Mtnin^pl^- f bh' / ^'¦-..^i-JA;--- - i: 1941 itMi V D R l X V I i\ iMozrpisfvo .- DIN. 12." DIN. Dobro orodje (šker) je pol triida! ii Zato, ka potrebiijete pri hiži i pri vašem gospodarstvi, dobite najbolše i najcenejše v .-..,_. novoj frgovini - Na zalogi ma vsikdar : %S€ VrSl€ Ž€l€ZO 1 Ž€- lezno Dlago, vsahovrsfno semenje 1 lildi vso špecerijsho blogo *. NAZNANILO. Naznanjam cenj. občinstvi, da sam povekšao svojo KROJA$KO DELAVNICO za zensho i mošho honfehci jo Delavnico sam si preuredo po svojoj mogočnosti, da de odgovarjala ne samo modernim izdelkom, nego tiidi nizkim cenam. — Po svojoj dugo-letnoj praksi sam vpelao dobroznano DAMSHO KONrCHCIJO. V zalogi mam veliko zbiro gotovi damski i dekliški kaputov po naj-novejšoj izberi. Na želo napravim tiidi po meri i po izbrani si modelaj. Cenj občinstvi se priporača: KUKEL KAROL krojač M. SO0OTA, €erkvena ul. 3. (Nasproti sodišča) ..'•» KALENDAR SRCA JEZUŠOVOGA 1 \ L C T O 19 4 1 XXXVIII. LETNIK CENA V DRŽAVI Sveti Rafael nadangel čuvaj vu pravoj veri naše izseljence širom sveta, i pripelaj je na diiši i teli zdrave domo. CENA l\ 1NOZEMSTVO 12 Din. Za naročnike Marijinoga Lista je brezplačen, če so Marijin List plačali za leto 1940. i če do naročniki na njega leta 1941. pa plačajo pol naročnine naprej. Naročniki samo Novin ga dobijo za 5 Din na upravi v Črensovcih, po pošti za 6 Din, če so navočnino Novin že poravnali i bodo v novom leti tiidi noročniki Novin. Izdaja ga Marijin List u Črensovcih, Urednik: KLEKL JOŽEF, diihovnik, v Črensovcih — Slovenska Krajina, Tiskarna Balkanyi Ernesiu v Dolnjoj Lendavi - Lastnik Balkanyi Aleks, Marija, Pomočnica smiluj se grešnikov, Glej svet je sama skuza, Davi ga val grehov! Marija, Pomočnica si bila, bod' i zdaj, naj mir nam pa zasija, roko nam vsem podaj! U \^ 80B0T1 / ^ffe%/ !^5J. #»!!.«<. NAVADNO LCTO 1941. ma 365 dni; zafrie i honča se s sredov. Začetek leia 1941. Občno i državno leto se začne na Novo leto 1. januara. Cerkveno leto se začne na prvo adventsko nedelo 30. novemb. Začefeh lefnili časov: Sprotoletje: 21. marca, ob 1'21 v. Leto: 21. junija, „ 20'33 v. Jesen: 23. sept., ,,ll'33v. Zima: 22. dec, „ 6*41 v. Znamenja za post: * ne smemo jesti meso, t smemo se do sitoga najesti samo ednok, meso lejko vživamo, tt oster post: samo ednok do sitoga brez mesa. Hvafre-. Sprotolešnje 5., 7. i 8. marca, Letne 4., 6, i 7. junija, Jesenske 17., 19. i 20. septembra, Zimske 17., 19. i 20. decembra. Spremenlivi svethi: Ime Jezušovo 5. januara, Sv. Družina 12. januara, Prva predpostna 9. februara, Pepelnica 26. februara, Žalostna Mati boža 4. aprila, Vuzem 13. aprila, Varstvo sv. Jožefa 30. aprila, Križov tjeden 18., 19. i 20. maja, Zastoplenje ali Vneboh. 