GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 12 • 28. DECEMBER 1977 Ufe I' ■ '! !§' V iztekajočem se letu 1977, letu naših in Titovih jubilejev, letu za peščico bogatejših spoznanj in številnih skupnih delovnih dosežkov čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem zadovoljno, radostno in uspešno 1978. leto! SKUPŠČINA, SSSKMSSr Z OBRAČUNSKE KONFERENCE ZKS V OBČINI STABILNA POLITIČNA AKTIVNOST Na zadnji seji se je vprvih dneh decembra sestala konferenca ZKS dosedanjega sestava. Člani konference so ocenili aktivnost organov občinske organizacije ZKS v tem štiriletnem obdobju. Prav v tem času so bili doseženi pri krepitvi idejnopolitične in akcijske enotnosti zveze komunistov v občini pomembni uspehi, še posebej na področju razvijanja samoupravnih odnosov in delegatskega sistema. Ob tem ne gre prezreti velikega deleža ostalih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. V preteklih štirih letih se je občinska organizacija tako organizacijsko kot tudi kadrovsko krepila. Število članstva je hitro raslo, saj je bilo koncem leta 1973 1489 članov, sedaj pa je število 2554, v tem času pa je bilo v vrste zveze komunistov sprejetih 937 novih članov. Samo število osnovnih organizacij je naraslo od 87 na 127. Z izjemo nekaterih manjših krajevnih skupnosti, obratov in dveh osnovnih šol je zveza komunistov v viški občini tako rekoč prisotna v vse večjem številu samoupravnih sredin ter se tako tekoče prilagaja samoupravni organiziranosti združenega dela. V sami strukturi članstva predstavlja delež delavcev 23 odstotkov in delež žena 35 odstotkov, najugodnejši pa je vsekakor odstotek mladih, saj vedno zajema polovico članstva. Sami nanizani podatki že sami po sebi povedo in dokazujejo, da so bili na tem področju vloženi precejšnji napori vseh osnovnih organizacij, konference, komiteja in še posebej komisije za organiziranost in razvoj. Z vključitvijo mladih je dano nedvomno veliko zagotovilo za uspešno delo in progresivnost, vendar v mnogih osnovnih organizacijah še vedno ostaja vprašljiva togost pri sprejemanju, kar še posebej velja za sprejem delavcev, da ne omenjamo posebej kmete in delavce zasebne obrti. Pri sprejemanju pa mora biti v prvi vrsti odločujoča družbena aktivnost in napredna naravnanost. Tu pa je morda še bolj kot sprejemanje pomembna naloga idejnopolitično usposabljanje, saj komunisti danes praktično ne morejo ustvarjalno razreševati sprotnih problemov ob nepoznavanju in marsikdaj tudi nerazumevanju smisla ustave, zakona o združenem delu itd. V osnovnih organizacijah pa se žal še vedno pre- malo pozornosti namenja ideološkemu, organiziranemu in učinkovitemu usposabljanju. Po oceni enega izmed razpravljavcev skorajda ni opaziti nekih samoiniciativnih pobud, primernih oblik izobraževanja, da o nekem trajnem sistematičnem usposabljanju celo zelo težko me, saj je naša osnovna naloga, da krepimo in usposabljamo socialistično zvezo, krajevno skupnost, sindikat, organe samoupravljanja, interesne skupnosti in delegatske zbore skupščin, za opravljanje svojih nalog znotraj teh organov pa smo komunisti odgovorni, da z našim vplivom prihaja do naprednih socialističnih odločitev in uve- ljavljanja dolgoročnih dljev delavskega razreda.« Opravljene volilne konference v osnovnih organizacijah ZKS so pokazale kvaliteten premik v svojem okolju, saj so doprinesle k realnejši in celovitejši oceni razmer. V razpravi so člani konference ocenili dosedanja prizadevanja članstva v občini kot vsestransko učinkovita, kar potrjuje tudi stabilna, pozitivna situacija v občini. Okrepljena idejna aktivnost članstva izpričuje dejstvo, da se sklepi zadnjih partijskih kongresov zadovoljivo uresničujejo, da so bili v tem obdobju napravljeni vidni premiki v uresničevanju ustavnih določil in še posebej v zadnjem času zakona o združenem delu, razvojnih konceptih kot tudi gospodarskih ciljev. Še posebej so podčrtali pomembno vlogo vseh družbenopolitičnih organizacij ter bolj enotno razreševanje skupnih problemov v Ljubljani. Seveda pa bi bilo zmotno, da se zadovoljimo z uspešnimi rezultati aktivnosti na vseh področjih. Tako npr. v krajevnih skupnostih vsekakor ni bilo napravljenih vidnih korakov pri oblikovanju uličnih in hišnih svetov, torej za bolj razvejano samoupravno delovanje krajev- govorimo. Marsikdaj je prav preslaba usposobljenost mlajših članov zveze komunistov vzrok odklanjanja nalog in zadolžitev v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in še posebej v Zvezi socialistične mladine. Kardeljeva študija »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja« predstavlja osnovo za aktivnost ZKJ v pripravah na XI. kongres ZKJ in prav uporaba teh izhodišč bo v največji meri usposabljala komuniste. Sekretar občinskega komiteja Darko Perovšek je v svojem referatu še posebej podčrtal aktivnost članstva v samoupravnem odločanju. »Sposobni moramo biti tako razreševati številne družbene probleme, da bodo ti čimmanjkrat predmet razreševanja v Zvezi komunistov, ampak da bomo znali komunisti prenašati razreševanje problemov v širše samoupravne siste- * s sej izvršnega sveta Na zadnjih sejah je izvršni svet skupščine razpravljalo o pripravi gradiva za decembrsko sejo občinske skupščine. Tako so pretresli devetmesečno analizo gospodarskih rezultatov delovnih organizacij v občini, realizacijo srednjeročnega razvoja občine in smernice razvoja naše občine za prihodnje leto. O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA IZGRADNJO »POTI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA« Na svoji zadnji seji so člani izvršnega sveta razpravljali o predlogu samoupravnega sporazuma o načinu združevanja sredstev v občini Ljubljana pripravljamo se na volitve AKTIVNO VKLJUČEVANJE V TEKOČE NALOGE Čas volitev delegacij za družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti se nagloma približuje. Da bi predvolilne priprave potekale čimbolj demokratično ter da bi delovni ljudje in občani kot neposredni nosilci vseh pravic in dolžnosti pri oblikovanju in uresničevan ju kadrovske politike lahko sodelovali, je potrebna temeljna seznanitev z vsemi izhodišči in nalogami, ki jih je v teh pripravah treba o .praviti. Volitve so v našem družbenopolitičnem sistemu sicer kontinuiran proces, ki se odvija nepretrgoma glede na potek mandatnega obdobja v posameznih družbenopolitičnih organizacijah, društvih, združenjih, samoupravnih organih, krajevni skupnosti in organih združenega dela ter seveda v družbenopolitičnih skupnostih in SIS. V tem so bile izvedene programsko-volilne konference v organizacijah ZZB NOV in osnovnih organizacijah zveze komunistov. V prvem polletju prihodnjega leta se pripravi volilna konferenca v osnovnih organizacijah sindikata in Zveze socialistične mladine, te šele v letu 1979. V krajevnih konferencah SZDL kot frontni organizaciji vseh socialističnih sil. V mesecu aprilu in maju prihodnjega leta bomo volili tudi organe krajevnih skupnosti v naši občini, saj jim poteka 4-letni mandat. Volilne konference v drugih družbenih organizacijah in društvih potekajo v skladu z njihovimi pravili in se ravnajo po sklepih občinskih krajevnih vodstev teh organizacij. Volitve delegacij v družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti bodo predvidoma 9. in 12. marca prihodnjega leta. Da bodo priprave na volitve čimbolj usklajeno potekale, želim v tem prispevku opozoriti zlasti na naslednja vprašanja: 1. Za kakšne volitve se pripravljamo? 2. Katere naloge smo že opravili? 3. Rokovnik nalog od volitev. V mesecu marcu 1978 se izteka 4-letni mandat delegatom v družbenopolitični skupnosti, to je v skupščini naše občine. Ker tvorijo samoupravne inte- resne skupnosti s področja družbenih dejavnosti enoten skupščinski sistem, predvideva volilni zakon volitve tudi v te interesne skupnosti, čeprav jim poteče mandat šele v jeseni prihodnjega leta. Taka odločitev je sprejemljiva tudi z vidika kadrovskih in tehničnih priprav, ki potekajo hkrati, usklajeno in enkratno enotno. Nosilci predvolilnih priprav organizacij socialistične zveze v krajevnih skupnostih ter organizacijah sindikatov, v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, usklajujejo to aktivnost z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter samoupravnimi subjekti in se vključujejo v volilne priprave. Za občinsko skupščino naše občine bomo volili delegate oziroma delegacije v tri zbore: v zbor krajevnih skupnosti v zbor združenega dela v družbenopolitični zbor. V zbor krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani na neposrednih volitvah delegacijo, ki šteje najmanj 5 delegatov. V zbor združenega dela volijo delovni ljudje, ki so zaposleni, dijaki, študentje, kmetje ter obrtniki delegacije, ki prav tako štejejo najmanj 5 delegatov. Delegacijo volijo v tistih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, kjer je zaposlenih nad 30 ljudi. Tam, kjer jih je manj, vsi delavci predstavljajo delegacijo. Družbenopolitični zbor v naši občini sestavlja 30 delegatov, ki bodo voljeni na neposrednih volitvah v krajevnih skupnostih. Delegate v DPZ predlaga po posebnem postopku občinska konferenca SZDL kot frontna organizacija socialističnih sil. V samoupravne interesne skupnosti bomo oblikovali in volili delegacije izobraževalno skupnost, zdravstveno skupnost, kulturno skupnost, skupnost socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva sestavljajo: samoupravne interesne skupnosti, otroško varstvo, zaposlovanje, socialno skrbstvo, invalidsko pokojninsko zavarovanje ter stanovanjska skupnost. Po zakonu o volitvah so lahko te delegacije a) posebne delegacije, kar pomeni, da volimo za vsako interesno skupnost svojo delegacijo v sestavu najmanj 5 delegatov. b) Združene delegacije, kar pomeni, da združujemo delegacijo za dve ali več interesnih skupnosti v sestavu najmanj 7 delegatov c) Splošne delegacije, v katerih bodo delegati za vse interesne skupnosti in šteje najmanj 10 delegatov. Ob analizi'delegatskega sistema smo ugotavljali, da splošne delegacije niso praktično mogle zadovoljiti potreb interesne skupnosti, ker so bili delegati preobremenjeni, zato predlagamo oblikovanje posebnih in združenih delegacij, izjemoma pa naj bi pristopili k oblikovanju splošnih delegacij. Članom občinske konference, komiteja, komisijam, ki so delovale v tem mandatnem obdobju je bila na zadnji seji izrečena zahvala za prizadevanja in uspešno delovanje. Iskrena je bila zahvala dosedanjemu namestniku sekretarja občinskega komiteja Alojzu Dolničarju, ki je vestno, nesebično in prizadevno opravljal to odgovorno dolžnost dve mandatni dobi. nih skupnosti, v združenem delu je nemalokrat opaziti premalo poglobljen pristop pri uresničevanju dohodkovnih odnosov, prizadevanjem za večjo produktivnost, smotrnejše poslovno sodelovanje, dalje, kljub vidnim premikom na področju uresničevanja dogovora o kadrovski politiki se nemalokrat srečujemo z nedoslednostmi razpisnih pogojev, pomanjkljivostmi v postopkih in še bi lahko naštevali. V vsakodnevnem družbenopolitičnem delovanju naletimo na bolj ali manj upravičeno kritiko predvsem na račun preslabe usposobljenosti organizatorjev politične aktivnosti. V mislih imamo predvsem slabo pripravljene sestanke, ki trajajo po več ur, o istih zadevah razpravljamo na več mestih, razprave se tako zvodenijo. Po drugi strani pa se kaj radi sklicujemo na sklepe zvenečih sej in na njihovi podlagi zastavljamo naloge, katerih izvrševanja pa nemalokrat ne pre’ verjamo. Tako se često dogajj1’ da prav zaradi takih metod de|a kvaliteta dela upada, kar pa )e seveda nemalokrat lahko dotorj podlaga za »rojevanje« hstl. pravih birokratskih odnosov, K1 kaj kmalu postanejo zavora za j dosledno uresničevanje zastav- j Ijenih ciljev. Vse te slabosti pa bomo morjl l v prihodnje odpravljati še z vet* jim prizadevanjem. Delovanje zveze komunistov bomo mor« prilagoditi vsem spremembamv naši družbenopolitični skupn0" sti, v naši družbi. Temelja8 usmeritev pa mora biti takšna,o* j bo zagotovila, da bo zveza b®” munistov prisotna tam, kjer P®" | teka samoupravna in polih®® dejavnost množic, kot je zap'sa Edvard Kardelj v svojem delu smereh političnega sistema s®" cialističnega samoupravljanja- Vič-Rudnik, za uresničitev izgradnje »Poti spominov in tovarištva«. P°^' pisniki tega samoupravnega sporazuma z območja naše občine se zavezujejo, da bodo do leta 1981 zagotovili z združevanjem skupnih in lastnin sredstev 9.245.000 dinarjev za izgradnjo Poti spominov in tovarištva- Tako naj bi po osnutku načina združevanja sredstev za izgradnjo, urejanje in vzdrževanje te poti v naši občini zbrali sredstva po naslednjem ključu: Skupščina občine 20 odstotkov letno (od predvidenega celotnega zneska) odnosno za leto 1978 462.250 dinarjev; samoupravna stanovanjska skupnost 10 odstotkov odnosno za leto 1978 231.125 dinarjev, komunalna skupnost 10 odstotkov odnosno za leto 1978 231.125 dinarjev, samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo 4 odstotke odnosno za leto 1978 92.450 dinarjev interesna skupnost za izobraževanje 4 odstotke odnosno za leto 1978 92.450 dinarjev, prav toliko naj bi prispevala tudi oo-činska kulturna skupnost, telesnokulturna skupnost pa 6 odstotkov odnosno za leto 1978 138.675 dinarjev, skupnost za socialno skrbstvo dva odstotka odnosno za leto 1978 46.225 dinarjev. Združeno delo pa naj bi letno zbralo 40 odstotkov, kar bi za naslednje leto znašalo 924.500 dinarjev. Delovne organizacije imajo več možnosti združevanja sredstev za izgradnjo »Poti spominov in tovarištva«, in sicer. — sredstva, ki jih zberejo z enim delovnim dnem (npr. prosta delovna sobota) — odločitev za določen znesek na zaposlenega — ali iz sklada skupne porabe. m Skratka,zbrale naj bi približno po 55 dinarjev na zaposlenega v ene letu. O oblikah in številu delegatov se organi v KS in organizacijah združenega dela sami odločajo s statutarnim sklepom oziroma statutom. NALOGE, KI SMO JIH ŽE OPRAVILI: S predvolilnimi pripravami smo pričeli spomladi in doslej opravili: analizo in oceno delovanja delegatskega sistema, izdelali smo načela in merila kadrovske politike, evidentirali možne kandidate za delegacije. Oceno delovanja delegatskega sistema smo opravili v krajevnih skup®0 stih, organizacijah združenega dela ter na nivoju občine, mesta in republike-Ugotovitve in ocene na vseh nivojih so vzpodbudne za nadaljnje razvijanje delegatskih odnosov, opozorile pa so tudi na slabosti, ki jih je treba v prl hodnje opraviti. Krajevne konference SZDL in organizacije sindikata so doslej evideflU rale okoli 6.000 možnih kandidatov za delegate in delegacije. To je za obl| kovanje delegacij v naši občini še premalo in je potrebno pospešiti še nadalj^ njo akcijo v tej zvezi. Poseben pomen med temeljnimi načeli in merili ka drovske politike imajo idejnopolitične, moralne in druge vrednote, ki m® rajo biti lastne osebnosti delovnega človeka — samoupravna načela druz bene funkcije. Predlagani možni kandidati za delegacijo morajo izpolnjevati načela i merila, kot na primer: — da s svojim delom in življenjem izražajo idejnopolitično opredel nost za socializem, za razvijanje samoupravne socialistične delegacij6- — da imajo pozitiven odnos do pridobitev NOB in socialistične revolu je, krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in n-1 rodnosti, — da uživajo v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih ugled in za® panje ter so zgledni in uspešni delavci na delovnih mestih in občani v življ® ski sredini, kjer živijo. Da bomo zagotovili usklajenost, načrtnost in smotrnost delavskih ’cadr e skih potreb in enakopravno porazdelitev družbenih funkcij, je treba predloge predložiti koordinacijskemu odboru za kadrovska vprašanja t® litve pri krajevni konferenci SZDL oziroma osnovnih organizacijah sin ^ tov; na