvezi" v Ljubljani. Od te dolžnosti so izvzete one množine krompirja, ki jih rabijo posestniki za svojo domačo potrebo in za nadaljevanje gospodarstva. Ako bi se posestnik branil dobavljati svoje zaloge »Gospodarski zvezi", prodalo bi jih okrajno glavarstvo na njegov račun in stroške. V izvršitev te odredbe zapleni okrajno glavarstvo vse zaloge krompirja, kar ima za posledico, da je vsaka prodaja krompirja kamorkoli najstrožje prepovedana. Prestopki kaznovali se bodo brezobzirno z globami do 5000 K ali z zaporom do šest mesecev. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 21. marca 1915.
Razglas. Da se ne zanesejo v kranjski politični okraj živinske kužne bolezni, prepove c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi zakona o živinski kugi z dne 6. avgusta 1909 št. 177 drž. zak. kupčevanje živine od hleva do hleva ozir. po vaseh. Trgovina z živino dovoljena je le na živinskih sejmih, ki stoje pod nadzorstvom ži-vinozdravnika. Obrt trgovine z živino sme izvrševati le oni, ki poseduje tozadevni obrtni list in ki ima tuuradno odobreno trgovišče (hlev). C. kr. orožništvo ima nalog, da vsakega mesarja, trgovca, prekupčevalca ali mešetarja z živino, ki kupčuje od vasi do vasi oziroma od hleva do hleva, prime in ga predstavi podpisanemu uradu, ki bo uvedel proti dotičnemu takoj kazensko postopanje. — C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 23. marca 1915.
NOVEJŠE VESTI.
Atene, 23. marca. Ruski car je poslal kraljico Olgo, mater grškega kralja Konstantina, z naročilom na Grško, da naj Grčija stopi v vojno skupno z Rusijo.
Dunaj, 24. marca. Dne 19. in 20. marca so naši obstreljavali Belgrad. Artiljerijski boj je bil tudi pri Oršovi in Smederevu.
Budimpešta, 24. marca. Bitka, ki se je pričela dne 19. t. m. pri Lupkovu in Mez6-Laborču, traja dalje. Obojni armadi sta dobili pomoč. Rusov je silno veliko obležalo na bojnem polju. Tu se vrše najhujše bitke, kar jih pozna zgodovina.
Berlin, 24. marca. Angleške in francoske ladje so pripeljale veliko streliva in vojakov za Srbijo v pristanišče v Solunu. Blago so sprejeli srbski častniki.
Petrograd, 24. marca. Rusija hoče imeti besedo pri japonsko-kitajskem sporu.
Dunaj, 25. marca. Zapadno od Užoka so naši sicer odbili ruski napad, a bitka še traja. Vjeli so naši na novo 1500 Rusov. Pri Viškovu se Rusom ni posrečilo, da bi bili vzeli postojanke, katere so naši pred tremi dnevi zasedli. Na Karpatih sc bije na 200 km dolgi črti odločilna bitka. Izpred Premišlja pošljejo baje Rusi 40.0C0 mož na Krpate proti Užoku in Lupkovu, 50.000 mož pa proti Tarnovu in Krakovemu. — Na Donavi in Savi so bili zadnji čas artiljerijski boji.
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehnm kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Gangllonal se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNERJU, lekarnarju
Reichrnau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi y vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ie dobila pravkar s Češkega
semenski oves m semenski ječmen
Kmetovalce opozarjamo, da se radi naročil obrnejo takoj na »Gospodarsko zvezo", ker bode letos semen zelo primanjkovalo.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
auerlfeanskl umetni zob|e
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobie 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, L|nbl|ana.
Stritarjeva ulica št. 7.
Velika suafa denarja
se zamore naključiti vsakomor, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 19, Ljubljana.
Zobozdraunlikl In lebetehnishl atel]£
Dr. Edv. Olobočnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker,
konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebSevi hISi, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne na razpolago.
Dr. Olobočnlk ni k vojakom poklican in zdravi nadalje. 16 52—34
T Čisto nooo SETSftSSS po ,astal CMl $
tafit*Eil2ifl3tt*ili* nahupa In otllke zaloge IVHN SHVNIK 4 lllllllltlllU prodajam Kranl, pri BesenCano. ▼
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva* v Kranju.