22. maja, Risali 1. junija, Sv. Trojstvo 8. junija, Telovo 12. junija, Srce Jezušovo 20. junija, Angelska nedela 7. septembra, Rožnovenska nedela 5. oktobra, Misijonska nedela 19. oktobra, Kristuš Krao 26. oktobra, Zahvalna nedela 2. novembra, Izseljenska nedela 30. novembra, Prva adventska 30. novembra, Svečnica, Oznanenje Marijino, viivemski i risaoski pondelek, rojstvo Marijino i sv. Stefan neso več cerkveno zapove-dani svetki. Znamenja za meseCne spremembe: Mlad Pun © Prvi krajec Q) Zadnji krajec C Mrohi sunca i meseca: Leta 1941. mrakne sunce dvakrat i mesec tiidi dvakrat. Pri nas bo viden samo driigi mesecov mrak, šteri se začne 5. septembra ob 16. viiri 25. minot i se konča ob 21. viiri 8 minot. Prvi sunčni mrak bo 27. marca. Viden bo v Jiižnoj i Srednjoj Ameriki pa v Jiižnom deli Tihoga Oceana. Driigi sunčni mrak bo 21. septembra. Viden bo v Severovzhod-nom deli Evrope, po vsoj Aziji i na sundskih otokaj. Prvi mesecov mrak bo 13, marca. Jdiniar S e č e n Ma 31 dni Posvečeni presv. Imeni Jezušovomi NOVO lelO. Obrezav. Gospodovo Ime Jezušovo Sreda Četrtek Petek Sobota Tit. piišp., Angela Folijan. d.314'40 7 51 Genovefa, dev., Anter papa Sunčni vzhod jzaho 16 16 1617 16 18 7 5lfc61L 7 51 751 Dete dobi ime Jezuš. (Lk. 2, 21) 5 6 7 8 9 10 11 Nedela Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Nedela po Novom lefi Sv. Trije Hali Valentin, piišp., Teodor, sp. Severin, apat Julijan, mučenik; Bazilisa * Viljem, piišpek Pavlin, oglejški, p.; Higin, p. ' 124 751 7 50 7 50 7 50 7 49 7 49 7 49 16 20 16 21 16 22 16 23 162 16 26 16 27 Dvanajstletni Jezuš v cerkvi. (Lk, 2, 42—52) 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Sreda 16j Četrtek Petek Sobota l. po Treh Kralih. Sv. Driižina Veronika Mil., Juta Feliks Nol; Hilarij Pavel, piiščavnik ; Maver, apat Marcel, papa : Bernard, mučenik * Anton, puščavnik; Marijan Sv. Petra stol v Rimi; Priska L 111 7 48 7 48 7 47 7 46 7 45 7 45 7 44 16 28 16 30 1631 16 33 16 34 16 36 16 37 Svadba v Kani Galilejskoj, (Jan 2, 1 —11) Nedela Pondelek Tork Sreda 23 Cetrtek 24 Petek 25, Sobota 2. po Treli Krolih. Marii. i tov Fabijan i Sebeščan, mučeniki Neža, devica Vincencij i Anastazij, muč, Zaročenje Marija dev.; Rajmund * Timotej, piišp.; Eugenij, muč. Spreobrnenje Pavla 7 43 7 43 7 42 741 7 40 7 39 7 38 16 33 16 40 1641 16 43 1645 16 46 16 48 Jezuš ozdravi gobavoga i stotnikovoga hlapca. (Mt. 8, 1-13) Nedela Pondelek Tork Sreda Čeirtek Petek 3.poTrehMral.Polikarp, P. ® 123 Janoš Zlatoviisti, cerkv. vuč. Roger, Egidij i