občinskem nivoju pa to nalogo opravlja koordinacijski odbor za ^ drovska vprašanja pri OK SZDL. Za vse evidentirane možne kandida izpolnjujejo ustrezne podpisnice. . .jjj,, Na splošnih volitvah v mesecu marcu je treba opraviti še vrsto vse*1l"Sa|, v organizacijskih in tehničnih opravil. Na predkandidacijskih *‘onferenj|0g« mesecu januarju bo potrebno na podlagi evidentiranih sestaviti Prc,xjno možnih kandidatov za člane delegacij v TOZD in KS za občinsko skup*6 in skupščino SIS. .. V mesecu februarju bodo v vseh krajevnih samoupravnih skupnosti didacijskc konference, na katerih bodo delovni ljudje in občani določi' a. kandidatov za delegacije TOZD in KS. Na teh konferencah bodo o r^f, vali tudi predlagane možne kandidate za delegate družbenopolitif nega ter kandidate za vodilne funkcije v občini, mestu in republiki. ^ {el11 Volilne komisije v temeljni samoupravni skupnosti in občini bo 0 času opravile vse potrebno za tehnično izvedbo volitev zlasti: imen volilnih odborov, izdelavo volilnih imenikov, zagotavljanje potrebneg štora za volitve, pripravo volilnega materiala. REDNA VOLILNA SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV BRANIK ČUVANJA PRIDOBITEV NOV IN SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE Natanko v teh nekaj besed, ki sicer ponazarjajo naslov tega zapisa z redne ''olilne skupščine občinskega odbora ZZB NOV, bi lahko strnili jedro zaključkov, izvirajočih iz podanih poročil in nadvse bogate vsebinske razprave. Teh tokaj besed, ki morda na hitro pomenijo za koga leporečno frazo ali samo na-*lov> ie bRo v vseh svoji bitnosti iskrenosti in akciji tako živo prisotnih malo-t*ne pri vsakomur izmed razpravljavcev. Prisotnih pač zato, ker so izražale neprecenljiv delež in pripravljenost članstva ZZB NOV v izgradnji naše ožje in sirse družbene skupnosti, v skrbi za soborca, tovariša, mladino! Mft„0biinsko organizacijo ZZB . kl Stoje 4948 članov in 853 vojaških vojnih invalidov, se vključuje Ninv7 kraievnih organizacij ZZB . samostojnih združenj vo- vojnih invalidov. Pred samo s upščino so bile v vseh teh organiza-m, j oz'rorna združenjih uspešno li AL-ene *e,ne konference in. zak-v!r, teh kot ,udi izčrpna poročila eh komisij, ki delujejo pri občin-®m odboru, so bila trdna in vse- šega razreševanja te problematike, pa je bilo dodeljenih še 34 stanovanj. Ostajajo seveda še odprti problemi kot so posojila za kmete — borce, počasno reševanje pri pridobivanju urbanistične dokumentacije in podobno. V tem obdobju se je izboljšalo tudi zdravstveno varstvo za borce in vojaške vojne invalide, saj delujeta v občini dve splošni ambulanti in ena zobozdravstvena, situacija pa se je izboljšala tudi z uspešnim •»j-- - •••ohranjati in čuvati spominska obeležja naše revolucije! delm- bogata osnova za poročilo o ar>ju v pretekli mandatni dobi. ■ • • za soborca ,rideilIni0*>doll>1u’ k°t tudi sicer vseh tiČUn el\ 0<^ar ta družbenopol^ bi|a 0r8a,lttacija aktivno deluje, jA ^tvena skrb in naloga po-Iida< ya za borca, vojnega inva-bej v ! °^n* Pa Je ^*la pose-nievanh veli^eni razu- aega ,vL0biinske skupščine in nje-vPrašani ne?a sveta namenjena tem *anska . j e P°sekna skrb. Prora-nieua sam«dStV# np^•, ki 80 uame- °b*asne # 0 28 stalne priznavalnine in tdravH.^ enkratne ter sredstva za tn8šala v I , “^loioucev NOV, so več kol 4 milijone sknPščini , “,*vo je tako na tej **hva|o n lrekl° soRlasno, iskreno «0* in0 Pozornosti občinske skupš-Pbiv n,,* P««bej poudarilo, da je Vrst»« D^K.bČm“. Pri reševanju to-IJPubllki p*n,1,,ike "teti prvimi v ZZB Nov !i*V ,,ko or*»uizacija hili v čas., f?nes uS0,avlja, da so ««■? ,'Sa dobi d(K],.|'°y pre,ečeni mandatni Sih za v'čTh ,U0 s,:lnovanj in lev Posojil -z01 ’4 miliiona dinar-Vi*hiske skim' ustanovi,vijo stano-P0lno razum ' V občini' ki ima razumevanje do učinkovitej- stični zvezi in drugih izvoljenih telesih ter v delegatski skupščini so člani te organizacije nemalokrat prvi izmed številnih, ko sprejemamo skupne odločitve za jutrišnji dan. Vse to potrjuje tudi plodno in vsestransko koristno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami. Tudi spomeniška dejavnost ohranjevanja spominskih obeležij naše polpretekle zgodovine mora v čim večji meri postati naloga širše družbene skupnosti, skrb naj bi se za te spomenike prenašala na vrsto delovnih organizacij in šol ter ustanov, spominska obeležja morajo biti v ponos slehernemu občanu! Prav tako ne gre zametavati zbiranja dragocenega dokumentarnega gradiva, ki naj bi čimprej zbrano in urejeno ter natiskano predstavljalo kot živ in neusahljiv spomin premnogi borci in naši ljudje. ... za mladino Se posebej pa si člani naše občinske organizacije želijo v okviru svojih moči in volje, katere kot kaže ne bo kmalu zmanjkalo, opraviti kot eno svojih osnovnih nalog — približati mlademu človeku, pionirju, mladincu, vrednost naše narodnoosvobodilne borbe. To pa ne pomeni prikazati jim oziroma seznanjati jih samo s knjigami, filmi, fotografskim materialom. Mladina mora z vso svojo bitjo in pripadnostjo osvojiti izročila našega boja, ki ni pomenil samo odpora sovražniku, temveč zmago za nove, naprednejše socialistične odnose. Prav to nalogo pa je potrebno opraviti s skupnimi močmi, v okviru NOVO VODSTVO OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV Na redni volilni skupščini so delegati izvolili nov 35-članski občinski odbor, nadzorni odbor in vodstvo organizacije za obdobje naslednjih štirih let. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik STANE VRHOVEC, za podpredsednika sta bila prav tako soglasno izvoljena DR. RUDOLF OBRAČUNČ in RADO ŠKRABA, novi sekretar občinskega odbora pa je s soglasno odločitvijo postal IVAN ZORE. ZAHVALA ZA TRUD IN PRIZADEVANJA Predsednik občinskega odbora Stane Vrhovec se je ob tej priložnosti iskreno zahvalil vsem tovarišicam in tovarišem, ki so nesebično in tvorno delovali na odgovornih mestih v borčevski organizaciji. Še posebej pa so vsi prisotni izrekli zahvalo za dolgoletni trud in prizadevanja dosedanji sekretarki občinskega odbora MARIJI LEGAN in predsedniku JANEZU REŠKU. delovanjem ljubljanskega dispanzerja za borce. Razpravljavci pa so bili enotni v ugotovitvah, da bo v bližnji prihodnosti več pozornosti potrebno nameniti skrbi za onemogle in ostarele člane. V mislih so imeli predvsem čimprejšnjo izgradnjo domov za starejše občane (v naši občini gradimo takšen dom iz sredstev drugega samoprispevka v Koleziji), saj obstoječe zmogljivosti ne zadoščajo. Prav tako si je potrebno prizadevati za raznovrstno in še posebej zdravstveno rekreacijo članov, predvsem v smislu vseštevilnejšega koriščenja tovrstnih uslug in možnosti. Vsekakor pa bi veljalo razmisliti tudi o predlogu enega izmed delegatov, naj bi bili predstavniki združenj vojaških vojnih invalidov enakovredno zastopani v nekaterih interesnih skupnostih, ki zadevajo socialno področje. ... za tovariša Vsekakor ostaja Zveza združenj borcev aktivna, ciljem socialistične revolucije zvesta družbenopolitična organizacija. To potrjujejo s svojimi aktivnostmi in prisotnostjo njeni člani. Marsikdaj bi lahko bila prav aktivnost članstva ZZB NOV za vzor številnim našim tovarišicam in tovarišem, katerim smo zaupali odgovorne in pomembne zadolžitve pri reševanju skupnih problemov, je dejal eden izmed gostov na skupščini. Z odločnim in jasnim delovanjem v vrstah Zveze komunistov, Sociali- pomembno zgodovinsko izročilo. V svojem pozdravu skupščini je predsednik republiškega odbora ZZB NOV Janko Rudolf še posebej poudaril aktivno delovanje članstva v okviru socialistične zveze kot frontne organizacije, predvsem v krajevnih skupnostih, saj lahko le tako skupaj najlaže vsi uveljavljamo svoje in skupne interese. Tvorno in aktivno sodelovanje pa bo tudi rodilo sadove v zoperstavljanju vsem tistim, ki jih naša socialistična prizadevanja in razvoj motijo in tako na slehernem koraku želijo potvarjati dejstva in krvave dogodke naše revolucije, čeprav so prav njihova dejanja bila deležna najtežje obsodbe in jih v svojih srcih nosijo najbolj množične družbenopolitične organizacije — socialistične zveze. Tradicije NOB morajo postati njena trajna naloga, zato je potrebno uresničevanju teh nalog posvetiti več pozornosti. In po drugi strani, kot je poudaril predstavnik OK ZSMS, so danes živo prisotna tudi med mladino hotenja po številnejših stikih in sodelovanju s člani ZZB NOV. Mladina ostaja dolžnik in trajni ohranitelj pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Zeleni prstan Ljubljane — pot spominov in tovarištva, bo delo mladinskih delovnih brigad ljubljanske mladine, torej eden izmed živih dolgov mladine padlim borcem in naši revoluciji. JANJA DOMITROVIČ OB DNEVU JLA NADVSE SVEČANO IN MNOŽIČNO Letošnje praznovanje dneva JLA, ki je prerasel v splošno jugoslovanski praznik, je potekalo v znamenju vsestranskega zaznamovanja jubilejev našega vrhovnega komandanta maršala Tita in Zveze komunistov ter priprav na 1L kongres ZKJ. Prav tako je bil letos dan poudarek zlasti množičnosti, splošno ljudskemu in delovnemu značaju, zato je ta praznik armade izzvenel tudi kot pregled dosežkov mladih v enotah JLA in teritorialne obrambe, ki naj bi bili spodbuda za doseganje še boljših rezultatov, s katerimi bomo pričakali 11. kongres ZKJ. Glavni nosilec oziroma organizator tovrstnih prireditev v naši občini je bil občinski odbor ZRVS oziroma krajevne organizacije ZR US, ki so pravočasno, glede na prejšnje izkušnje, začele z organizacijo proslav povsod tam, kjer so bile za to dane možnosti. Tako je tudi občinska ZPM o tem obvestila vse osnovne šole in njihove podružnice, funkcijo koordinacijskega odbora za proslavo dneva JLA pri občinski konferenci SZDL pa je prevzel odbor za prireditve in proslave, ki deluje pri svetu za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslave in apelira! na same krajevne skupnosti, da se ob tej priliki povežejo s šolami tudi vsi krajevni faktorji in sodelujejo v teh pripravah. Tako so se po šolah vrstila razna predavanja in razgovori s predstavniki JLA in člani ZR US, same šole pa so bile na teh proslavah nosilke kulturnega programa. Ob tej priliki so podeljevali tudi knjižne nagrade za najboljše spise na temo J LA. Osrednja občinska proslava v počastitev dneva JLA pa je bila v naši občini v krajevni skupnosti Brdo v Domu družbenopolitičnih organizacij, na njej pa je občinski odbor ZR US med drugim podelil plakete in priznanja zaslužnim članom in organizacijam. Tako je prejela zlato plaketo ZR US Jugoslavije krajevna organizacija ZRVS Velike Lašče, srebrno pa med drugimi Strelska družina » Bratov Gregorič« in Smučarski klub Brdo. Skupno je bilo podeljenih 32 plaket, to je 1 zlata, 10 srebrnih in 21 bronastih in 31 pismenih priznanj. Naj ob tem omenimo Še to, da je v pripravah na osrednjo občinsko proslavo organiziral občinski odbor ZRVS razširjeno sejo njihovega predsedstva, katere so se udeležili predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ter predsednik republiškega odbora ZRVS Slavko Korbar. Prav tako je OO ZR US tudi letos organiziral že tradicionalno športno tekmovanje v streljanju, šahu in kegljanju. V skupni uvrstitvi so se uvrstile na 1. mesto krajevna organizacija ZRVS Ig, na 2. mesto krajevna organizacija ZR VS Brdo- Vrhovci in na 3. mesto krajevna organizacija ZRVS Krim-Rudnik. PROSLAVILI SMO DAN REPUBLIKE ...V PODPEČI V kinodvorani doma DPD SVOBODA v Podpeči je bila tudi letos kratka in nadvse prijetna proslava v počastitev dneva republike. Organizirala jo je krajevna organizacija SZDL, nastopili pa so učenci osnovne šole Krimski odred iz NALOGE OK SZDL V MESECU DECEMBRU dic‘j>in8prorial?,a razvilanie revolucionarnih tra-Praznovaniu s/i')i 1 c^'mhra organizirana seja pred-teja Vvkj • -^Urazširjenasčlani L ,*,«; Na dnevnem red, °VJn sckrc,arii ^črnskih Rudnik v obd()b. ^' Plana občine Ljubljana Vič- er obravnava Osnutka nr°, ° *f**"0 v le,u 1977 nulka Programa družbenoekonom- skega razvoja občine za leto 1978, kot tretje pa so prisotni razpravljali o novih vidikih prostorskega planiranja v naši občini. Večina organov OK SZDL bo še ta mesec pristopila k izdelavi delovnih programov za prihodnje leto, in sicer svet za družbenoekonomski položaj žensk, svet za spremljanje razvoja kmetijstva in gozdarstva, svet za kulturo, svet za vzgojo in izobraževanje ter koordinacijski odbor za uvajanje COS, ki bo med drugim obravnaval tudi stališča in sklepe IO predsedstva RK SZDL Slovenije o nadaljnjem razvoju COŠ v Sloveniji. Konec meseca pa je bila med drugim ponovno seja predsedstva OK SZDL,na kateri so člani poleg verifikacije evidentiranih ka ndidatov za vodilne funkcije in predloga za kraj praznovanja občinskega praznika v prihodnjem letu poslušali tudi informacijo o uresničevanju zakona o združenem delu. Preserja in mešani pevski zbor DPD SVOBODA, Podpeč. Najprej se je nabito polni dvorani predstavila skupina ritmičnega plesa, ki jo vodi Romana Bassin-Koširjeva ter učenci z Orffovimi inštrumenti, ki jih vodi Martina Rebec. Le-ti so z glasbo povezovali posamezne točke programa. Poleg številnih recitatorjev je vredno omeniti tudi nastop pred kratkim ustanovljene folklorne plesne skupine učenk in učencev osnovne šole, ki jo vodi Lidija Kocijan, članica folklornega ansambla Tine Rožanc. Plesalci so pokazali, da so se dela oprijeli z vso resnostjo in d;t lahko od njih v prihodnje še marsikaj pričakujemo. Za imeniten konec proslave pa je poskrbel mešani pevski /bor DPD SVOBODA Podpeč pod vodstvom profesorja Sr-djana Ribaroviča in nas z nekaj pesmimi prepričal, da na tem koncu roba Ljubljanskega barja še dolgo ne bo izumrla tradicija dobrih pevcev in lepe pesmi. K. M. Foto: JANEZ CIMPERMAN ...V KS MILAN ČESNIK V zavodu za slepo in slabovidno mladino je bilo 25. novembra popoldne zelo živahno. Tokrat nismo srečevali tu zavodske mladine, ki je odšla domov na praznovanje. Zamenjali so jo starejši okoličani, krajani krajevne skupnosti »Milan Česnik«. Ni jih zadržalo niti slabo vreme. Blizu 130 vabljenih se je udeležilo tradicionalnega družabnega popoldneva, združenega s proslavo ob 29. novembru. Proslave so se udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij in sekretar občinskega odbora Rdečega križa. Po pozdravnih besedah predsednice krajevne organizacije Rdečega križa Erne Višner in predstavnika Zveze združenj borcev A. Venturinija je sledil kulturni program. Nastopili so učenci baletnega krožka osnovne šole Vič pod vodstvom prof. Tatjane Rem-škarjeve, učenci Glasbene šole Vič ter članica ljubljanske opere Tatjana Kraljeva ob spremljavi Irene Vremšak. Sledila je zakuska, sredi katere smo najstarejšemu gostu Ivanu Matičiču iz Lepe poti 10 čestitali k visokemu jubileju — 90-letnici in mu izročili skromno darilce. Veselo razpoloženje se je nato nadaljevalo in tudi plesa ni manjkalo. Ko pa je utihnila harmonika, so se začeli poslavljati. Mnogi so glasno obžalovali, da je prehitro minilo. Na tem mestu so najtopleje zahvaljujemo vsem sodelujočim v kulturnem programu. Zavodu za slepo in slabovidno mladino, ki nam je vsako leto vsestransko v pomoč ter da na razpolago dvorano in ostale prostore v brezplačno uporabo, prof. Corclu in dijaku Zupančiču za neumorno igranje na harmoniko, še posebej pa vsem, ki so pomagali, da je tudi drugi del prireditve — družabni del z zakusko, potekel v vsesplošno zadovoljstvo. Odbor krajevne organizacije Rdečega križa Milan Česnik Zgornja fotografija pa je s proslave osnovne organizacije sindikata občinske uprave, kjer je zbranim spregovoril predsednik občinske skupščine Vili Belič, v kulturnem programu pa sta nastopila zbor Glasbene matice in igralka Marjana Klanjšek. 