Odorik Frančišek Saleški, cerkv. vuč. Martina, dev. i muč. * Ivan Bosko; Peter Nol. 7 37 16 50 7 36 16 51 7 34 7 33 7 32 731 16 53 16 54 16 56 16 57 Zapisnih Je januara mokrilo, pole de slabo rodilo. Vreme: / začetki stanovitno epo, zatem veter, sneg, mrzlo, od 15' 22. oblačno, sneg, megla, od 22-31. megleno, sneg. Sušec Ma 28 dni Posvečeni sv. Driižini Sunčni vzhod Izahod 1 Sobota Ignacij, muč,; Brigita 7 30 16 59 Jezuš pomiri uiher. (Mt. 8, 23—27) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 4. po ireh Kraiih. $wečmca Balaž, piišp. i muč.; Oskar Andrej Korsini, piišpek 3) 12'42 26 japonskih muč.; Agata d. i m, Doroteja, dcv.; Amand, p. * Romuald, apaf; Julijana Janoš Mataj 7 29 7 28 7 26 7 25 7 23 721 7 20 17 01 17 03 17 04 1706 17 0 17 08 17 10 Delavci v goricaj. (Mt. 20, 1 —16) 9 Nedela 10! Pondclek HTork 2 Sreda 3; Cetrtek 14 Petek 15 Sobota 1. predposfna. Cirii Aieks. Skolastika, dev.; Sotera, muč. Lurška Mati boža 7 sv. ustanov. reda servitov @ Kafarina Ričij ; Gregorij II. papa * Valentin, muč.: Ivana V. Faustin, muč.; Jordan, spozn. 1-26 7 18 7 17 7 1G 7 15 7 13 711 7 09 1711 17 13 171 17 1 17 18 17 20 1721 Od sejača i semena. (Lk. 8, 4—15) 25 27 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpOStlta. Onezim, piišpek Frančišek Klet., muč.; Gregor X. Šimeon, p.; Flavijan, m. L; 197 Konrad, piišč.; Julijan, muč. Sadot, piišp. i tovariši muč. * Feliks, piišpek; Irena, dev. Sv. Petra stol v Antijohiji 7 08 7 06 7 04 7 02 7 00 6 59 6 57 17 2 17 25 17 26 17 28 17 29 1731 17 33 Jezuš ozdravi slepca. (Lk. 18. 31—43) Nedela ! 3. predpostna. Peter Dam., c. vuč. Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Matjaš, apofstol Fanjšček. Valburga, dev.; Feliks II. p. ft Pepelnica. Viktor A 4'2 t Gabriel od Žal. M. B. "ff Roman, apat; Antonija Flor. 6 55 6 53 6 51 17 34 17 36 17 37 6 4.9 17 38 6 48 6 46 17 40 1741 Zapisnih Zcmla de v Ieti malo pila, če je v siišci preveč vlage dobila. Vreme: Od 1-10. megla, ve-ter, sneg, nestalno, od 10-20. veter, ve-drina, stalno, od 20-26. megla, oblačno, od 26-28. vedrina, mrzlo. raar c ria II Traven Ma 31 dni Posvečeni sv. Jožefi Sunčni vzhod zahod 1 Sobota f Albin, piišp.; Antonina 644 17 43 Hiidi diih skiišava Jezuša. (Mt. 4, 1 —11) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pOSind. Simplicij, papa ; Neža t Kunigunda, carica ; Marin t Kazimir, spozn.; Lucij, papa f Janoš od Križa, spozn. t Perpetua i Felicita, muč. Q) 8'43 tf Tomaž Akvinski, cerkveni vuč. t Janoš od Boga, sp.; Julijan 6 4i 17 44 6 40 17 46 6 38 17 47 6 36 17 49 6 34 17 51 6 32 17 52 6 30 17 54 Jezuš se na gori spremeni. (Mt. 17, 1—9) Nedela | 2. POSfna. Fran^ška Rimska Pondelek1 t 40 mučenikov ; Makarij, p. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota t Sofrinij, piišpek; Krištof Mil. "f* Gregor Veliki, papa t Teodora, muč ; Kristina (*=) 1247 tf Matilda, kralica; Pavlina t Žalostna M. b.; Klemen M., Hf. 6 28 6 26 6 24 6 22 6 20 6 18 6 16 17 5f 17 57 17 59 18 00 18 02 18 03 18 05 Jezuš prežene šatana. (Lk. 11, 14—28) Nedela | 3. POSilia. Hilarij i Pacijan; Hervard Pondelek f Jedert, d.; Patrik, pušpek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota "{¦ Ciril Jeruzalemski, cerkv. vučenik Jožef, zaroCnih Dev. riarije t Aleksandra, m. ;Janoš Parm, L3'51 tt Benedikt, apat f Lea ; Katarina Genovska 6 13 611 6 09 6 07 6 03 6 02 601 18 06 18 08 18 09 18 11 18 12 18 14 18 15 Jezuš nasiti 5000 možov. (Jan. 6, 1—15) NCdela 4. POSfna. Jožej Or.; Pelagija Pondelek1 + Gabriel, nadangel; Simon Oznanenje Mar. Dev. f Emanuel, muč.; Maksima, muč. ¦j" Janoš Damaščan, c. vuč. ^ tt Janoš Kapistran Sobota "j" Ciril, muč.; Bertold, spoznavalec Torh Sreda Četrtek Petek 21'14 5 59 5 57 5 55 5 53 551 18 1 18 18 18 20 18 21 18 23 5 49 18 24 5 47 18 25 Zidovje ščejo Jezuša kamenjati. (Jan. 8, 46—59) Nedela | 5. Titia. Janoš Klimak, spozn. Pondelek "f" Benjamin ; Modest, piišpek 5 45J18 26 5 43 18 26 Zapisnik Kda se iašenek na sunci peče, te leto dober pov prinese. Yreme: Vedro do 4, od 5-15. megla, dež, od 16-25. nesfalno, ob-Iačno, megleno.ve-treno, od 26-29. ne-stanovitno, veter, megla, od 29-31. ja-sno, stalno. veiilu Traven Ma 30 dni Posvečeni Mariji, Materi dobroga sveta Sunčni vzhod zahod Tork Sreda Četrtek Petek Sobota t Hugo, piišp.l Venancij, pušp. i muč. t Frančišek Pavl.; Leopold G. t Rihard, piišpek; Hionija. muč. tf Izidor Sevilski, cerkv. vuč. t Vincencij Ferreri; Irena, d. 3) 112 5 41 5 39 5 37 5 35 5 33 1831 1831 183 18 34 18 35 Jezuš jaše v Jenižalem, (Mt. 21, 1—9) Nedeltl j CveSlia. Sikst I., papa ; Krescencija Pondelek t Herman JožeJ, op. Tork Sreda Četrlek Petek 12, Sobola f Albert, piišpek; Julija Biliart " Marija Kleofova *j" Veliki četrtek ; Ezekiel, pr. "f Veliki petek (g) 22.15 t Velika sobota; Julij I., p. 5 31 5 29 5 27 5 24 5 23 5 20 18 37 1838 18 40 1841 18 43 18 44 5 18 18 46 Jezuš vstane od mrtvih. (Mk. 16, 1—7) 13 Nedela Viizem. Vsfanenje Oospodovo 14! Pond. Viizemshi pondeieh 15| Tork j Hclena, kralica ; Teodor 16 Sreda | Benedikt Jo/.ef Labre, spozn. 17) Četrfek ! Rudolf, muč.; Anicet, spozn. 8^ Petek \ t Apolonij, muč.: Eleuterij, p. ^ 14'3 9 Sobota ' Leon IX., papa ; Konrad 51G 514 5 12 511 5 09 5 07 5 05 18 47 18 49 18 50 18 52 18 5f 18 54 18 55 Jezuš se prikaže skoz zaprte dveri. (Jan. 20, 19—30) Nedela! »ela nedela. Neža viontepuičanska Pondelek Anzelm, cerkv. vuč.; Simcon, p. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota ii Nedela 18 Pondelek' Ž9i Tork ( 50 Sreda Soter i Kaj, pp. i muč. Vojteh, piišpek ; Egidij Jurij, muč.; Fidelis Sigmaring f Marko, evangelist; Ermin, muč. Mati b. dobroga sveta; Klet © 1423 Jezuš dober pastir. (Jan. 10, 11 —16) 2.P0VUZffli. Pefer Kanizij, c. vuč. Pavel od križa, spozn.; Petcr Š. Peter, mučenec Varstvo sv. Jožefa; Katarina Sienska 5 03 501 4 59 18 57 18 58 18 59 4 57 J19 01 4 55 !19 f'3 4 53 19 04 4 52'19 06 4 50 4 48 4 46 4 44 1907 19 08 19 10 19 11 Zapisnih Žito ma velko vla- tovje, če čezmigo- vec lepo cvete. Vreme: Od 1-8. veter, me-gla, dež, od 9-20. jasno, stalno, od 21-30. dež, megla, oblačno. fla j Risaoščeh Ma 31 dni Posuečeni Majniškoj Kralici Sunčni vzhod zahod Četrlek : Petek 3 Sobota Filip i Jakob, Ml., ap. * Atanazij, c. vuč. Najdenje sv. Križa ; Aleksander 44319 12 4 41 1913 439;i9 14 Jezuš napove svoj odhod. (Jan. 46, 16—22) NedelO 3. POVUzmi. Florijan, m. _ Pondelek Pij V. papa ; Irenej, p. Tork Janoš Ev. pred lat. vrati ; Judita Sreda i Stanislav, piišpek i muč. Četrtek Prikazanje Mihala nadangela Petek * Gregor Nacianški, cerkveni vuč. lOj Sobota Antonin, piišpek ; Job, prorok 13'40 4 38 |19 16 4 36 19 17 4 34 4 33 4 31 4 30 4 28 19 18 19 20 19 21 19 28 19 24 Jezuš obeča vučenikom sv. Diiha. (Jan. 16, 5—14) 11 12 13 14 15 16 Petek 17, Sobota Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek 4. POVUzmi. FrančišekHier. (y) 615 Pankracij i tovariši ; Nerej Servacij, piišpek; Robert Belarmin Bonifacij, muč.; Justa Izidor, kmet; Janoš de la Salle * Janoš Nepomuk; Ubald Bruno, piišpek; Pashal Bajlonski 4 27 4 25 4 24 4 23 421 19 26 19 27 19 29 19 30 19 31 4 20,19 3. 4 19 19 84 Jezuš vči od moči molitve. (Jan. 16, 23—30) Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrleh Petek Sobota 5. PO YUZmi. Erik, krao L) 2'17 Peter Cel.; Prudencijana, d. Bernardin Sienski Andraš Bobola, muč. VnebOtiOd. Kristdzastopl.; Emil * Janoš de Rossi Marija Pomočnica krščenikov 4 17,19 35 4 16 |19 36 4 15|19 38 4 14 119 39 4 13 4 12 411 19 40 19 41 19 4Č Od svedočanstvg. sv. Diiha. (Jan. 15, 26—16, 4) Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota 6. PO VUZIIlI. Gregor VII. p.; Vrban I. Filip Nerij ; Eleuterij 6-18 Beda častitljivi, cerkv. vuč. Auguštin, piišp.; Viljem, apat Marija Magdolna Paciška * Ivana Orleanska, dev.; Ferdinand Mati boža, srednica vseh milosti 410 4 09 4 08 4 07 4 06 4 06 4 05 19 44 19 4 19 4R 19 47 19 48 194 19 50 zaplsnih Risaošček moker, Ivanšček pa mla-čen, kmet tisto leto boš žeden pa lačen Wreme: Od l-9.1epo,stalno, od 10-25. v začetki lepo, potem veter, dež, grmlajnca, pro- ti konci lepo stalno, od 26-M. lepo stalno. 