4 STRAN .......... , n NAŠA KOMUNA XH1/12 • 28. DECEMBER »j “ V KRAJEVNI SKUPNOSTI MILAN ČESNIK OCENILI UREJENOST NA PODROČJU KS Večina občanov naše občine je med tistimi srečneži, ki živijo v mestu in obenem izven njega, v hišah, obdanih z vrtovi, zelenicami in drevjem. Če živimo v takem okolju, imamo torej radi naravo, se neštetokrat jezimo, ko gledamo kupe smeti v tem gozdu ali na oni jasi, pa obenem prav tako neštetokrat sami pripomoremo, da naše okolje ni tako čisto, kakor bi lahko bilo. Vržemo papir, vrečko, steklenico in še in še. Res je, da večina, ki to dela, poskrbi, da se ta »okras« ne znajde na našem vrtu, nam je pa vseeno, če je ta vrt sosedov. Včasih pa niti svojemu vrtu in najbližji okolici ne »prizanesemo« in zapremo oči, kadar vidimo, da je umazan in neurejen. V letošnjem letu varstva okolja so pri krajevni skupnosti Milan Česnik razpisali tekmovanje za čisto, lepo in urejeno okolico. Razpis je bil objavljen v julijski številki našega lista: »Svet KS, družbenopolitične organizacije in društva v krajevni skupnosti Milan Česnik pozivajo k tekmovanju za lepšo urejeno človekovo okolje vse krajane, temeljne organizacije združenega dela in ostale delovne organizacije. Tekmovanje bo potekalo od 1. julija in se bo končalo konec leta, to je 31. decembra. Krajevna skupnost bo sprejemala prijave do 31. avgusta.« Naj povemo, da se k tekmovanju ni prijavil nihče, vendar pa pri krajevni skupnosti pravijo, da je bilo opaziti na terenu večjo skrb za urejanje okolice, čiščenje in zasajanje cvetja, okrasnega grmičevja in drevja. Koliko je na to skrb vplival razpis, bi težko ugotovili, saj je bila ta skrb morda povsem slučajna in bi se to zgodilo tudi v primeru, če razpisa ne bi bilo, je težko reči. Vprašanje je namreč, zakaj se poteni ni nihče prijavil k tekmovanju. Nehote se človeku vsili misel, da krajani premalo živijo v tej skupnosti, se premalo vključujejo v njen življenjski utrip in se trudijo predvsem za to, da lahko v tej skupnosti živijo svoje zasebno življenje. Z eno besedo bi lahko rekli, da se zaprejo v svoj najožji življenjski prostor in upajo, da se nihče ne bo zanimal, kaj delajo in kako živijo. Kljub temu pa, da prijav k tekmovanju ni bilo, so pri krajevni skupnosti v začetku meseca oktobra ustanovili komisijo, ki si je na osnovi razpisa ogledala teren in ocenila urejenost na področju KS. Komisija, v kateri so bili delegati iz KS, KK Rdečega križa in Društva prijateljev mladine, je 19. oktobra pregledala vse ulice na področju KS in zapisala, kakšno je naše okolje, kje je urejeno in kje zanemarjeno, kdo je skrben in kdo brezbrižen. Prehodnega pokala in spominskih plakef nismo mogli podeliti, ker se pač nihče ni uradno prijavil, brez prijav pa tekmovanja ne more biti. Vseeno lahko storimo nekaj — javno lahko pohvalimo skrbne krajane in prav tako javno lahko grajamo tisto, kar na področju KS ni pravilno in tako meče senco tudi na tiste dele in krajane, ki si prizadevajo, da bi živeli v taki okolici, ki se je ne bi bilo treba sramovati. OB KONCERTU »TRNOVSKIH SLAVČKOV« V naši občini se lahko pohvalimo, da je zborovsko petje med najbolj razvitimi amaterskimi dejavnostmi. Sicer je trnovski mladinski zbor šolski zbor, pa vendar so prav tako amaterji, zelo uspešni — in to zasluženo. Letos praznuje zbor 15 let obstoja, torej se je rodil takrat kot trnovska osnovna šola. V teh 15 letih so mladi pevci dosegli zavidljive uspehe in dokazali, da mladi ljudje, pravzaprav še otroci, res lahko veliko naredijo. Kljub temu, da je pevovodja Majda Hauptman prenehala poučevati glasbo na šoli, pa se od svojega zbora ni mogla ločiti. V teh petnajstih letih so se izmenjale skoraj štiri generacije pevcev, vendar je tovarišici Majdi uspelo obdržati kontinuiteto in kljub menjavi pevcev kakovost petja ni padla. Dvakrat na teden prihajajo pevci na vaje, dvakrat na teden se zberejo v prijetni družbi in se trudijo, da bi na vsaki vaji čim več naredili. Ni lahko nositi odgovornost, saj so s svojimi uspehi »razvadili« poslušalce in glasbene strokovnjake. Franc Kimovec — Žiga je o zboru zapisal: »Z novo šolo je v Trnovem nastalo kulturno in izobraževalno središče neprecenljivega pomena. V tej zibelki se je rodil otrok — mladinski pevski zbor, ki je zdaj že končal osemletko in se razgleduje po slovenskih, jugoslovanskih in evropskih širjavah. Mladinski pevski zbor osnovne šole Trnovo nam je drag, ker redno poje v počastitev železničarskega štrajka na Zaloški cesti, sodeluje pri partizanskih proslavah in se redno udeležuje pevskih revij ter mladinskih pevskih festivalov, kjer mu priznavajo visoko raven mladinskega petja. Petje je govorica srca, je najintimnejša vez med ljudmi v trpljenju in radosti, v boju in miru, še posebej, če prihaja iz mladih src.« Marsikateremu osmošolcu je težko, ko odhaja iz šole in pevskega zbora in marsikateri med njimi se vračajo, pridejo pet še potem, ko so že zdavnaj postali srednješolci in spremljajo pot zbora, ko so že odrasli ljudje. Slovenska filharmonija je bila premajhna, da bi v njej lahko dobili prostor vsi, ki so želeli priti na jubilejni koncert, kdor pa je to srečo imel, je odhajal domov srečen in poln ubranih glasov, ki so peli tako, kot že dolgo ne. Skladatelj Ubald Vrabec, ki je napisal veliko mladinskih skladb, je dejal, da rad piše za trnovski zbor, saj mladi pevci zapojejo pesem tako, kakor je bila napisana. Pojejo muzikalno in doživeto. Pojejo tako, kakor da vse življenje ne bi počeli nič drugega in kakor da bodo tudi v prihodnje zapeli vsakič, ko bo za to le priložnost. Škoda je, da se ti pevci, bogati, polni znanja in veselja do petja, po končani osnovni šoli porazgubijo, odidejo vsak v svojo stran in se le redko, če sploh kdaj, sestanejo. Številne čestitke, ki jih je zbor ob svojem jubileju dobil, so težko zaslužene. Vztrajnost in trud pevcev in pevovodje ni bil zaman in prav gotovo ne bo zaman tudi v prihodnje. To, kar so skupaj dosegli, je vzpodbuda in tista gonilna sila, ki bo zbor prav gotovo še naprej peljala po poti uspeha, poslušalcem pa tako pripravila še marsikatero urico veselja in tudi ponosa, da tudi naši mladi lahko veliko dosežejo. MOJCA KAUČIČ Mladi trnovski pevci s svojo zborovodkinjo Majdo Hauptman na koncertu v Slovenski filharmoniji Akcijo krajevne skupnosti Milan Česnik je treba pohvaliti in morda ne bi bilo napak, če bi jo ponovili prihodnje leto in še leto kasneje. Da bi bil to del vsakodnevnega dela nas vseh — lepo in čisto okolje, da pa bi se prihodnjič krajani le vključili v tekmovanje, saj tekmujemo pravzaprav zase in ne samo za tistih nekaj članov, ki sestavljajo ocenjevalno komisijo. Tekmujemo vsak dan — ne samo med seboj, ampak z onesnaževanjem in zanemarjenostjo, tekmujemo z vsem, kar pomeni nevarnost za naš obstoj in zdravo življenje, z vsem, kar nam je prinesel industrijski razvoj in civilizacija. Tekmujemo z naravo z roko v roki in za naravo, v kateri je vsak našel prostorček za svoje življenje. Dne 19. oktobra letos je komisija izvršila ogled vseh ulic v KS in ugotovila, da lahko izreče javne pohvale naslednjim, ki urejajo, čistijo in vzdržujejo svoje okolje: Aškerčeva: št. 7,9, 9 a. Snežil- Oražnova: Hišnim svetom in stanovalcem v stanovanjskih blokih (žal imajo zasebne hiše visoke ograje, da se ne vidi lepe ureditve!) Na splošno pa komisija ugotavlja, da nekaterim ulicam kvari videz še to, da niso asfaltirane ali da nimajo urejenih hodnikov za pešce in zelenic . Prav zaradi tega bi morala biti večja skrb pristojne službe, da bi se plevel na zaraščenih obcestnih pasovih redno odstranjeval — ali so to morda dolžni storiti lastniki hiš — vsak pred svojim pragom. Prav tako meni komisija, da bi bile ulice veliko manj nasmetene, če bi bilo več košev za odpadke, ki naj bi seveda bili redno praz-njeni. OGRAJE veljajo za naslednje »črne točke«. Bičevje —. vogal, ki meji na Lepi pot, je zelo zanemarjen (koprive) čigav je in kdo bi ga moral vzdrževati? — pred stanovanjskim blokom št. 7 stoji stara stavba št. 3 — 5, ki je že več let odpisana za njem čimprej treba začeti. Jadranska: Brežina ob reguli rani Gradaščici je zapleveljena Vogal naTržaško je neurejen-' okrog reklamnih tabel: LesniM' Tovil in Hoja je zaplevelje|'<,'| kar ni v skladu z lokacijskim^ voljenjem — pa tudi slaba »re| kiama«..... Lepi pot: rjava ograja z b0] dečožico ob javni poti med 141" 16 — kar je po odloku SM Pre" povedano! Oslavijska: nabrežina ob železniški progi skrajno zanemar' jena — kdo mora skrbeti za vzd1' ževanje? Veter raznaša semevl' sokega plevela! Postojnska: okolje zasebni garaž skrajno neugledno! Vog«! pri št. 24 na Jadransko nepregl®' den in isto prometno nevard1-, Trg MDB: ta trg z embalaž0 od slaščic, ki jo odvržejo obisk0" valci kino predstav — potreba0 je redno pometanje! Ista slika) na vogalu Tobačne —Tržaške10 ob avtobusni postaji — zeleni0* Nekaj črnih pik velja tudi za Toscaninijev park ob Jamovi ulici ka: št. 5 in 12 Mirje: št. 13, 21. Groharjeva: cela ulica, posebno št. 10 A in 10B. Jamova: 2, 30, 32, 40, 42. Hajdrihova: št. 19 in kopališče Kolezija. Bogišičeva: št. 8. Langusova: v celoti do Jamove 8 posebno vrstne hiše (žive meje bi lahko bile nekoliko nižje) in stanovalci, ki kosijo zelenice ob pločnikih. Teslova: št. 2,4, 18. Lepi pot: št. 4 in št. 8 za št. Min 16 le za vrtove pred hišo: Hišnemu svetu in stanovalcem št. 14-a, 14-bin 14-c. Jadranska: št. 18, 18, 19,21 vrstne hiše od št. ’4 — 14. Vidmarjeva: v celoti — posebno HS in stanovalci v stan. blokih! Idrijska: v celoti od Tržaške do Postonjskci kjer stanovalci kosijo tudi zelenice ob pločnikih, saj vedo, da bi naredita košnja le-teh povzročala tudi plevel v njihovih vrtovih! in št. 15 Postojnska: št. 2,4 (za vrt), 6, 15, 18, 20, 24. Oslavijska: št. 1 a, I b, 7 (katerih stanovalci urejajo tudi del nabrežine ob železniški progi (in vrstne hiše št. 5 abedef. Tržaška: št. 2 12, 14. 16, 25,32 (za Narta studio). Bičevje št. I in 4 — Hišnim svetom in stanovalcem! rušenje in plačana v kupnini stanovanj. Stanovalce v blokih zanima, kdaj bo končno porušena, da bi lahko uredili zelenico za najmlajše, ki so sedaj utesnjeni med zidovje? Finžgarjeva: V smeri Goru-pove je ob cesti nestrižena živa meja (promet) in nekošena nabrežina ob njej, ki meji na jamo ob Gradaščici, kjer so si pridni vrtičkarji zgradili »svoje« vrtičke z raznovrstnimi ograjami in bodečimi žicami, naredili bolj ali manj neugledne šupe, pozabili pa so kositi plevel in koprive! Vse to daje vsako pomlad zelo zanemarjen videz, ker tudi živa meja ob cesti ni tako »živa«, da bi vse to zakrila! Prav tako daje slab videz zaraščena parcela nasproti mosta pri Koleziji — kdo jo je dolžan vzdrževati? Jamova: Sedeži na gugalnicah v Toscaninijevem parku, ki je sicer lepo vzdrževan — so polomljeni! Zelenice ob pločnikih niso redno košene. V novozasajenem drevoredu je nekaj dreves suhih, zemljišče na vogalu z Jadransko je v letošnjem programu za ureditev parka zato je z ureja- itična kartinasta embal3^ iljonom! . fvitj1 ržaška: ob deževnih jtj o lotoristi ne morejo ^ p m v mnogih kotanjah - mi ^ I.redaterstem pov/..jnfl< n :o škodo na fasadah ^ ino nadlogo pešce011’ ^3 10 otrokom, ki ves čas P Jt edijo v razredu m<\ j^1 zani, temu pa nemalo** k ijo prehladi. r tj leg naštetega ugotavl)‘' ^}. a, da je veliko fasi‘ . 0iuJ" i hišah »nagrizenih ^ ,«. To je sicer pojav u. Zato predlagamo v. 1 obvezoval lastnike1 .j /3 4 hiš, da bi redno s*41 • hil° M J lepo h' J , vo fasad. Kako 3 z ‘ ‘ 1 hiš asau. rvo-”- - X obnovljenimi 1 centr° | hiš - P«sebn0 ^ m Razlike med ten . n°:i modernimi stavbam ^„0 si tazimo, ker gremo ^pa- njih —tembolj P'd'jeief 1 jci in naši gostje ,jci^ \\i za tako nujno n ^ j° c ostaja denarja, ..j*- evanje arhitekture stoletja? s- i a, 0,i > f| 0-; in e- p r- r- ii ih j! !■ i y |0 i{ in fj a*' RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL O URESNIČEVANJU RAZVOJA PREVEC UVOZA IN PREMALO SOLIDARNOSTI Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je sklicala sejo predsedstva skupaj s člani predsedstev vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščine in interesnih skupnosti, da bi skupaj ocenili uresničevanje družbenega plana občine. Po temeljiti obravnavi republiškega plana so ugotovili, da številne splošne ugotovitve na ravni republike veljajo tudi za našo občino, celo nekatere so prav značilne. Podajanje neke splošne in tudi pravilne primerjalne ocene s preteklim obdobjem ni možno zaradi težav pri primerjanju podatkov. Nekatere delovne organizacije so se v »statistiki« preselile in je zato primerjanje med panogami in porasti celotne panoge večkrat vprašljivo. Uhajanje osebnih dohodkov ponekod preko dovoljenih meja niti ni pojav, ki bi bil značilen samo za našo občino, je pa zato značilno hitro naraščanje cen, posebej še kar zadeva storitve. To je očitno pri stanovanjski gradnji, kjer je naraščanje Pravi »astronavtski« podvig. Razpravljale! so metili, da stanovanjske problematike ni možno reše-vati vsako leto sproti z nekimi novimi posebnimi Prijemi in ugodnostmi, temveč da je treba najti trajnejše rešitve, ki bodo onemogočale strmo naraščanje cen na tem nadvse pomembnem področju. Ugotovitev, da smo, kar zadeva izrabo delov-nega časa, vsako leto na slabšem, da veliko misliti in bi se morali nad njo tudi zamisliti tako v služ-ki organizirajo proizvodnjo kot vsak posa-rne*, ik. Gospodarstvo je namreč vedno huje °bremenjeno in zato je potrebno iskati možne ra-c'onalizacije, na kar opozarja predvsem sindikat. je prišlo tudi do vprašanj, do kakšne stopnje °*troma meje so te obremenitve sploh možne. Tudi v naši občini bo treba v domačih glavah več razmišljati o tistih domačih glavah, ki razmišljajo. Za kaj gre? Večji poudarek je treba dati domačemu znanju in domačim kadrom ter malce pozabiti na nakupovanje tujih licenc. Kazalci gospodarskega razvoja občine so ugodni, vendar jih je treba jemati z rezervo zaradi lažje primerljivosti posameznih podatkov v primerjavi z lanskim letom. Letošnja rast družbenega proizvoda je 37,3-odstotna, kar je za tri odstotke več kot je načrtoval plan. Tudi druge številke so ugodne, do tistega trenutka, ko pogledamo blagovno menjavo s tujino. Tu je naša občina pokazala letos v gospodarjenju slabe rezultate. Izvoz se je res povečal v skladu z načrti za 19 odstotkov, vendar o lanskem presežku izvoza nad uvozom ni več ne huda ne sluha. Nasprotno: le 74 odstotkov uvoza je pokritih z izvozom, ker je uvoz letos narasel kar za 64 odstotkov, torej nad vsemi predvidevanji. Istočasno pa ne kaže pozabiti ob tem tudi druge plati: uvoz je večkrat nujen in v nekaterih primerih v naši občini življenjskega pomena za delovno organizacijo. IVtarsikdo z omejitvijo ali prepovedjo uvoza ogroža razvoj tovarne. Takšne primere lahko delno navedemo v Tovilu, Hoji, Vinocetu, ipd. Na področju uveljavljanja novih odnosov in združevanja pa so naredili v gospodarstvu veliko, posebej v Mercatorju, Tobačni tovarni Ljubljana, Ilirija-Vedrogu in še kje. Slabih primerov s tega področja, kjer ni šlo vse kot bi bilo treba, pa tudi ni manjkalo, npr. Igo. Gospodarstvo občine ima kaj pokazati, ko gre za sodelovanje z državami v razvoju, saj je bila občina Vič-Rudnik ravno tu med najboljšimi v republiki. Na Viču nismo gradili novih velikih tovarn, temveč so delovne organizacije največ vlagale v opremo. Tudi tu se položaj spreminja, saj med investicijami zasledimo, da bo šlo 65 odstotkov denarja za gradbene objekte, le 35 odstotkov pa za opremo. Preučiti bo potrebno, če je bilo letošnje večje zaposlovanje v negospodarstvu kot gospodarstvu upravičeno ali ne, saj je stopnja zaposlovanja v negospodarskih panogah rasla hitreje kot je bilo načrtovano. Zaposlovanje v negospodarstvu pa pomeni v končni fazi dodatno obremenitev gospodarstva. V vseh predelih občine in na večini širših zborovanj in sestankov občani opozarjajo na težave v zvezi s preskrbo. Preskrba v naši občini šepa, saj manjka trgovin. Ista ugotovitev velja tudi za gostinstvo. Zato so razpravljale! menili, naj trgovina in gostinstvo več investirata v novogradnje. Dogajanja na področju stanovanjske gradnje lahko upravičeno skrbijo vsakega posameznika, obenem pa je to problem, ki bo postal običajno zelo hud in neprijeten, če ne bomo poiskali hitrih in dobrih rešitev. Za letos smo načrtovali, da bomo zgradili 880 stanovanj. In koliko smo jih? Celih 94, torej devetino! Že tako pereč stanovanjski problem se zato iz leta v leto povečuje. Za neuresničitev načrtov so krive zakasnitve pri gradnjah. Gotovo pa so še tudi drugi vzroki, ki jih moramo poiskati in odpraviti. Občina ima več kot idealne možnosti za prenašanje znanja iz inštitutov, ker jih je tu zelo veliko, v delovne organizacije. Tega pa se skoraj nihče v gospodarstvu ne poslužuje, čeprav so centri znanja in raziskav tik pred nosom. Veliko ogorčenih besed so razpravljale! izrekli na račun nepotrebnega uvoza. Tu niso mislili na nujno potrebne stroje za industrijo, temveč na nepotrebno uvažanje loncev, sponk za obešanje perila, igrač, vilic ali različne krame. Vsemu temu bi se brez škode lahko odpovedali. Zato pa nam zaradi uvažanja takšnih oslarij zmanjka deviz za prepotrebno opremo. Takšno prakso je treba prekiniti, saj naši uvozniki uvažajo povsem nepotrebne stvari, ki jih zna narediti doma vsak obrtnik ali pa celo vsak, tudi nespreten, amater. SOLIDARNOST DO VIČA NEZADOSTNA • Na Viču smo nekoč in to se dogaja še danes, preveč uničevali kmetijska zemljišča, ki jih je treba načrtno krčiti, ne pa kakor se komu zljubi. Tu niso krivci le črnograditelji, na katere prevečkrat kažemo, temveč tudi strokovne službe in projektantske organizacije, ki zadeve zelo »vlečejo«, da vsakemu povprečnemu občanu popustijo živci, preden uspe legalno začeti z gradnjo. V Ljubljani je očiten tudi problem premajhne solidarnosti. Do pred petimi leti je vsa Ljubljana usmerjaja solidarnost v Šiško, Bežigrad in Moste, torej stran od Viča. Sedaj, ko gre za solidarnost naši občini, pa je umetno zadržana. Razpravljalec, ki je govoril o tem, je pripravljen to tudi dokazati, kot je povedal. Težave pa nastopajo tudi zaradi programov ljubljanskih občin. MILOVAN DIMITRIČ KAK0 SMO PRIPRAVLJENI NA ZIMSKE TEGOBE? KADAR NI SNEGA, JE VZDRŽEVANJE CEST DRAŽJE! _ Je So ž'me, tiste zime, ko so se otroci lahko kepali in delali snežene ’ »o smo si morali z lopato v roki utirati pot od hišnega praga do ’ Pa smo vendar imeli občutek, da se letni časi spreminjajo, da 0 e na papirju, ampak tudi v resnici? n fa‘Rezime ir Tn,"" P«1* Do- ki skrbi. CeMe Prevozne, ^življenj,, 8°voru c Tn^ Pre [ smo se p Pravljenosti dej *'*0' Sneg in pc , V naši občini °/"e,rov ces,, "alna služba 300 kilomet n’esta 'n 13i ^•nem 0| ^nem ob, 1 ^s‘nedežu, K-če, I n0Sebn» mel Je cest v n, fakaio Pri k° b° zapo fe* Vendar nik ■c: i >»„ ..p,;1"" >....: I ,0’ da jc I ^ Je treh ki so v pripravljenosti, mehanizacija mora biti vzdrževana, ves čas je treba posipati ceste s soljo. Viška občina je namreč zelo razgibano področje, ničkoliko cest imamo, ki imajo precej strm vzpon, veliko je makadamskih. Kar 80 odstotkov cest v občini ni asfaltiranih. Prav zaradi tega je dela za dežurno službo toliko več, saj so letos morali že trikrat plužiti ceste, ves čas pa jih posipajo s soljo, saj skoraj ni jutra, da ne bi bilo vsaj ponekod cestišče poledenelo. Megla in mraz tudi brez snega naredita svoje. Kaj pa nas čaka, če se nas bo sneg vseeno »usmilil«? Za pluženje so namreč točno določeni kriteriji, katere ceste imajo prednost. Najprej je treba seveda očistiti tiste, kjer se odvija mestni potniški promet, ceste, kjer poteka tranzitni promet in pa seveda dostope do bolnišnic in reševalnih postaj in zdravstvenih domov. Struji so opremljeni z sprejemnimi in oddajnimi postajami, preko katerih je možno sporočiti, kje se nahajajo, kje so ceste in ulice že očiščene in podobno. Malo, da ne rečemo precej težje je tako dogovarjanje v primestnem območju, kjer v zaselkih ni možnosti javljanja, kjer ni telefona. Tako se lahko marsikdaj zgodi, da cesta ni pravočasno očiščena ali posuta, kar pa povzroča jezo in obtožbe dežurne zimske službe — v tem primeru seveda neupravičeno. Kadar so zime take, kakor je zaenkrat letošnja in kakršne so zime že nekaj let nazaj, ljudje neupravičeno dolžijo cestno vzdrževalno službo, da spravlja denar, namenjen za vzdrževanje, v svoj žep. Stvar ni tako enostavna, saj je samo lansko zimo vzdrževanje cest stalo 2 milijona 530 tisoč dinarjev. Samo za primer naj povemo, da mora cestna vzdrževalna služba svojemu kooperantu — Ljubljanskim mlekarnam vsak mesec plačati štiri tisoč dinarjev samo za pripravljenost. Plačati je treba tudi zasebnim kooperantom, vzdrževati morajo mehanizacijo in še kaj. Kljub temu torej, da gre denar za vzdrževanje cest na mestnem območju iz »žepa« ljubljanske mestne skupščine in snega ni, denar ne ostaja v blagajni. Dežurna cestna služba je pač pripravljena od 15. novembra do 15. marca,če sneg zapade ali ne. Če ceste niso splužene tisti trenutek, ko zapade sneg, se tudi ne smemo jeziti, saj koncem koncev tudi sami marsikdaj lahko ugotovimo, da se nam ponesreči v življenju ravno v tistem trenutku, za katerega smo prepričani, da je vse urejeno. Tudi vzdrževalni službi se to lahko zgodi, saj ljudje in mehanizacija včasih tudi s skupnimi močmi ne morejo vsega v tistem trenutku, ko bi mi, že kar malo »razvajeni«, hoteli. VSI so ENAKI 19 • • Naš odgovor je SUBRINA SUBRINA je preparat za hitro regeneracijo las. Vsebuje rastlinske in živalske maščobe, maščobni alkohol, emulgator, dišave in Nipagin. SUBRINA v nekaj minutah zboljša strukturo las. ILIRI JA-V E DROG Kozmetika NARTA 1.5 MILIJARDE NALOŽB. KI UGOTAVLJAJO PRIHODNOST ■ « ■■■ ■ 'I _■■■ |V" ■ w ■ ■ ■■■ ■ ■ M • ■ n ■ ... m I V naslednjem letu se bo razmahnila v občini živahna gradnja in modernizacija proizvodnii in trgovski) zmogljivosti V naslednjem letu se bo razmahnila v občini živahna gradnja in modernizacija proizvodnih in trgovskih zmogljivosti. Novi objekti, oprema, tovarne, vse tisto, kar bodo v prihodnjem letu zgradili v gospodarstvu v občini, bi prineslo nasmeh tudi gospodarstveniku v še tako zelo visoko razviti občini. Vlaganja so izredno velika,saj bodo dosegla v celoti v letu 1978 na področju viške občine 1,5 milijarde dinarjev. To pa je toliko kot bruto produkt že precej velike tovarne, take s skoraj dva tisoč zaposlenimi. Seveda pa vse naložbe v prihodnjem letu ne bodo tudi realizirane, saj se nekod že pojavljajo zamude še pred začetkom samih del, kar je v tako obsežnih načrtih razumljivo. Z naložbami v gospodarstvu se bo struktura gospodarstva v občini spremenila, saj prihajajo na področje Viča nekateri novinci — delovne organizacije, ki se do-seljujejo — več ali manj v celoti — iz drugih občin. Razširitev TIL, Ilirije-Vedroga in Tovila Z velikimi investicijami tako »domačih« delovnih organizacij kot tudi prišlekov, izginja teza o tem, da Vič ni primeren za tovarne, da naj bo to kar kmetijski in stanovanjski predel,v katerem je tovarna izjema. To pojmovanje izginja in to je tudi skrajni čas. Razširjeno mišljenje, ki se je pojavljalo, vse pogostokrat, da bi bilo vedno dobronamerno, češ da viški niso primerni za industrijo, je bilo predvsem posledica ocen in mišljenj tistih, ki se na zadeve spoznajo zelo malo ali nič. Razširjenost omenjenega stališča pa je bila voda na mlin vsem, ki so želeli vlagati drugje in so opravičili s tem osredotočenje industrije na drugih področjih. Viški, barjanski teren ponekod res ni primeren zaradi nosilnosti tal za kdove kakšne stolpnice, vendar so proizvodne zmogljivosti največkrat povsem stavbe, ki jih tudi barjanska tla vzdržijo, saj ne gre za več desetnadstropne gradnje. Da je gradnja možna in, da so bili doslej poudarjeni razlogi privlečeni za lase, dokazujejo sedanji investicijski načrti. Dejstvo je, da bo občina z uresničitvijo vsega načrtovanega pridobila izredno veliko. Na čelu vlagateljev v nove objekte in opremo v prihodnjem letu koraka v občini Tobačna tovarna Ljubljana z naložbo 290 milijonov dinarjev. To je pa že nekaj! Tobačna tovarna bo v prihodnjem letu za 50 tisočakov kupila nove poslovne prostore, vendar je to prava malenkost v primerjavi s tem, da bodo nabavili opremo za razširitev rekonstrukcije in modernizacije proizvodnje v višini 120 milijonov in izgradnjo novih proizvodnih prostorov v višini 150 milijonov. »Nadaljujemo z začeto glavno naložbo, ki bo veljala v celoti 290 milijonov. V prihodnjem letu začenjamo graditi najvažnejše stvari, vendar vse še ne bo končano v istem letu,« pravi generalni direktor TTL inž. Janez Čemažar. »Naša znatna vlaganja trajajo že dve leti, pa še tri leta bodo. Trenutno zaključujemo naložbe v našem TOZD Bosanac v Orašju na Savi, kjer nas je le oprema veljala 80 milijonov. S to naložbo je TTL dobila najmodernejši obrat za obdelavo tobaka v Jugoslaviji. Za tako velike naložbe se odločamo zaradi dotrajanosti sedanjih prostorov in nadaljnje modernizacije, pa tudi zaradi povečanja zmogljivosti. Zavedamo se namreč tega, da potreb ne pokrivamo, s proizvodnjo nikakor ne moremo dohiteti potrošnje. Zato je modernizacija nujna, sicer pa bo to vsakomur jasno le, da pogleda naše proizvodne prostore in stare stavbe. Povečanje zmogljivosti bo prineslo seveda več dohodka. Z naložbami bomo naredili velik korak naprej, poudarja inž. Čemažar. TTL bo gradila nove prostore v Tobačni ulici, torej v sedanji soseščini, kjer bodo zrasli novi objekti. »Naša prizadevanja bodo po teh uspešno uresničenih naložbah usmerjena v prodajno mrežo, kjer bomo dajali poudarek maloprodaji. Pripravljamo pa tudi vse za proizvodnjo tobaka v Senti, kjer je ena naših TOZD. Projekt že pripravljamo in leta 1979 ga bomo začeli uresničevati. llirija-Vedrog bo tudi zelo veliko vlagala v letu 1978. Skupna vrednost, ki jo bodo dosegli v tej -tovarni, bo skoraj 160 milijonov. Kaj bodo naredili s tem denarjem? Povečali bodo strojne zmogljivosti TOZD Narta. Ta naložba bo začeta in končana v prihodnjem letu. Novo svečarno TOZD Ilirija bodo začeli graditi v prihodnjem letu, vendar bo gotova šele leto kasneje. V istem letu bodo začeli in končali tudi povečevanje zmogljivosti TOZD Ve-drog, ki ga bodo tudi rekonstruirali. Nabavili bodo tudi potrebna osnovna sredstva za TOZD Marketing, delovno skupnost skupnih služb in delovno skupnost Razvoj, torej bodo ti vsi v novi »obleki«. Ta novost je v zvezi z gradnjo nove poslovne stavbe, ki jo bodo začeli graditi v naslednjem letu, končana pa bo leta 1979. Za gradnjo novih zmogljivosti so se v Iliriji-Vedrog odločili zaradi povpraševanja na trgu, pa tudi zaradi tega, ker odpirajo nekatera nova tržišča. Poslovna stavba, kjer bodo zbrane vse službe na enem mestu, pa je bila že dalj časa nujnost in bo mogoče marsikaj poslej racionalneje organizirati in izvesti. »Gradnjo naših novih zmogljivosti in modernizacijo obratov začenjamo v prihodnjem letu, končali pa jo bomo leta 1980,« nam je povedal direktor Tovila (Tovil sodi v združenje slovenskih železarn) Ciril Marinček. »Proizvodnjo bomo izredno povečali. V teh letih bomo vložili v modernizacijo in povečanje okoli 135 milijonov! Gradbeni objekti z modernimi skladišči vred bodo veljali 25 milijonov, oprema pa 110 milijonov.« »Naša tovarna potrebuje posebno opremo,« pojasnjuje svetovalec direktorja Vladimir Vojnovič. »Za našo opremo pri nas v Jugoslaviji ni proizvajalca, temveč smo vezani izključno na uvoz. Zato je naložba malce problematična, saj je naša devizna situacija znana. Iz Vzhoda nima smisla uvažati, ker imamo mi že sedaj modernejšo proizvodnjo in stroje kot tam, vendar po naših pojmih že zastarele. Zato moramo iskati novo opremo na Zahodu. Po novem načrtujemo izdelovanje nekaterih novih proizvodov. Tu gre predvsem za zahtevnejše vijake specialnih izvedb, za nerjaveče vijake, povečali in izboljšali bomo galvanizacijo itd. Vse te naše naložbe so usklajene ne le v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem merilu. Tako imamo podporo vseh vijakarjevza naše naložbe.« Kakšna bo finančna konstrukcija? Vlasta Gerjol, ki je zadolžena za plan in analize,pravi: »60 milijonov bomo dali iz svojega žepa, 25 iz združenih sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov (torej interna banka) v okviru slovenskih železarn, 50 milijonov pa bo kredita Ljubljanske banke. V letu 1978 bomo vložili 57 milijonov din. Sedaj zbiramo vse potrebno in pripravljamo gradnjo. Po prvotnem programu bi se moralo vse začeti že leta 1978, vendar sc bo verjetno kasneje, zaradi vrste težav z opremo. Vrsto formalnosti in potrebnih dokumentov bomo uredili v tem času in zadnji rok, ko moramo začeti, je leto 1979, vendar bomo skušali že v prihodnjem letu. To je nujno tudi zaradi tega, ker nam ležijo že letos neizkoriščena sredstva za naložbe. Mislim, da bomo uspeli dobiti vsa dovoljenja, saj smo posredno mi precejšnji izvozniki, ker so naši vijaki sestavni del izvoza Gorenja, pa še mnogih tovarn. Torej je tudi od nas odvisno, koliko gre v izvoz. Števila zaposlenih kljub povečanju zmogljivosti in proizvodnje ne bomo kaj dosti povečevali, temveč bomo posvetili vso pozornost tehnični intenzivnosti.« Nove trgovne Mercatorja, Agrotehn&e in Merkurja Za občane so posebej zanimiva vlaganja Mercatorja, saj jih zanima, ali bodo dobili trgovino bliže prebivališču, ali bo treba še vedno po nakupih daleč ali pa se stiskati v obstoječih trgovskih lokalih. SOZD Mercator načrtuje na- mmm Gradnja Elektroprojekta na Hajdrihovi ■■■■■H ložbo v nabavo terminalov in računalniške opreme ter soustano-viteljski delež pri Republiškem računskem centru v višini 48 milijonov. Mercatorjeva TOZD Grosist ima v načrtu izgradnjo maloprodajnega skladišča v vrednosti 36 milijonov. To skladišče bodo začeli v prihodnjem letu in končali leto kasneje. Skoraj 33 milijonov pa je pripravljen vložiti TOZD Dolomiti v izgradnjo samopostrežne trgovine. Načrti so še: trgovina na Rakovniku, v Vnanjih goricah, Podsmreki, adaptacija v Šentjoštu in izdelava projektov za poslovno trgovsko središče ob Langusovi. »Da se ne bo kdo jezil na Mercator ali nas dolžil kot krivce, če vse ne bo izpolnjeno v rokih, ki smo si jih zastavili,« je začel za naložbe zadolženi Miroslav Pleša iz Mercatorja. »Mi smo naredili povsod največ, kar je mogoče. Nam ležijo sredstva za gradnjo novih trgovin, ker ni potrebnih soglasij, čeprav so potrebe občanov več kot očitne. Letos nam tako leži denar za trgovino na Rakovniku, ljudje pa godrnjajo in to upravičeno. TOZD Dolomiti je načrtovala gradnjo trgovskega lokala s 600 kvadratnimi metri in pripravila »Pa še na nekaj bi opozorili. Ljudje večkrat godrnjajo in se jezijo na Mercator in le nas dolžijo, ceš da trgovin nočemo graditi. Ne, mi smo zanje zainteresirani in to živo, saj je to naš kruh, vendar se včasih srečujemo s takšnimi ovirami pri posameznih strokovnih službah projektantov in poblaščenih organov pa tudi občinah, da nam gredo lasje po-kon'-']. Če nam denar nekaj let leži neizrabljen,pa je škoda. Zato ga porabimo tam,kjer lahko gradimo, torej dobimo takoj dovoljenja. Kdo ima največjo škodo in jezo, je pa jasno, kajne?