8 ' e • • T\ J u n i J Ivoniiieh Ma 30 dni Posvečeni presv. Srci Jezušovomi Sunčni vzhod Izahod Od so. Diiha i od lubezni. (Jan. 14, 23—31) Nedela Pond. Tork Sreda^ Četrtek Petek Sobota RiSall. Pnhod sv. Diiha Rlsalshi pondeleh 3 22 56 Klotilda, kralica; Pavla, d. t Kvirin, piišpek; Frančišek Kar. Bonifacij, piišpek ft Norbert, piišpek t Robert, apat; Babtista Varani 4 05 4 04 4 03 19 51 19 52 19 53 4 03 19 54 4 02 4 02 4 01 19 55 19 56 19 56 Jezuši je dana vsa oblast, (Mt. 28, 18—20) 8 Nedela 9, Pondelek 10, Tork 11 Sreda 12, čeftrteh 13| Petek 14 Sobota 1. PO RIS. SV. TrOJStVO. Medard Primož i Felicijan, muč. @ 13'34 Margareta, kralica Barnabaš, ap.; Marcijal, muč. Telovo. * Anton Padovanski, spozn. Bazilij Veliki, cerkv. vuč.; Elizej 4 01 4 00 4 00 4 00 4 00 4 00 3 59 19 57 19 58 19 59 20 00 20 00 20 01 20 01 Prilika od velke večerje. (Lk. 14, 16—24) IMedelcs Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 2. PO RiSalaj. Vid, m.; Germana, d. Jošt, apat; Frančišek Regis L, 16*45 Adolf, piišpek; Nikander, m. Efrem sirski, cerkveni vuč. Gervazij i Protazij, muč. * Srce Jezušovo Alojzij, spoznavalec 3 59 3 59 3 59 3 59 3 59 3 59 3 59 20 02 20 02 20 03 20 03 20 03 20 04 20 04 Prilika od zgublene ovce. (Lk. 15, 1 —10) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pelek Sobota 3. PO BtiSalaj. Ahacij, m.; Pavlin N. Agripina ; Adiltruda Ivan Krstiteo ^ 20'22 Viljem, apat; Henrik, piišpek Janoš i Paveo, mučenca * Hema. dovica Vidov den ; Irenej, pušpek i muč. 3 59 3 59 3 59 3 59 4 00 4 00 4 01 20 04 20 04 20 04 20 04 20 04 20 04 20 04 Obilni ribji lov. (Lk. 5, 1 — 11) Nedela 4. po Risalaj. Sv. Pefer i Paveo Pondelek! Spomin sv. Pavla ; Lucina 4 01 4 02 20 04 22 04 Zapfsnlh Štirideset dni se nebo skuzi, če na Medardovo ž njega rosi. Vreme: Od 1-10. lepo, grm-lajnca, veter, od 11-25. megla, grmlajn-ca, lepo stalno, od 26-31. megla, ne-stalno. J u 1 i j Jahopesček Ma 31 dni 'š^ŠG&ŽŠ Posvečeni presv. Krvi Jezušovoj Presveta Rešnja krv; Teobald Obiskav. Marijino! Martinijan ^) 524 Leon II., papa ; Bernardin * Urh, piišpek ; Berta, devica Ciril i Metod Sunčni vzhod zahod 4 02 4 03 4 04 4 04 4 05 20 04 20 04 20 04 20 03 20 03 Od greha v misli i djanji. (Mt. 5, 20—24) 7 8 9 10 11 12 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 5. PO RiSfllaj. Izaija, pr.; Bogomila Vilibald, piišpek; Pulherija, devica Elizabeta, kr.; Eugenij 