« V občini pa bomo dobili tudi dva velika trgovska novinca na našem področju: novo veleblagovnico bo gradil kranjski Merkur in Agrotehnika nove poslovne trgovske prostore. dročju projektive v Slovel veliki meri pristojna za rao? nost naložb na zgornjih jih. To pa je dosegljivo kz organizacijo tako projekt delovne faze pred izdelav0 nične dokumentacije kotv organiziranja izgradnje if zora. Pri vsem lem del* 350 ljudi, rast kolektiva P* radi obsežnosti dela nujo1, tudi stalno iščemo poveza*1 m iP»t in j lavp- slim sploh, da bi se mori jektantske organizacije vezati, da bi nastale *W lovne skupnosti, da bi 1*»^ stopali kot močna org*'" državi in da bi lahko preko meje. To so naše •n,B| Prostor je pretesen. Elektroprojekt gradi poslovno zgradbo Inženirski biro Elektroprojekt bo gradil novo poslovno stavbo v bližini obstoječe na Hajdrihovi. Gradnja bo veljala okoli 35 milijonov. Tu pa je treba povedati, da tu ne gre za klasično poslovno stavbo, ki bi neki proizvodni organizaciji predstavljala breme. letih smo delovne prosto^s čali s prizidkom in enkrat, s tem pa so možt10 tem objektu praktično' Nujno je potrebna nova10. • Za gradnjo v Hajdriho^ izdelujemo pripravljalno r J dokumentacijo za odobn 4 vesticije. Z novogradnjo ^ adalF odpira zelena luč za nao . zvoj, ki ga želimo. Razvodi dimo le v rasti kolektiva, » še bolj v povezovanju z T ustreznimi kolektivi in in j Tovil bo večji! mislili. Večali bomo pa tudi asor-nment. Kredite za gradnjo, raču- JWmo, da bomo dobili pri Ljub-0*nski banki,« nam ie novedal ----a,« nam je povedal direktor Iskre Horjul Radovan Vrabl. *skra S£M planira, da bo v na-letu začela in leta 1979 ncala vlaganje v razširitev in Proizvodnje C-mir ‘ ‘0 f1*1 b° veljalo dobrih 44 m|lijonov dinarjev. čimvrčm’' hi Ljubljana dobivala kruha, inten- zivno V.:. Krun«. mten- ki I, r-r-i C™«,. ....'k' <*» hi bilo Proi/vo idCIJ0 ln rekonstrukcijo nem ,dnega obrata. V srednjeroč-N", jr, P . nu Emone smo predvideni. ‘ JPiej smo planirali 12 milijonov. er iHu' . 'tcvilko. Težave so zaradi fazno >t>e lzvcdbe. Hoteli smo graditi Proizvod* nC h' 51 °' ampak bi morali da ne D nj° prekini,i- To pa veste. br« kr8uhkS^rUJHdvJmonLn!^"i0:^,i Jasnosti m PnS ‘ Smo do ideJe 'stenje DoenrtmJk8radn^e in Proizv°d-store ingn r|l l.!Xi>m0 Proizv°dne pro-redUi v nrvi fda n,° ramP° bomo na- Novi proizvodni prostori, novi programi — večji dohodek! 15 milijonov. Mi pa nismo graditelj, temveč je to Ingrad in mi bomo odkupili od njega, če nam bo to seveda uspelo. Radi bi to še v letu 1978, vendar je vse pod vprašajem. V tistem predelu je pet investito rjev in le mi smo oddali vso potrebno dokumentacijo in zahtevke, reševali pa bodo vse skupaj in moramo zato mi sedaj čakati na ostale. So pa tudi težave z različnimi soglas ji in dokumentacijo povsod na dnevnem redu. To srečujemo dnevno.« »V Bonifaciji bomo začeli, če bo šlo vse po načrtih, graditi novo samopostrežna v juniju. Pomagala bo še banka, da bo SGP Grosuplje zgradilo za 25 milijonov tisoč kvadratnih metrov veliko samopostrežno. Ta trgovina bo zagotovila osnovno preskrbo,« pojasnjuje Janez Škraba iz planskega sektorja Mercatorja. »V Vnanjih goricah imamo že kupljeno zemljo. Tam imamo neprimerno trgovino. Zgradili bomo 350 kvadratnih metrov velik lokal za osem milijonov. Idejni načrt je tu. Kozarje in Horjul pridejo na vrsto kasneje.« »V nakup terminalov za računalnik in vključevanje v računalniški center smo začeli že letos, prihodnje leto pa bomo to nadaljevali. Princip bo isti kot pri bankah. V vseh večjih središčih, kjer imamo trgovine,bomo imeli svojo računalniško mrežo,« pravi direktor plansko razvojnega sektorja Jože Čandek. temveč praktično za proizvodne prostore, saj so projektantski organizaciji prostori za risanje proizvodnja. Takšnih prostorov je sedaj mnogo premalo, njih pomanjkanje grozi celo zavreti razvoj. Zato so se odločili graditi. Direktor IB Elektroprojekt Natan Bernot: »Elektroprojekt dela na izgradnji energetskega sistema Slovenije. Vtem sistemu delamo pretežno na področju elektrogospodarstva. Kakšne so tam investicije,vemo vsi. V zadnjem obdobju so letne investicije dosegle že ekstrem: prek 6 milijard letno. Poleg tega republika Slovenija investira v plinsko omrežje, rudniške zmogljivosti (od premogovnikov do rudnika urana na Žirovskem vrhu) in še so načrti. Priprave za gradnjo rafinerije in energetske cone v Kopru so v polnem teku itd. Vse to pa načrtujemo mi in za to potrebujemo prostore. Mi izvajamo inženiringe in to bo v prihodnosti še naraščalo. Na področju industrije gradimo pod našo firmo ogromno v lesni industriji (udeleženi so pri gradnji vseh tovarn ivernih plošč op. pisca). Trenutno delamo na tovarni vlaknenk Lesonit v Ilirski Bistrici, sodelovali pa smo tudi pri gradnji kemične industrije kot je novi Lek, Belinka, Iplas... Elektroprojekt opravlja investi-torska dela in generalno planiranje in projektiranje za tovarno sladkorja v Ormožu itn. Zaradi vsega tega je logična rast kolektiva, ki je kot največja delovna organizacija na po- ^vp-ifazlVdru^bo^ Naš kmh bZa Sk.,adl^"J° moko- jami. ta, »n, 14 ur efcKe nn6 Z,?ogli.ivosti 01 banjih tl\ Up,.0rabe' Namesto kli 26Jton. KrUha ga bomo sPe- v^eTruhaTn n0"10 na P°*bne Pri "as še ni ta^,K'.kot jih 'zdelovali tudi ■•tl' bevcda Pa bomo tud, se znane skupinami znotraj , spodarstva. Pctrcda’ thT'1 I4 ut izgradnji plinovoda, v okviru občine. nig' Pri teh povezavah? krj o monopolu, sedaj komaj 19 od bliških potreb. Res^jugO1 v republiki, ^ Kč smo šele na 17. m čemo napredovat«, pa .0 tjl | v novo sodobno g gre v korak s tem - ^ 1. • naSa predvidevanja 7™ 1 ?s" želimo konkurirat', n fg< ctjo bomo odpravili eLm Ene?goprojhkm » Nat^ goče,« pravi ing- Večji: lskra-Hodul Pekama-Center-Tiskama Ljub|ana Novi: Tekstilka m Livarna Lige ■ jePf'V Horjtdska iskra. mislili, da bo leta vendar se za leto dni bom« naredil. -vložili zahtevke mudi v vrste. ^eefloka^^ograjevah osnovne 'a dni0,“! maja Pohodnic llnT 7amo začc" 0 rfj P° ’ i Snejc bi moralo £C'H dni ka-tehnik K ni naša predvidi ^Jotovo. To so na ob- novih prostorih bomo predelovali 40 do 60 odstotkov več tekstilnih sekundarnih surovin, zaposlenih pa bo le pet več. Teh 2000 do 2500 ton letno, ki jih predelamo, kupujemo največ pri Uniji iz Zagreba, pa tudi v mengeškem Tekstilu, Odeji Škofja Loka, kočevski Tekstilani itd. Za denar sprašujete. Nekaj imamo sami, računamo pa tudi na pomoč naših kupcev. Mislimo tudi še na kredite, če bi bili ugodni, polovico pa bomo v vsakem slučaju dali sami. To pa ni malo —- 9 milijonov za 35-član-ski kolektiv, ki obstaja od leta 1959. Nekateri so bili proti temu, da ostanemo v Vrbljenju zaradi varovanja okolja, vendar ta naša tovarna tem prebivalcem veliko pomeni, saj je edina možnost zaposlitve v kraju. Pri nas gre, ker vse bazira na meha-nienem,za čisto industrijo in prav je, da obrat ostane tam, kjer so se sredstva ustvarila in da imajo domačini še nadalje zaposlitev. Požar je uničil Tekstilko in zato bomo morali nadomestiti tako objekt kot strojni park. S povečano proizvodnjo in uresničitvijo načrtov pa bomo pokrivali jugoslovanske potrebe,« pravi Vekoslav Jenko. Livarna Liga z Galjevice načrtuje novo livarno, ki bo vredna 20 milijonov. Predsednik osnovne organizacije sindikata Lige Pavle Vajs razlaga investicijo. »Želimo ostati v tej občini, torej na Viču, Vendar doslej še ni lokacije, ki hi bila za nas primerna. Bilo je že 10 ali 11 inačic. Prosili smo spet za zemljišče, pa ni odgovora. Novo livarno računamo zgraditi v letu in pol ali dveh. V 1979 naj bi stekel poskusni program, leto kasneje pa že zares. Potem bomo proizvajali okoli 600.000 ton barvnih kovin letno. Te bomo ulivali v palice, puše in različne izdelke za široko potrošnjo, bomo pa še naprej delali za STT, Itas, Igo ild. Sedaj bomo postali večji, ker se ' nam bo pridružila livarna Žičnice. To pomeni poleg sedanjih 50 zaposlenih še 30 novih ljudi.« Gostinsko podjetje Vič bo začelo v prihodnjem letu z obnovo in razširitvijo najbolj popularnega ljubljanskega gostišča, slovitega Čada. To gostišče pod Rožnikom, znano oh Tržaški. Del novega prostora bo pridobil tudi lokal Vis, SGP Grosuplje bo zgradilo novo centralno skladišče in prostor za avtopark, IMP TOZD SKIF pa bo v Podpeči zgradil nove proizvodne prostore. Vinocct, ki dela v okviru Kolinske, bo obnovil dotrajani objekt in moderniziral opremo. Vlaganja v opremo bodo začeli v prihodnjem letu in zaključili leta 1978, v zgradbo pa bodo začeli vlagati v začetku leta 1979 in končali dve leti kasneje. Nove prostore kani zgraditi na Viču tudi Varnost. Meha-nografski center — poslovno združenje se tudi naseljuje na Viču, kjer bodo gradili nov poslovni objekt in nabavili novo opremo, kar ho vse skupaj gotovo v prihodnjem letu. /a to bodo odšteli skoraj 30 milijonov. Na področju gostinstva pa bodo izdelovali še načrte za hotelski objekt v okviru novega poslovno trgovskega centra VS 104. V okviru kmetijstva je zelo pomembna investicija gradnja mlečne farme Brest, ki jo bodo začeli graditi v ižanskem koncu v prihodnjem letu, ko naj bi bila tudi končana. Med novnci Kartonažna in Kemofarmacqa V občini se bodo začeli naseljevati tudi nekateri novi, pravi velikani. Eden teh je Kartonažna tovarna Ljubljana, ki ho gradila nove proizvodne in skladiščne prostore na Brdu. Zemljišče že imajo in z naložbo bodo začeli v prihodnjem letu, leto kasneje pa zaključili. Kartonažna tovarna ima sploh načrt, da sc v celoti preseli v ta predel, ker sedaj nima več prostora za širjenje. srbskih specialitetah, je že zdavnaj »boljšali pogost" in bis,ve"" ugotovili s,ev. nekaj 'Z zdruzcn'h sred-krtd"a odend»‘l * dmnd®i"“T,Vi l,odu zgradili nu- prihodnjem RJ ’ v\« ,A s,i|nih ' “br»t za predelavo tek- vsc pod vpraša j .,jj0n°v j Tekstilke v \T^ hlw,.,ovin- Objekt bo znašala 24 mj J 9 tt f „ pogort., j ,>^|b^"J“ J« pred časom lili da bo le‘a l“ V^ * s«'kini deC ^T,0IlTsnoTek- ^rektor TLdryg,h kolektivih, "ko; V L ,TckM|lke Vekoslav vse r^i' I ' ■"rriri < gi'. pi"o,sr"’od"i; '«'■>«"i. M...... • Pr,mtr,a .la lilr k°t le bil rl T bomo istem mestu načrti botruje l0, je sPomladi bomo Tm ’k'K p0f;nrel voli,da bopo^s-P*^ k s<*i računamo -6'1 gradi" '" riti proizvodnjo, „ .za£eli graditi in je-’ da bo vsc gotovo. V MBHH premajhno. Zato bodo gradili. Direktor Gostinskega podjetja Vič Rajko Kranjc razlaga načrte. »V sedanjem zidanem objektu bomo ohranili le sobo, opremljeno v tipičnem srbskem stilu, vse ostale zmogljivosti pa bo kuhinja. V objektu poleg, ki je sedaj v lasti pošte in ga bomo odkupili, bomo v pritličju in nadstropju uredili restavracijo, nasproti bo snack bar za tiste, ki pridejo le mimo in sedaj niso imeli kam iti. Na mestu današnjega montažnega lokala bomo zravnali zemljišče in uredili raženj na prostem in okoli vrt. 1 s*0 bomo zaprli, tako da bo dostop 'e z ene strani. Vse bo tako zaključena celota. Namesto sedanjih 120 sedežev jih bo potem 400, Ves čas gradnje pa bo lokal obratoval. Začeli bomo spomladi in do oktobra bomo sedi*nj' objekt,kjer je kuhinja, ■ .L8 '. Pa bomo v montažnem objektu m vrtu. Oktobra mora biti to Stranj0V* T'"1 Začnem° n" drugi tram. VsC skupaj bo veljalo preko H. b1'1'Jonov. Uredili bomo tudi ve-•'ko parkirišče.« noTnrT ,.ju,,li“na bo zgradila veljalo 471V»«n‘? Pros«ore.kar jih bo sode » J mili|?n"v- To bodo delali v sodelovanj" z Ilirijo-Vedrog s kate-""" '".ato odlične sosedske'odnose Novinec je tudi Kemofarmacija. Direktor Milivoj Samar pravi o načrtih. »Gradili liomo v industrijski coni pri Ljubljanskih opekarnah. Tam bomo imeli nove proizvodne prostore, skladišča in upravne prostore. Vse bo osredotočeno na enem mestu. Tako bomo lažje delali, ko bomo imeli vse dejavnosti na kupu, saj smo sedaj raztreseni po celem mestu. Ta številčnost lokacij pa povzroča probleme. V novih prostorih bo šlo vse avtomatsko in bodo novi objekti res sodobni. Pri tej gradnji gre tudi za nadomestitveno gradnjo, saj je znano, da so bili naši poslovni prostori prizadeti zaradi požara.« Prišlek je še gradbeno podjetje Univerzal. Direktor Univerzala Mirko Žargi komentira prihod na Vič. »Točne lokacije še nimamo, ker smo se začeli dogovarjati šele pred kratkim. Naš načrt pa predvideva gradnjo s površino 50.000kv. metrov. Zgradili bomo betonarnico, mizarstvo, garaže, skladišča in prostore za avtostrojni park. Z gradnjo bomo začeli v prihodnjem letu. Zanesljivo bomo zgradili v tem času vsaj eno halo,' saj pomeni to tudi za nas napredek.« Novih objektov, proizvodnih prostorov in programov torej v naslednjih letih nu Viču ne ho manjkalo. Bo po uresničitvi teh nulo/h Vič lahko enakopravneje gledal Ljubljano in se enakopravneje poslavljal po industrijski moči ob bok oslaliin že sedaj mnogo bolj razvitim ljubljanskim občinam? Brez dvoma je to želja vseh prebivalcev in zaposlenih občine Ljubljana Vič-Rudnik. MILOVAN DIMITKIČ PREDSEDNIK IS FRANCE MARTINEC 0 RAZVOJU OBČINE ;kih tal se nihče VEČ NE BOJI!« V kakšnem položaju je trenutno viška občina, kar zadeva gospodarjenje in vse tiste naloge, ki so bile v občinskih programih zastavljena pred dvema lotoma? Kaj pravzaprav pomeni ta občina v merilu Ljubljane in Slovenije, pa tudi kako na Viču občani pravzaprav primerjalno z drugimi območji živijo? O sedanjem gospodarskem trenutku občine in o obetih za prihodnje, pa tudi o preteklih uspehih pri uresničitvah začrtane poti smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta občinske skupščine Ljubljana Vič-Rudnik Francem Martincem. Izvršni svet je namreč zadolžen za izvedbo vrste konkretnih nalog, ki jih je sprejela občinska skupščina. Srednjeročni program razvoja je bil po ocenah zastavljen realno. Kaj je na tem področju sedaj po dveh letih no-‘ vega, kar zadeva investicijsko gospodarsko področje? »V teh dveh letih smo bili uspešni, kot trenutno kaže. Priigram uresničujemo uspešno tako na področju vlaganj v gospodarstvo kot družbene dejavnosti. Če povemo to v številkah zaradi primerjave, je načrt uresničen do konca septembra letos približno 80 odstotno. To zadeva področje gospodarstva. Od načrtovanih vlaganj v gospodarstvo za letos, to je 660 milijonov, so v delovnih organizacijah dejansko naložili 450 milijonov. To pomeni okrog 69 odstotkov načrtovanega. To je dobro, ker moramo upoštevati, da je bil načrt naložb precej višji (dvakrat) kot pa načrt naložb v preteklem letu. Pri tem moramo vedeti še to, da vlaganja delovnih organizacij, ki v našo občino šele prihajajo in bodo torej tu gradili, (v petletnem obdobju tudi zgradili!) v tem obdobju že niso prišla v praktično fazo uresničevanja. Največ bodo namreč gradili v prihodnjem letu in v letu 1979. Gradili bodo domači kot TTL, llirija-Vedrog, Tovil itd., pa novi kot Kartonažna tovarna, Ke-mofarmarija. Varnost, Steklo, Merkur, Agrotehnika, IMP, SKIP in drugi,« pravi France Martinec. Kateri so kazalci, ki dokazujejo trditev o doseganju zastavljenih ciljev in prizadevanj posebej v kvantitativnem smislu? »Rezultat novih vlaganj in uresničevanja načrtov je očiten zaradi pozitivnih premikov. Nove naložbe doprina-šajo k boljšemu gospodarskemu položaju, večji ekonomski moči občine in tako tudi k lažjemu razreševanju vseh problemov na področju gospodarstva in družbenega življenja. Seveda doprinaša to tudi k hitrejšemu razvoju industrije same. Industrija je namreč polovico vloženega denarja porabila za nakup moderne opreme, ki zagotavlja tudi kvalitativno rast produkcije.« V slovenskem merilu je občina v tem letu »padla«, in sicer s 37. na 38,mesto med 60 slovenskimi občinami. Kaj to pomeni? Od kod nazadovanje oziroma . prehitevanje drugih? Je to velik korak nazaj? »Narodni dohodek je resnično eden najbolj standardnih načinov statističnega izračuna uspešnosti posamezne občine ali delovne organizaci- je. Mene osebno niti toliko ne moti, da smo po narodnem dohodku na 38,mestu, čeprav mislim, da bi bilo boljt^če bi se pomikali navzgor. V naši občini imamo polovico delovnih Zakaj je temu tako? »Vzroka sta v bistvu dva: bojazen pred barjanskimi tlemi in napačna komunalna nsmeritev Ljubljane, kjer smo ostajali brez ustreznih komunalnih naprav in zato nezanimivi za gospodarstvo, saj ni bilo pogojev. Pomanjkljiva investicijska usmeritev je v Ljubljani botrovala temu, da smo na dobrih, nosilnih tleh gradili nizke stavbe, oziroma vrstne enodružinske hiše in tako izrabljali skrajno neracionalno dragoceni prostor, ki je bil sposoben za visoke in organizacij neproizvodnega značaja (inštituti, zavodi, fakultete), ki so izredno pomembne zaradi kadrov in dejavnosti same, pomenijo skratka bogastvo občine, ki pa se ne da vrednotiti z narodnim dohodkom na prebivalca in nekritično primerjati številke same. Po drugi strani naj povem, da se bo položaj tudi po tej statistiki izboljšal, ko bodo zgrajeni novi industrijski objekti in večje zmogljivosti. Pozitivni učinki tega bodo vidni v narodnem dohodku ob koncu petletke.« težke gradnje. V Evropi in v svetu so že zdavnaj dokazali, da je na barjanskih tleh mogoče graditi brez nevarnosti in da je moč takšna področja ravno najbolje izkoriščati za nizko, individualno gradnjo. Kot tretji vzrok pa je potrebno povedati, da smo pred leti zgradili veliko stanovanj in so se zato mnogi priselili. Zato nastaja zaradi hitrega doseljevanja nesorazmerje med narodnim dohodkom oziroma stopnjo razvoja gospodarstva na eni strani in na drugi strani številom prebivalcev, ki jih je več. Narodni dohodek pa izračunavajo na glavo. Kjer je normalen porast industrije, ni pa novega doseljevanja, so jasno statistični podatki ugodnejši, v resnici bi bili pa na istem, če bi se tja doscljevali ljudje kot se k nam.« Politika gradnje komunalnih naprav se je v zadnjem času v Ljubljani spremenila. Ni več problem oskrba z elektriko, dobivamo plin, preskrba z vodo v industrijskih conah je urejena, enako se razrešujejo problemi kanalizacije. Zato lahko danes ponudimo investitorjem komunalno opremljena zemljišča in vse, kar sodi poleg. Zaradi tega smo postali tudi v Ljubljani zanimivi tako za industrijo kot stanovanjsko gradnjo. Je viška občina še vedno nezanimiva za investicije gospodarstva? To da industrija in gospodarstvo sploh »noče« na Vič, ne drži več. To dokazuje seznam načrtovanih investicij in doselitev iz drugih občin. V našo občino je sedaj usmerjena individualna stanovanjska gradnja, pa tudi izgradnja lahke in predelovalne industrije oziroma tistih gospodarskih objektov za katere so tla primerna. Tako, da bo razvoj sedaj šel hitreje,« zatrjuje France Martinec. MILOVAN DIMITRIČ VODA - TEKOČINA ŽIVLJENJA - V HIŠAH PLEŠIVICE, GOLEGA, ŠKRILJ, ZAPOTOKA, KLAD IN ŠTEVILNIH DRUGIH OKOLIŠKIH ZASELKIH USPEHI SOLIDARNOSTI - NAJLEPSI, NAJBOLJ ISKRENI IN NAJBOLJ DOŽIVETI POZDRAVI PRAZNIKU REPUBUKE PLEŠIVICA IMA VODOVOD Kar težko si predstavljamo, kako bi bilo, če bi morali nositi vodo v vrčih. Od izvira ali vodnjaka do hiše. Če ne bi imeli pipe, po kateri priteče po želji mrzla ali pa topla voda. Krajani krajevne skupnosti Notranje gorice — Plešivica so to pridobitev civilizacije, ki so jo sicer poznali že Rimljani, dobili šele pred kratkim. S prostovoljnim delom, s svojimi denarnimi prispevki, z denarjem iz solidarnostnega dela sklada za financiranje razvoja krajevnih skupnosti pri občini Vič-Rudnik in iz proračuna krajevnih skupnosti so napeljali vodovodno omrežje na vrh Plešivice v Bluše. Vsaka hiša je za gradnjo glavnega omrežja prispevala v denarju in delu povprečno po 7280 dinarjev in tako so zbrali kar 379.260 dinarjev. Vodo je bilo treba pripeljati preko barja in Podpeči, pot pa je od izvira do zadnje hiše dolga več kot 9 kilometrov. Gradnja vodovoda je bila planirana v srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti, na novi del omrežja pa je priključenih 76 hiš. Gradnjo je vodil sedemčlanski odbor, predsednik pa je bil Jože Popit. Veliko zaslugo, da je bila akcija uspešna, ima tudi predsednik krajevne skupnosti Iva Selan in drugi. Pravzaprav je vsak prispeval nekaj, saj krajani niso nikoli rekli ne, če je bilo treba kaj narediti. Torej je res, da je v slogi moč in da se da narediti vse, kadar človek to res hoče. Gradnja vodovoda je trajala manj kot leto dni in tako je sedaj žiivljetije v 76 gospodinjstvih veliko lažje in prijetnejše. Celotna proračunska vrednost omrežja in izgradnje rezervoarja je veljala 1.220.000 dinarjev in sicer za Plešivico 680.000 dinarjev, za Bluše 540.000 dinarjev. Krajani v Blušah so zbrali 16.000 dinarjev, krajani na Plešivici pa 105.000 dinarjev. Poleg denarnih prispevkov pa so v Blušah krajani opravili 2495 ur prostovoljnega dela od skupno 48 gospodinjstev in na Plešivici 1825 ur in še 720 ur prostovoljnega dela od skupno 25 gospodinjstev. Poudariti je treba, da je to prvi objekt, ki je bil zgrajen s pomočjo sredstev solidarnostnega sklada za financiranje razvoja krajevnih skupnosti pri viški občini, skupaj je bilo 220.000 dinarjev, zbor delegatov pa je iz sredstev KS prispeval 75.000 dinarjev. Če vse te ure prostovoljnega dela in denarne prispevke seštejemo, dobimo končno vsoto 848.340 dinarjev, kar predstavlja celotno vrednost novega vodovodnega omrežja. Delovna zmaga krajanov na Plešivici in v Blušah je primer, kako lahko krajani, če so organizirani in odločeni, sami odločajo o svojih življenjskih pogojih, saj je končno res tudi to, da je preteklo že 32 let od osvoboditve in tudi zaselki, oddaljeni od industrijskih središč, morajo biti vključeni v razvoj in izgradnjo. Da delo ni bilo ravno lahko, smo lahko trdno prepričani in v to, da je bilo treba premagati marsikatero težavo, tudi ni treba dvomiti. Nagajalo je vreme, teren za kopanje je bil težak in nabaviti je bilo treba vse, kar je za vodovod pač potrebno. Tudi tu so se organizatorji akcije zelo potrudili in izkoristili vse ugodne možnosti pri nabavi gradbenega materiala. Povejmo še to, da je bilo poleg vodovoda treba urediti tudi električno omrežje, saj je bil to pogoj, da so lahko nadaljevali z gradnjo. Na novo električno omrežje je bilo treba namreč priključiti črpališče in avtomatizirati polnjenje rezervoarja, ki ima 85 kubičnih metrov prostornine. Tako tudi »Plešivčanom« in »Blu-šarjem« iz pip teče mrzla ali topla voda. Pri vsakem kozarcu pa priteče tudi kanček ponosa na uspeh, ki so ga dosegli. MOJCA KAUČIČ Ob prazniku republike slovesnost na Plešivici VESELJE IN HVALEŽNOST V ZAP0T0KU Čeprav je bilo prvo decembrsko sobotno dopoldne hladno, skorajda mrzlo, je na planoti /apotoka v snežni spokojnosti, vsem, ki so prišli, da proslavijo težko pričakovani dogodek, postalo toplo pri srcu. Po vodovodnih ceveh okoliških vasi je stekla voda, ki so jo prebivalci teh krajev čakali vsa povojna leta. Tudi tokrat, kot vse tiste težke in mučne dneve zadnje vojne, ko so tukajšnji krajani sprejemali medse prve partizane borce in aktiviste, ki so združeni v čete in udarne bataljone pričeli srdit boj z okupatorjem, je bila na teh gričih prisotna tista tako enkratna človeška toplina. Tudi tokrat je človek pomagal človeku! Z eno besedo, Ljubljana — mesto heroj in občani Viča so se tega decem- brskega dopoldneva oddolžili tem partizanskim vasem. Oddolžili so se s solidarnostno akcijo, s tisočimi udarniških ur, z radostjo pomagati soobčanu. Številni gojenci šolskega centra republiškega sekretariata za notranje zadeve iz Tacna, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in mladinci — brigadirji iz naše občine, so skupaj s krajani teh vasi in zaselkov pod Mokrcem malodane leto dni bili srdit boj s skalnato, uporno naravo. Žuljave roke so postale stalen spremljevalec vztrajnih brigadirjev kot tudi pesem in radost na njihovih licih. In kar je najvrednejše, skovalo se je enkratno prijateljstvo in tovarištvo s tukajšnjimi krajani, ki svoje hvaležnosti ne morejo skriti. gospodarjev prenašale težka vedra in sode, napolnjene z vodo od izvirov in zajetij, ne bo več čakanja na polnjenje hi-droforjev. Vodovod bo postal vsakdanjost tudi tu, tako kot v dolini in še malo dlje v Ljubljani. Veliko prizadevanj je napeljava tega vodovoda zahtevala tudi od strokovnih služb Mestnega vodovoda in gradbenega podjetja Univerza! ,še posebej pri gradnji rezervoarjev in ureditvi zajetij in črpališč. Krajani Golega so pripravili na otvoritvi prijetno svečanost. Mnogim zbranim krajanom in gostom je najprej spregovoril predsednik skupnosti slovenskih občin Ludvik Golob, ki je skušal v svojih besedah prikazati razvoj te krajevne skupnosti in napore, ki naj bi jo skupno vlagali v nadaljnjo preobrazbo teh krajev. »S spoštovanjem se spominjamo na padle borce, na prispevek teh krajev v narodnoosvobodilni borbi in najlepše se jim bomo oddolžili s takšnimi akcijami.kot je bila ta,« je zaključil Ludvik Golob. Predsednik občinske skupščine Vili Belič pa je podčrtal potek in pomen te resnično enkratne akcije, ki mora služiti tudi kot vzor in objika skupne pomoči manj razvitim področjem v občini, saj te akcije prinašajo poleg dragocenih življenjskih koristi tudi bogata spoznanja v razvijanju medsebojnih odnosov. Marko Rainer, član IS skupščine mesta Ljubljane, pa je skušal prikazati oziroma predstaviti razvoj komunalne infrastrukture in naloge, ki nas na tem področju še čakajo. Alojz Kraljič, predsednik sveta krajevne skupnosti Golo — Zapotok je nato slovesno odprl nov vodovod. Ob slapu vode, ki je brizgala iz cevi, je zadonela pesem tamkajšnjega pevskega zbora, najmlajši krajani — pionirji — pa so recitirali pesmi. Voda je stekla! VODA V 180 HIŠAH Prebivalci Golega, Škrilj, Zapotoka in okoliških zaselkov so dobili težko pričakovani vodovod. Stekla je torej voda po vodovodni napeljavi, speljani po zahtevnem, skalnatem terenu in tako ne bodo več utrujene roke gospodinj in kmečkih »NE BOMO POZABILI«! ALOJZ KRALJIČ, predsednik KS Golo—Zapotok »Želim se v imenu vseh krajanov naše krajevne skupnosti z najtoplejšimi besedami in iskrenostjo zahvaliti gojencem šol- skega centra RSNŽ, pripadnikom JLA, viškim mladincem in vsem strokovnim institucijam, občini in mestu, za nesebično, enkratno in neprecenljivo pomoč. To je za nas najlepše darilo ob prazniku republike. Veseli smo, da smo pridobili veliko prijateljev, ki jih bomo vedno z veseljem sprejeli!« Gostje in krajani na otvoritvi vodovoda v Zapotoku DELOVNI USPEHI V KLADI Vaščani majhne hribovite vasi Klada na območju KS Želimlje so letošnji praznik republike pričakali s pridobitvijo dveh pomembnih komunalnih objektov. Preselitev izvira studenca, ki je polnil vaški vodovod, je povzročil pomanjkanje preskrbe s pitno vodo. Omenjeni pojav je dal vaščanom pobudo oziroma obvezo za iskanje možnosti in izboljšanja nastale situacije. Po temeljiti pripravi delovnega načrta, v katerem je sodeloval tudi potreben strokovnjak, ki je v nadaljevanju celotno delovno akcijo tudi vodil, so izvedli napeljavo novega trajnega vira vode iz sosednjega studenca. Z uporabo novih tehnoloških prijemov pri izvajanju delovne naloge je delovna akcija v celoti uspela. Z izvedbo omenjene delovne akcije so vaščani Klade preskrbljeni s pitno vodo še za daljšo bodočnost. Za realizacijo delovne akcije so vaščani opravili 600 delovnih ur fizičnega dela in to brezplačno. Za nabavo potrebnega materiala ter opreme pa*so prejeli določen delež pomoči iz KS Želimlje. Poleg tega so v letošnji jeseni dokončali gradnjo manjšega gasilskega doma, ki bo v nadaljnjem služil za hrambo gasilske opreme in orodja. Tudi pri gradnji gasilskega doma so se odzvali klicu za opravljanje prostovoljnega dela. Skupno s pomočjo članov matičnega društva Želimlje so pripomogli k dokončnemu cilju. Za gradnjo gasilskega doma pa so pridobili potrebna finančna sredstva iz dotacije občinske gasilske zveze Ljubljana Vič-Rudnik, GD Želimlje ter prispevkov občanov okoliških krajev. Če vemo, da ima vas Klada 34 prebivalcev v osmih gospodinjstvih, lahko sklepamo, da predstavlja ureditev teh komunalnih objektov velik delovni uspeh pri nadaljnjem razvoju hribovitih vasi. TONE ŽUNIČ PO POŽARU NA VELIKI SLEVICI SOLIDARNOST SE JE IZKAZALA Niti leto dni še ni minilo, toda na Stritarjevi kmetiji v V. Slevici pri Velikih Laščah skorajda ni več sledov požara, ki je uničil gospodarsko poslopje. »Februarja letos nas je zadelo«, mi je povedala 41-letna gospodinja Frančiška Stritar. »Mož je tistega dne na dvorišču žagal hlode, ko je nenadoma zagorelo na skednju in kozolcu. Kasneje so ugotovili, da je požar povzročil kratek stik v električni napeljavi. Vse je zgorelo do tal, čeravno so takoj prihiteli na pomoč velikolaški gasilci in bližnji sosedje. Plameni so uničili poleg kozolca in skednja tudi mnogo strojev, kmetijskega orodja in živinske krme. Tako smo utrpeli za več kot 450.000 dinarjev gmotne škode.« V nekaj minutah Je torej kmetom ogenj uničil dobršen del njihovega premoženja. Ostala jim je sicer stanovanjska hiša in živina v starem hlevu, pa kaj, ko živina ni imele več krme. Kako torej preživeti šestčlansko družino, saj so jim plameni uničili skorajda vse orodje in zato ni bilo več mogoče obdelovati več kot 12 hektarov velike kmetije, oziroma tistih šest hektarov orne zemlje. Na kmetiji namreč poleg Frančiške in njenega moža Antona žive še trije mladoletni otroci ter 83-letna gospodarjeva mati. Ob nenadni nesreči, ki nas je zadela, je bila hudo preplašena tudi mala, komaj 5 let stara Mojca, čeravno se ni zavedala, kaj se je pravzaprav zgodilo, pravi gospodinja Frančiška Stritar. »Z možem sva nameravala spočetka prodati vso živino, saj zanjo nismo imeli več krme. Mož pa se je nameraval celo zaposliti in za trenutek sva celo pomislila, da bi prenehali s kmetovanjem. Toda oba sva se zavedala, da ima mož že 45 let in da zna le kmetovati. Pa četudi bi bil izučen za kakšen poklic, bi pri svojih letih le stežka našel pravo zaposlitev. Še težje pa bi službo seveda našla sama.« Dejstvo pa je, da šele v nesreči spoznaš prijatelja. In to so spoznali tu Stritarjevi. , ije- »Ne vem, kako bi lahko poplačala dobroto sosedov«, je ginjeno naa .' vala Frančiška. »Še istega dne, ko nas je zadela nesreča, so nam ljudje pnP Ijali ali celo prinesli mrvo. Da, v nesreči spoznaš prijatelja. . . ja Nadvse pa se je izkazala tudi velikolaška zadruga, ki je takoj or8a,ll7^ne-solidarnostno akcijo med svojimi kooperanti. Že čez nekaj dni so nam P0 s(J sli približno 20.000 dinarjev, ki so jih darovali kmetje. Mnogi vaščani P nam priskočili na pomoč z. gradbenim materialom in lastnim delom-« ^ Stritarjevim se je solidarnostna pomoč še kako prilegla. Sprva so n*0' .ji, vali le zasilno obnoviti zgorelo poslopje, toda pri zadrugi so Jih pregov da so se lotili zidave sodobnega hleva oziroma gospodarskega poslopl ![, Imeli so sicer odplačati še nekaj malega kredita za traktor, Pa. s0tona-temu vzeli pri zadružni HKS 120 tisočakov kredita. Hlev so tako ali ta*j|0£jli meravali zidati, nesreča pa je to odločitev le pospešila. In tako so se O<'l|njo za usmerjeno kmetovanje z mlečno-mesno proizvodnjo ter pričeli hleva z 12 stojišči, poleg tega pa nameravajo postaviti še dva sijosa tef ^ tere dodatne prostore. Pri zadrugi so se tudi zavzeli, da so Stritarjevi ^jnji krajšem času dobili gradbeno dovoljenje ter gradbeni material. Prt 8 pa so jim brezplačno pomagali tudi vaščani.^ ^ esr**0 »Pa še nekaj«, je pripomnila gospodinja. »Če te nameravale našo n popisati v časopisu, bi to priložnost rada izrabila, da se najtopleje z* . ,*• vsem vaščanom, ki so nam v nesreči pomagali in še posebno veHkol* ^ drugi, ki nam je prav tako ostala ob strani.« *» * o adES RADO RADES NAŠEMU OBČANU - GABRIJELU STUPICI NAGRADA AVNOJ V LETU JUBILEJEV V slavnostni dvorani ZIS so podeliU nagrade AVNOJ za leto 1977. Pred-skupščine Kiro Gligorov je v navzočnosti visokih jugoslovanskih poli-tcnih, družbenih, kulturnih in znanstvenih osebnosti države podelil v letu Ti-ovih jubilejev enajstini posameznikom, med katerimi je tudi eden najvidnejših jugoslovanskih likovnih umetnikov evropskega slovesa — Gabrijel Stupica. kademski slikar Gabrijel Stupica, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (rodil seje leta 1913 v Dražgošah v Selški dolini) ještudi- rayst!.kJ?'?',V0 pri Pr!ff'1 jubl Babiču, kjer je leta 1937 diplomiral in sodeloval na n . s,rupe trojice ter že na samem začetku svoje umetniške poti doživel ..e i*"0 P^nanje. »Njegov slikarski opus... ga je uvrstil med najpomemb-jse s ikarje slovenske povojne umetnosti. Strokovni kritiki doma in v tujini P znavajo negovcmu delu vrhunsko vrednost zavoljo izvirnosti slikarskega raza, izjemne slikarske kulture in globoke človečnosti« (iz obrazložitve). »Ti boš pisala o Stupici?« je rekel jutegnjeno in nejeverno slovenski 'par Tone Lapajne in zabasiral raz-egnjen in podcenjujoč »Ooooo *o pa niso mačje solze!« — Malo n11 je postalo tesnobno in nisem mu Povedala, da je slikar privolil v raz-vm-K zr,mano ,isti poldan, ko se je j. il iz Beograda. Ampak v tem hipu j 'I to samo še spomin, čeprav star en dan — spomin kot slika. Na njej hiv’,iV evroPskem slikarstvu je ginalen°tega’da ic otr°k najbolj ori-^n!čnaUrhe,niV nie8wa ^s.va so parju razkuh Med,em 80 “ ki- Unietnost iTU' Vehkokrat nam šele >-uiost pom a a ___________ , je sto v vsaki vrsti — kako natančen je umetnik — se spomniš amonita, njegovih skrivnostnih zavojev in tu je labirint in pajčja mreža in kvadrat pa trikotnik, so te paličice za Knjigo sprememb in to igralne karte? in te kocke in starodavni triktrak in domino — koliko rok ga je sestavljalo — povsod so sledovi in znamenja rabe in časa. Tudi na časopisnem papirju, ki je postal del življenja kot sonce in razglednica in tu je ključ, ki ne odpira več sprhnelih vrat — stara slika iz albuma. Slikat) sem začel že v ljudski šoli. V glavnem sem risal. Prve informacije o slikarstvu mi je dal brat. Oče je bil v Dražgošah učitelj, mama pa od tam doma. Oče je bil dober pedagog: v razredu nam je postavil na mizo predmete, mi smo jih pa prerisovali. Ilustrirati smo morali pesmi, spomnim se »Brodnika«. Oče se je zelo protivil temu, da bi študiral slikarstvo. V stari Jugoslaviji slikarji niso imeli takih možnosti, kot jih imajo danes. Položaj slikarja je danes bistveno drugačen. Slovenci nismo imeli svoje buržoazije, zato nismo mizi različnih belin »ta se na primer dogaja v plavi«. Ko sem barvo reduciral na belino, je prišlo do bele slike. Zavedal sem se, da je to mejna situadja, saj sem se odrekel barve. Barva se je izselila, slika je postala siromašnejša in bolj ranljiva, zato sem moral vpeljati neko novo slikarsko vrednost. Uporabil sem relief. Zdaj ni več površina gladka, ampak izstopa. V to belino sem naselil konkretno iztrošeno materijo: tekstil, steklo, srebro. Ko seje na beli sliki znašel na primer drobec zrcala, je slika dobila svojstveno likovno vrednost in globino. To pa je sprememba likovne vsebine. Konkretna materija, ki so jo slikarji vpeljali v slikarstvo, je težnja k skrajnemu realizmu. Ko ti predmeti pridejo v kontekst slike, dobijo novo vrednost, ki ni ikonografska, ampak je pikturalnega značaja. In taka kot je, postane tolmač novih vsebin. Vse odvečno je odvrženo in ostane suha kost — kako preprosto je umetnik razložil moderno umetnost. Tudi poezija zavrača vse odvečno in se vrača k zgolj besedi. Umetnik teži k temu, da bi bil v soglasju s svojim časom; čeprav sem bil sam dolgo obrnjen v zgodovino, v to, kar je že bilo ustvarjenega. Dr. Luc Menaše se spominja, kako je Oton Župančič potožil nad slikarjem, ko je delal njegov portret »Ta človek se mi hoče prežreti do kosti« in rezultat njegovega dela je bil portret umirajočega starca, ki se kot njegove trepetajoče roke »tudi sam pred našimi očmi razblinja v nič« — videnje videza in predirljivo opazovanje Gabrijel Stupica seje rodil 21. marca 1913 v Dražgošah. 1916. leta mu je umrla mati. 1931.se vpiše na zagrebško Akademijo, kjer študira dve leti risanje, tri leta pa slikarstvo pri Ljubi Babiču. 193 7 si ogleda raz-stavo Tizianovih slik. 1946portretira maršala Tita, 1946poslane redni profesor za slikarstvo na ljubljanski Akademiji. Razstavlja v Beogradu Ljubljani, Dubrovniku, Lyonu, Reki, Rimu, Parizu, Londonu, Wars-zavi.Tokiju, Benetkah (kjer zbudi veliko pozornost mednarodne kritike), Kasselu, na potujoči razstavi po ZDA, Milanu, Torinu, New Torku, v Tate Galery v Londonu, Celovcu, v Musse National ctArt Moderne v Parizu samostojno razstavlja v Rimu v galeriji Anico, Zagrebu, Aauiti (podarsi do leta 1967) v Sao Paolu; do takrat prejme številne nagrade: I rešernovo nagrado 1948 za » Dekle z lampijonom«, 1950 dobi Prešernovo nagrado drugič za veliko kompozicijo »Pred sprevodom« 1956 dobi Jakopičevo nagrado za sliko »Deklica s pahljačo«, 1957 prejme tretpi Prešernovo nagrado za sliki »A vtoportret s hčerko« in » Otrok pri mizi z igračami«, 1960 prejme jugoslovansko nacionalno nagrado Salomona R. Guggenheima; 1955. leta ga izvolijo za rektorja Akademije. ^fp^:trrnPar0kdUkž'S,lGabri"ela Prosu, ni,n,? knjlznem Tgu pre- mi je 7a,rH"lčesar' tovarišica« — kot Gn*verzitctni Vl,Judna Pr°dajalka. V farnim kaz il ,kn,,zbla 8em med Predvsem tisti ^ na51a ,ri kataloge. 208262 ki m/ 2animiv 8 številko Luc Menaše. Pr;)e U^od naPi8al dr. (zal, niti ena ni h»VSak‘ rePr°dukciji zdaišnji lastniki slikan V0 priPisani r"?3' Benetk n. p°le8 8aleriiiz „eke. Undona i&’ Zagreba. nekaj srečnih n • ^J^kljane je tudi av,°r. ki imaP(^Vl,n,lh,zbiralcev’Pa 'as| komaj šesuiit al0ga '968) v pehote ase°V4"a**ran ie zanimiva. .ased sodobnih sl 8P°mniti i ako Pnha.aV^^k.h poukov m‘ sredstvi do n 'h kOS,i z razl'č-0 d P°dobnih rešitev). ^žena v " nen<“‘oma vse, Zgodba k, TSOi1' s®«*- K„rt(.Ub„dw m”,,','' **'"; k. tipajo brc?-čas, iz biv-m Ptttck|ost. tz časa v Phklicaij nov« jiTin ncbivani<;. da bi htrtetnosi: tu krof i/'sc mu Pravi a valovih mor ja kr8 c* sled ZcailR ko( koU,k i8 ko'luna'kot ledern i,, devet n ; gie,'1 Prečk in,a žuntiino. ■ u in na sred i,-... ... imeli zbiralcev. Iz časa fevdalizma imamo dokaze, kako se je zbirateljstvo dopolnjevalo iz roda v rod, njihove privatne zbirke so iz roda v rod bolj rafinirane. Spominjam se, kako sem umetniku rekla: ko smo v avli občinske skupščine priredili razstavo likovnikov Rožne doline, ste prispevali platna, ki nikakor niso bila tradicionalistična (Kmetica 1, Kmetica II). Spominjam se čarovnije, ko smo snemali platna in je razstavni prostor otemnel in postal pust, kar so morali priznati tudi nekateri, ki jim slike prej niso kdove kako ugajale. Ali lahko zaupate misel, kako se porodi taka barvna čarovnija? Največji čudež se mi zdi, da je komu moja slika všeč. Stalno imam pomislek — delaš za nekaj ljudi, ki so do te stopnje prispeli. Razveseliš se, ko srečaš ljudi, ki se ne ukvarjajo z likovno umetnostjo, pa imajo zelo dobro razvito moč percepcije. Na slikah, ki ste jih omenili, so neka temeljna zapažanja, vse odvečno je odvrženo in ostane suha kost, barva, papir in svetlina bi bili pa meso. In še reče: to bo pa težko prevesti v poljudno formo. To je barvna radiacija, žarčenje... potem sem napravil še en korak naprej, da sem barvitost popolnoma negiral. Na moji spominski sliki sta se umetnici živahno oglasili in komentirali slikarjeve besede. Tretja žena, ki nas je ponosno opazovala iz starinskega črnega okvira, njena topla bela polt je presevala skozi dragocen in črn čipkast šal — pa se je v svoji večnosti tiho muzala. »Barvitost ali pisanost sta dve različni stvari,« je rekla Lucija Stupica. Opozorili so me, da so različni beli predmeti na tega, kar se dogaja za zaveso. »Svoje slike sem tudi uničeval, velikokrat pa se je izkazalo, da je bili škoda.« »Nekaj sem jih rešila,« si blago nasmehne Marlenka Stupica »S sliko ni bil zadovoljen, pa jo je n; novo grundiral.« »Platno je drago reče slikar, šele ko sem postal redn profesor, mi ni bilo treba slik več uni cevati.« In vendar ste bili nenavadno sre čen umetnik, niste doživljali negativ nih kritik, pravzaprav se vam ni bik treba boriti. Van Gogh se je res moral boriti zi svoj izraz, ampak imel je bogategi brata, ki ga je podpiral, imel je platni in dobre barve, imel je prijatelje. Cezanne je bil rentnik. Imela sta sred stva, da sta se borila, čeprav soju du jali v nič. Imela sta zaslombo, svt krog. Umetnik mora pošteno delal in se pošteno truditi. Mora pa tuc doživeti aplavz. Listam po katalogu, ki mi ga je po sodil slikar, ko je izbral za Našo ko muno sliko Deklica s pahljačo iz fet 1955. Srečni Comte de Gruenne i Bruxelesa ima res prefinjen okus Noč in dan lahko biva v dobrem ža ren ju teh barv. Jaz pa bom za brale« zalistala še malo v katalog: izbral: bom kroge kot klekljane bele čipke i; nevestine dote, kroge kot nevestir venček in venec, bele kroge kot ko lesca v čas, ki prikliče nevesto z enin pogledom zaupljivo vanj obrnjeno , drugim v prazno obstrmelo, krog ko ženski trebuh kot suha prst kot grof (iz leta 1916?). »Ni bil moj profesor,« je rekel kipar Lapajne, »ampak enkrat je bil pri meni. Zelo sem ponosen na to, da me je obiskal.« JASNA TAUFER L ' m — Ob osrednji proslavi 100-letnice rojstva Emila Adamiča so na Dobrovi odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je bil v osnovni šoli koncert zbora, ki se imenuje po tem slovenskem skladatelju. Pokrovitelj je bila delovna organizacija Kompas. OB 100-LETNICI ROJSTVA EMILA ADAMIČA Glasbeno nadarjenost je podedoval Emil po dedu učitelju in očetu, učitelju in skladatelju — samouku. Tudi Emilov brat Viktorje kazal smisel za umetnost. Še kot otroka sta se oba učila violino, klavir in orgle, oba sta bila dobra risarja in slikatja. Viktor je postal akladatelj — amater in upoštevan basist, njegove glasbeno ustvarjalne sposobnosti pa so zbledele spričo bratove izrazite nadarjenosti. Iz Dobrove pri Ljubljani, kjer je bil Emil rojen kot četrti otrok dne 25. decembra 1877, se je družina preselila po dobrem letu v Ljubljano. Tu se je vpisal v šolo Glasbene Matice. Za petje v zboru ga je navdušil Matej Hubad. Rad je igral tudi orgle, meh pa mu je poganjal bodoči pesnik Josip Murn. Iz gimnazije je presedlal na učiteljišče, ker mu študij na gimnaziji ni izpolnil želje po glasbenem izobraževanju. Na učiteljišču, ki je bilo še v tistem času šola umetnosti, so ga kaj kmalu izbrali za zborovodjo, zunaj šole pa obrtniški vajenci in pomočniki za vodjo tambura-škega orkestra. Po maturi na učiteljišču je služboval v Zasavju in Kamniku in navduševal mladino za petje v zborih. Obenem je rad telovadil kot član zagorskega Sokola. Prvi skladbi (Zapuščena in Lipa) je strahoma poslal v objavo dr. Gojmiru Kreku, uredniku glasbene revije Novi akordi, bodočemu mentorju, ki mu je z nasveti vedno rad pomagal in redno objavljal njegove skladbe. Svoje skladateljske in organizacijske sposobnosti je še v večji meri razvil v Kamniku, kjer je vodil Liro, prvo pevsko društvo na Slovenskem in orkester Narodne čitalnice. Tu se je tudi oženil s Hano, hčerko gostilničarja Kebra. Za poročno potovanje sta si izbrala Trst, kjer so pevd že poznali njegove skladbe in jih z zborom Zarja tudi izvajali. Kamniška leta so bila za skladatelja najplodnejša. Tu je komponiral poleg zborov tudi samospeve, skladbe za klavir in violino. Adamičevo ime je postalo v slovenskem kulturnem prostoru vse bolj znano. Ko je bil na lastno željo prestavljen v Trst, se je tam vpisal na konservatorij in skrbel za pevske zbore tudi v najbolj oddaljenih vaseh. Takrat je nastal Vasovalec, pesem, ki jo zbori še danes radi pojo. Vpoklic k vojakom mu je preprečil nadaljnje delo in izobraževanje. Vojno ujetništvo je preživel v Turkestanu. Leta 1917 mu je mlada sovjetska oblast po zmagoviti oktobrski revoluciji omogočila svobodno gibanje in delo. Vodil je zbore, nabiral ljudske melodije in komponiral. Iz tega časa so znane Tri turkestanske ljubavne pesmi in Tatarska suita. V Taškentu je postal direktor dveh konservatorijev in soupravnik opere. Kljub vabljivim možnostim strokovnega udejstvovanju in visokemu glasbenemu položaju, ki ga je dosegel, ga je premagalo domotožje. Ob vrnitvi-v domovino so mu pripravili prijatelji v Ljubljani prisrčen sprejem. Ponovno se je vključil v kulturno prosvetno delo, več let je poučeval na državnem učitiljišču, ustanovil je Učiteljski pevski zbor, ki je dobil leta 1936 njegovo ime, pisal je strokovne članke v časnike in revije, sam je urejal glasbeno revijo Nova muzika, a največ je komponiral. Zopet zbore, skladbe za mladino (bil je soustanovitelj Trboveljskega slavčka), glasbo k mladinskim igricam, samospeve, instrumentalno in orkestralno glasbo. Adamič slovi kot zborovski skladatelj in skladatelj za mladinske zbore. V resnici ima največ skladb s tega področja. Toda nič manj pomembna in tehtna so njegova orkestralna dela. Poleg ostalih sta uspešni dve suiti Iz moje mladosti in Ljubljanski akvareli. Suito za veliki orkester Iz moje mladosti je napisal na Župančičevo besedilo in jo posvetil materi. Iskrena glasba in smiselno zasnovana instrumentadja odlično pojasnujeta besedilo. Ljubljanski akvareli za godalni orkester opisujejo v šestih stavkih prebujajočo se naravo (Na Rožniku), čolnarjenje (barcarola Tivolski ribnik), mistično razpoloženje (V cerkvi sv. Florjana), privid nekdanje (Pri sv. Krištofu) in zabavišče, kjer skladatelj veselo nazdravlja svojim prijateljem (V Emil Adamič Zvezdi). Podobne skladbe s tako uspelo programsko zasnovo so izjemne tudi v svetovni glasbeni literaturi. Adamič se je oprl pri svojem plodnem (nad 1300 del) ustvarjanju na ljudsko izročilo in se je povzpel iz skromnega čitalniškega vzdušja v sam vrh slovenske glasbene Moderne. Posebej je študiral v svojem času sodobne glasbene smeri (impresionizem, ekspresionizem) in vnašal v svoja — zlasti novejša zborovska dela — zapletene harmonske in kontrapunktične izsledke. Ti zahtevajo od izvajalcev dobršno mero pevske tehnike in intonančne spretnosti. Težkim in zapletenim ritmičnim, intervalnim in harmonskim spletom so zato kos le dobro izurjeni pevski zbori. Slovenska glasbena muzikologija uvršča Emila Adamiča skupaj z Antonom Lajovcem in Rištom Savinom med skladatelje, ki so približali slovensko glasbeno ustvarjalnost evropskim kriterijem in dosežkom. Občanom Viča je Emil Adamič, ki je za svoje skladateljsko delo dobil številna priznanja, še posebno drag. Stanoval je v Trnovem in si tam postavil svojo hišo. Vsak dan je negoval vrt in rože, ki jih je imel tako rad. Umrl je v ljubljanski bolnišnici 6. decembra 1936. CVETKO BUDKOVU Domen Agnič, Nataša Topole, Irena Pirnat in Tomi Avguštin Borut Gradišar, Metod Vesel, Iztok Šifrer in Marjan Martinc Roman Sajovec in Marinka Sebanec DOBRODOŠEL DEDEK MRAZ ALI BODO ŽELJE NAJMLAJŠIH URESNIČENE? Novoletni prazniki pomenijo najmlajšim svojevrsten čar in z njim povezano zimsko veselje na snegu in ledu. Posebej razveseljiv in pričakovan je prihod dedka Mraza, ko se marsikomu izpolnijo skrite želje, ki jih je zaupal le bradatemu dedku. Kaj si želijo za dedka Mraza in kako se veselijo Novega leta so nam povedali najmlajši iz vrtca in osnovne šole na Lavrici. Domen Agnič: »Veselim se dedka Mraza, ker mi bo prinesel električni vlak. Za Novo leto bom v vrtcu pomagal okrasiti novoletno jelko.« Nataša Topole: »Dedek Mraz mi bo prinesel lego kocke. Pomagala bom pri okraševanju novoletne jelke v vrtcu in doma. Rada imam sneg, ker se z njim kepamo, pa tudi sankam se.« Irena Pirnat: »Veselim se prihoda dedka Mraza, ker mi bo prinesel sladka-, rije. Doma in v vrtcu bom pomagala obešati na novoletno jelko bonbone in okraske. Želim si snega, da se bom lahko smučala in sankala.« Tomi Avguštin: »Pisal bom dedku Mrazu, da mi bo prinesel lego kocke. Pomagal bom očku in mamici pri okraševanju novoletne jelke. Veselim se snega, ker se lahko sankam.« Borut Gradišar: »Želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel električni vlak in lego kocke. Veselim se, ko bomo v šoli in doma pripravljali novoletno jelko. Komaj čakam, da bo sneg, ker rad smučam in se sankam.« Metod Vesel: »Pisal bom dedku Mrazu, da mi bo prinesel električni vlak in lego kocke. Pomagal bom pri okraševanju novoletne jelke doma in v šoli, nanjo bomo obesili kekse, bonbone, okraske in lučke.« Iztok Šifrer: »Dedek Mraz sta očka in mamica. Dobil bom električni vlak in druge igrače. Okrasil bom novoletno jelko doma in v šoli. Nanjo bom s sošolci obesil bonbone, okraske in lučke. Če je sneg, se rad smučam in sankam.« Marjan Martinc: »Dedek Mraz me bo obdaroval z dirkalnimi avtomobilčki in progo po kateri bodo vozili. Postavili bomo novoletno jelko, na katero bomo obesili lučke, okraske in bonbone. Ko bo dedek Mraz odšel bom zaečel z jelke obirati bonbone.« Roman Sajovec: »Želim si, da bi mi dedek Mraz prinesel lego kocke in električni vlak. Pomagal bom postaviti in okrasiti jelko z bonboni, okraski in lučkami. Snega sem vesel, zato ker delam pred hišo sneženega moža.« Marinka Sebanec: »Dedek Mraz mi bo prinesel raznobarvne flomastre in zvezek brez črt za risanje. Pomagala bom okraševati novoletno jelko z bonboni, okraski, lučkami in keksi. Če bo sneg, se bom tudi sankala.« FRANCE PREŠEREN DEDEK MRAZ V LJUBLJANI Odbor za novoletne prireditve pri MK SZDL je po več sejah dokončno oblikoval program novoletnih prireditev z naslednjimi osnovnimi izhodišči: — program je namenjen za otroke v starosti od 3 — 10 let, s katerim moramo bogatiti čas menjave leta in doživljanja, ki ga pričakujejo najmlajši; — organizacija prireditev mora biti kar najbolj odgovorna in strokovno vodena s tem, da se konkretno opredelijo posamezne naloge izvajalcev oziroma nosilcev organizacije; — prireditve za otroke z nastopom dedka Mraza in temu ustrezni kulturni program potekajo v krajevnih skupnostih, v organizaciji začasnih odborov za novoletne prireditve pri krajevni konferenci SZDL; — centralna prireditev, ki naj bo namenjena vsem otrokom in s tem tudi starejšim, se izvaja v Ljubljani v času od 15. decembra 1977 do 5. januarja 1978; — stroški za izvedbo programa (za centralno prireditev) se naj gibljejo le v okviru razpoložljivih finančnih sredstev; — dosledno se naj uveljavi že sprejeto stališče mestne konference SZDL o prireditvah za otroke v organizacijah združenega dela in sicer v tem, da so organizacije združenega dela vključene v programe prireditev krajevnih skupnosti; — za okrasitev Ljubljane naj se zadolžijo vse organizacije združenega dela (trgovine, obrti in drugi) v stilu, ki bo ustrezen praznovanju. Novoletna prireditev kot centralna prireditev bo potekala na dveh krajih: a) sprevod dedka Mraza z določenim spremstvom, b) zabavni program z Luna-par-kom, s stojnicami in s predvajanjem filmov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sprevod dedka Mraza bo umaknjen v stari del Ljubljane (promet, varnost, možnost ozvočenja, okrasitve itd.) in bi potekal na naslednji trasi: Križanke — Napoleonov trg — Čevljarski most — Mestni trg, povratek Mestni trg — Čevljarski most — Novi trg — Vegova ulica — Trg osvoboditve. Na Trgu osvoboditve nastop dedka Mraza in amaterskih skupin s kulturnim programom in godbo na pihala. V sprevodu sodeluje približno 80 oseb, ki naj pona- zarjajo polegdedknMraza še mitološke osebnosti (Martin Krpan, Brdavs, Erazem in potepuh, Kekčeva družina, Kralj Matjaž z Alenčico, Krjavelj, Pika Nogavička, Rdeča Kapica itd.). Trasa sprevoda bo ozvočena in okrašena v posebni izvedbi razsvetljave poleg zastave mesta Ljubljane. Zabavni program na Gospodarskem razstavišču bo v organizaciji Centroturista izvajal podjetnik iz Italije z Luna-parkom. V okolici Luna-parka bodo posebej v ta namen postavljene stojnice trgovskih organizacij. V hali Gospodarskega razstavišča bodo trikrat dnevno predvajani otroški filmi z brezplačnim vstopom. Pred Gospodarskim razstaviščem ho Titova cesta še posebej okrašena v izvedbi izvajalca zabavnega programa Centroturista in Gospodarskega razstavišča. V kulturni program je neposredno vključeno Lutkovno gledališče, ki ima sicer vse svoje predstave že vnaprej razprodane. Kulturne hiše v Ljubljani, kot so Drama, Opera, Mestno gledališče. Šentjakobsko gledališče in druge profesionalne tovrstne institucije so zelo skromno udeležene v tem obdobju s programi za najmlajše. Šentjakobsko gledališče bo imelo eno predstavo. Opera bo ponovila že pripravljeni program iz prejšnjega leta s Sneguljčico. Posebej se je vključila še Vzgojiteljska šola, ki ima štiri skupine, ki bodo uprizarjale svoje predstave po vzgojnovarstvenih organizacijah in krajevnih skupnostih. Upajmo, da bo tak program, glede na to, da odbor razpolaga z minimalnimi sredstvi, zadovoljil odrasle, predvsem pa najmlajše, ki jim je — konec koncev — tudi namenjen. 70 LET PARTIZANA TRNOVO Izvršni odbor IVD Partizan Trnovo vsem izraža najboljše želje za zdravo, srečno in uspehov polno Novo leto 1978! Ob tej priložnosti vas seznanjamo, da bomo praznovali v prihodnjem letu pomembno obletnico telesnovzgojnega delovanja na tem južnem predelu našega mesta. Ob tem pomembnem jubileju sc bodo tekom prihodnjega leta zvrstile naslednje prireditve in srečanja: slavnostni občni zbor, razstava slik in društvenih obeležij društvena telovadna akademija, društveni izlet v Kumrovec ter izvedbe turnirjev v streljanju, košgrki in balinanju. Vljudno vas vabimo, da se tudi vi udeležite oziroma vključite v te naše skupne društvene proslave. Pridružite se našim oddelkom pfi redni vadbi. Ob pestri izbiri načinov splošne rekreacije se boste prijetno razvedrili, obenem pa boste deležni sedanjemu načinu življenja tako potrebnih koristi načrtne telesne vzgoje. PARTIZAN TRNOVO Izvršni odbor NARAVA IN ČLOVEK Na Barju so letos že drugič pripravili razstavo pod geslom »narava, zdravje, lepota«, na kateri so sodelovali: lovska družina Rakovnik in nekateri lovd iz lovske družine Barje. Lovd so prikazali svoje trofeje, način gojenja divjadi in ohranjevanja zdravega okolja. ZIMSKA NOČ Komaj je ledena tuna legla spat, sta pred hišo dva snezaka vstala. Nista se umila in ne počesala, le klobuke sta na glavo posadila — in že spet roke pod bele srajce sta tiščala. Noge v prhek sneg sta zagozdila in za »Dobro jutro« brž sosede opravljala:' Ta ima klobuk iz škatle, drugemu kos opeke ustnice krivi in tisti visoki, kdo bi mislil, dve zmrzli grudi zemlje za oči! Kje so časi, ko smo vsi stare, črne piskre na debele glave dali, v rokah metle sirkove držali, za oči nam črno oglje je žarelo, za nosove je korenje rdelo... Kje so časi, ko so v usta nam iz repe zdrave zobe zasadili! Zdaj proteze iz glavnikov kažejo, kako zobje so naši gnili. Kje so časi... sta tožila. Luna davno je poslednji sij ugasnila. Na zelenomodrem nebu se je zarja naznanila. Ah, takšen kakor nekdaj je ostal le ta rumeni sončni strah! * • NEŽA MAURER V zdravem naravnem okolju živi mnogo raznovrstnih živali, medtem ko jih je v onesnaženem precej manj. Gojitelji eksotičnih ptic in akvaristi pa so pripravili del razstave z imenom »narava v našem stanovanju«, s katero so prikazali, kakšne okrasne ptice lahko gojimo v stanovanju in kako pripravimo in vzdržujemo akvarije. Ljubitelji ptic so na razstavi lahko tudi kupili tiste, ki so bile naprodaj, prav tako akvarijske ribe. Letos je obiskalo razstavo okrog petsto obiskovalcev, trajala pa je le dva dni, 26. in 27. novembra. Mesec dni pred razstavo so med učenci osnovne šole Barje organizirali izdelavo ptičjih krmilnic za zunanje ptice. Pred otvoritvijo razstave je posebna strokovna žirija pregledala krmilnice in jih ocenila — prvim trem, ki so napravili najbolje ocenjene krmilnice, so podelili za nagrado papige — skobčevke, vsi ostali izdelovalci pa so dobili po en izvod revije »Moj mali svet« ter pomaranče, ki jih je prispevala Emona. Odbor, ki je vzorno organiziral razstavo, si prizadeva, da bi razstava postala tradicionalna in tudi razširila krog udeležencev, ki bodo sodelovali s svojimi primerki. Odbor tako že načrtuje razstavo za prihodnje leto, ko bodo del prostora posvetili tudi čebelarski družini Barje, ki bo praznovala svojo obletnico obstoja. Razstava je slcjkoprej dosegla svoj namen — poučila je obiskovalce o nujnosti varstva okolja, kajti del narave je tudi človek, ki je življenjsko navezan na čist zrak, vodo in zemljo. Brez teh osnovnih predpogojev je človeško življenje ogroženo, kajti nesmotrno izkoriščanje narave lahko pripelje do globoke ekološke krize, ki bo nedvomno prizadela tudi človeku. J FRANCE PREŠEREN r VELIKO URESNIČUIVIH ŽELJA Ko se prijavljamo za smučarski tečaj, občinsko tekmovanje, si izposodimo tekaško opremo, ali pa potrebujemo strokovno pomoč 'pri izpeljavi šolskega tekmovanja, nas pot zanese na Trg MDB 14. V tem poslopju deluje in razvija športno rekreativno dejavnost v občinskem merilu 1KS in ZTKO. V majhni, z omarami in mizami prenapolnjeni sobi si obiskovalec le s težavo poišče prostor, da bo stoje in kar se da hitro uspel opraviti tisto, zaradi česar je prišel. Le redko si obiskovalci ne podajajo kljuke iz roke v roke, saj je delo pri vodenju športne aktivnosti v občini tako, da zahteva veliko dogovarjanja, sodelovanja in neprestanega gibanja. V takem prostoru, kjer se obiskovalci in zaposleni pogovarjajo drug čez drugega, si s svojim strokovnim delom služijo vsakdanji kruh Zalka, Polde in Toni. V kratkem pase jim bo pridružil tudi novi sekretar TKS, brez katerega so že drugi mesec. Čeprav jih večina športnikov že dobro pozna in z njimi redno sodeluje, se ob koncu leta spomnimo tudi' njih in še posebej prisluhnimo njihovim željam v prihodnjem letu. ZALKA MALGAJ, administratorka TKS: »Delo, ki je tesno povezano s športom, me veseli predvsem zato, ker sem že od mladih nog čutila veselje do telesnega gibanja. K temu sta veliko pripomogla starejša brata, ki sta se neprestano pogovarjala in se ukvarjala z nogometom. Tako mi je veselje do športa ostalo in lahko rečem, da redno spremljam športna dogajanja posebej pa še nogomet. Poleti pogosto plavam, pozimi pa nabiram znanje pri smučanju. Nekoliko težav mi delajo plužni zavoji, ker me v takem položaju boli noga. Vsekakor pa težko čakam prihod novega sekretarja TKS, kajti delo trenutno zaostaja in trpi. Trenutno stanje po svojih močeh rešujemo s sodelavci kakor najbolje znamo, vendar to delo zahteva celega človeka. V iztekajočem letu sem v večini primerov dobro opravila zastavljene naloge, včasih pa je seveda tudi kaj nagajalo. V naslednjem koledarskem letu imam več osebnih želja, predvsem pa uspešno nadaljevati začeto dopolnilno šolanje.« I ONI SIGMUND, strokovni sodelavec za rekreacijo pri ZTKO: »Vsekakor mi bo leto 77 ostalo dolg0 v spominu. Predvsem so se mi izpolnile nekatere osebne želje, ki mi dajejo novih moči za v bodoče. P° službeni plati pa nisem povsem zadovoljen. Zastavljenih načrtov nisem v popolnosti uspel izvršiti. I’ri delu me jc predvsem ovirala organizacija centralne prireditve ob počastitvi dneva mladosti na ŠP Svoboda. Tako sem s svojim rednim delom nekoliko zaostal in nisem uspel zamujenega popolnoma nadoknaditi-Predvsem pričakujem v prihajajočem delu večjo popularizacijo športa v izven mestnih področij naše občine in večje sodelovanje žena pri rekreaciji. Seved3 pa te naloge niso odvisne samo od mene, temveč pričakujem večjo aktivnost vseh članov športnih društev-Vsem pa v letu 78 želim veliko sreče in obilo športnih uspehov.« POLDK KOVAČ, sekretar ZTKO: »Kljub temu. da naju s Tonijem porabijo za vse in sva pogosto vse kaj drugega kot strokovna sodelavca, me delo zadovoljuje. Predvsem mi daje novih moči dejstvo, da se stvari normalizirajo tudi v naši občini. Narad govorim o zasebnem življenju predvsern zato, ker družino in delo v službi ostro ločim. Zato bi za leto 78 navedel nekaj želja, ki so predvsem službene narave. Za uspešnejše delo potrebujemo predvsem nove prostore, kajti delo v takem vzdušju je pogosto otežkočeno. Potrebovali bi tudi administrativno moč, ki nam jč pred kratkim pomagala, potem Pa svoje mesto pustila prazno. Zaživela naj bi športna značka prve stopnje, pre' brodile naj bi se organizacijske težave ter zaživela mU bi povezanost med šolo, športnimi društvi in KS. N«' vedel sem le nekaj želja, za katere sem prepričan. da so uresničljive. Potrebno pa bo vložiti veliko truda m življenjskih moči. Za to pa je potrebno dobro zdravja katerega želim v obilici vsem občanom.« v? Zalka Malgaj Toni Sigmund Polde Kovač L ZDRUŽIMO ŠPORTNE SILE! Ob koncu koledarskega leta tudi športniki naše občine potegnemo črto in na kratko pregledamo delo na športnem in športno rekreacijskem področju. Leto 1977 je v veliki meri pokazalo smernice bodočega delovanja in usmeritve športa. Kljub številnim teiavam zaradi reorganizacij-skih sprememb, kroničnemu pomanjkanju denarja in ponekod preslabotni kadrovski zasedbi, smo lahko z letom 77 zadovoljni. Statistike kažejo razvejano dejavnost te zdrave in splošno koristne aktivnosti. V občini Ljubljana Vič-Rudnik bolj ali manj uspešno deluje 26 športnih društev, katereih predstavniki pogosto uspešno predstavljajo našo domovino na številnih mednarodnih tekmovanjih. Težko bi imenovali posameznike, ki so v svoji disciplini dosegli največje uspehe. Poudarimo raje široko množičnost, saj je v športnih društvih in 19. šolskih športnih društvih včlanjeno preko 7000 športnikov. Že sama naravna selekcija in predvsem strokovno vodeno redno delo, zagotavlja ob taki množici predvsem mladih ljudi lepe športne rezultate. Poudariti je potrebno, da v to številko niso zajeti vsi samostojni športniki rekreativci, ki iz gole potrebe po telesnem gibanju delujejo v kolektivih in krajevnih skupnostih. To kažejo lepo uspela športna TRIM tekmovanja, ki so naletela na lep odziv med našimi občani. Predvsem njim so namenjena rekreacijska TRIM veibališča v naravi. Svoje prostore smo ponekod rekreativci dobili tudi v telovadnicah, ponudila pa se je tudi priložnost rednega veslanja na Ljubljanici. V načrtu je izgradnja sodobne športne dvorane na Rudniku, izdelani so tudi idejni projekti za posodobitev in razširitev obstoječih objektov športno rekreacijske narave. Že samo ta na kratko opisana dejavnost in usmeritve kažejo, da se rekreacijski in s tem splošni športni pogoji na našem območju izboljšujejo. Kako veliko zanimanje vlada med občani za šport in tesno medsebojno povezanost smo lahko zasledili na svečani prireditvi ob dnevu mladosti na ŠP Svobode, ko je neposredno in posredno sodelovalo na prireditvi izredno veliko krajanov. Ob vsem tem pa ne smemo prekiniti začeto delo in se ustaviti. Še bolj kot v iztekajočem se letu moramo združiti sile pri širjenju ter zdravstveno tako pomembne aktivnosti. Ne smemo dovoliti, da pri organizaciji in vodenju delujejo vedno eni in isti ljudje, temveč se moramo tudi v to dejavnost športniki aktivno vključiti. Športniki v kolektivih, KS in društvih, združimo svoje sile ter tako razširimo in razvejajmo svojo dejavnost. Pritegnimo prijatelje, sorodnike, sosede in tako skupaj pojdimo na rekreativna tekmovanja, na TRIM stezo, na veslanje. Zavedati se moramo, da brez našega sodelovanja in pomoči delo le s težavo napreduje in se rekreativna dejavnost počasi širi. Zato povežimo svojo športno aktivnost, svoje navdušenje, znanje ter združeni naredimo v letu 78 velik korak naprej. Skupaj v srečno in športno zdravo leto 78! PREMALO SREDSTEV kletni prikaz srednjeročnega razvoja telesne kulture v občini Ljubljana Vič-Rudnik gan,,.*’)",!' 'n drsati,zadolženi za razvoj telesne kulture v naši občini, pola-ooracun opravljenega dela za minuli dve leti — 1976 in 1977. smr,0*6*’ S'avn'h pisanih podatkov s °?n.s?1' ,l“li situacijo naše in vseh znova"1 '•i,nieS,n'*’ °^‘n- "jej . PHkazujemo ogromen obseg £ h rmh povr5in v na5i načini, Potrehn/adnj'h lct sploh še ni bilo nega razvoja telesne kulture. Sloveni?ie,iem Zakona ° Polarizaciji enakn, 6j kl ^hteva in pogojuje šega rt r-Cd<;n razv°j slehernega na- nujeinkieh3!13’ ne glede kicr s,a' telesu i , a’smo začeli z gradnjo še'a "°;.kul,urnih Objektov širom na-in Primestja3 *Spa,ne8a‘ predmestja i/v ,gradnjH„Slu0Ji.h ie zeradili'ki so Na ,rnovski C26- 2-: Brdo I ' k’ 10km, Skl2^kaški trimL,Ub' ~ Smučar- na2Vršič Kranjska 8°ra — III. tek za moši^;0i n^20 k m"Te- na 50km 16. 4 . v kni z® zenske Smučarski ,ek 7"a. 'Planinski V°gel. Iek dvojic s Komne na čanom 8 omMa