111. p. (=JL) 21" 17 Mikloš i tovariši, gorkunski m. Amalija, devica ; Veronika Jul. * Pij, I., papa ; Olga Savin Mohor i Fortunat 4 06 4 06 4 07 4 08 4 09 4 10 411 2003 20 02 20 02 20 01 20 00 20 00 19 59 Jezuš nasiti 4000 možov. (Mk. 8, 1—9) 13 14 15 16 17 18 19 Nedelo Pondelek Tork Sreda Četrtek Pefek Sobota 6. PO RlSOlO j. Anaklef. papa i muč. Bonaventura, piišpek i cerkv. vuč. Henrik I., krao ; Vladimir Karmelska Mati boža L; 97 Aleš, spozn.; Marcelina, dev. * Friderik, muč.; Kamil de Lelis Vincencij Pavelski 412 4 13 4 14 4 15 4 16 4 17 4 18 19 58 19 58 19 57 19 56 19 56 19 55 19 54 Od lažlivih prorokov. (Mt. 7, 15—21) Nedeia Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota 1. PORiSalaj. Marjeta, dev. i muč. Prakseda, devica i muč. Marija Magdalena; Lovrenc B. Apolinarij, piišp. i m.; Liborij Kunigunda ; Kristina @ 8'39 * Jakob St., ap.; Krištof, muč. Ana, mati Marije Device 4 19 421 4 22 4 23 4 24 4 25 4 27 19 53 19 52 1951 19 50 19 49 19 48 19 47 Od krivičnoga oskrbnika. (Lk. 16, 1—9) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 8. PO RlSOlaj. Rudolf Akvaviva, m. 4 28 Viktor, papa ; Inocencij, p. j 4 29 Marta, devica ; Pavel Čen. 4 30 Abdon i Senen. muč. 4 31 Ignac Lojolski, spoznavalec L5) 10' 19 i 4 32 19 45 19 44 19 42 19 41 19 40 Zapisnih Štirideset dni bo ešče lepo, če je driigi den julija vedro. Vreme: Od 1-20. grmlajnca, dež, potem lepo, zmes veter i megla, od 21-31. megla, vi-her, na konci lepo stalno. 10 Augusf Mešnieh Ma 31 dni Posvečeni presv. Srci Marijinomi Sunčni vzhod Izaliod Petek Sobota * Vezi sv. Petra : Makab. bratje Porciunkula; Alfonz Ligvori 4 33 4 35 19 38 19 37 Jezuš joče nad Jeružalemom. (Lk. 19, 41—47) Nedeltt 9. PO RlSaiaj. Najdenje sv. Štefana Pondelek Dominik; Agapij Tork Marija Snežna; Ožbald, krao Sreda Gospodovo spremenenje na gori Četrtek Kajetan, sp.; Donat, muč. (^ 6'38 8; Petek i * Cirijak, Laro i Smaragd, rn. 9 Sobota ] Janoš Vianney, spoznavalec ; Roman 4 36 4 37 4 39 4 40 441 4 43 4 44 19 36 19 34 19 33 1931 19 29 19 28 19 27 Od farizeja i cestninara. (Lk. 18, 9—14) Ned€lQ j 10. PO RiSOlO j. Lovrenc, m.; Pavla Pondeleki Tiburcij, m.; Suzana, dev. Tork ; Klara, dev.; Hilarija, mučenica Sreda : Janoš Berhmans, Kasijan 14 Cetrtek ¦, ff Evzebij ; Afanaziia, dovica 15 Pefett Vnebovzelje. Vel. meša L 2 46 16 Sobota i Rok, sp.; Joakim, oča M. D. 4 46 4 47 4 49 4 51 4 52 4 53 4 54 19 26 19 24 19 22 19 20 19 18 1917 1915 Jezuš ozdravi gluhonemoga. (Mt. 7, 31—57) Nedela Pondelek Tork Sreda Cctrtek Petek Sobota II. PO RiSala j. Hiacint, sp.; Julijana Helena. casarica Ludovik Tol., p.; Janpš Eudes Bernard, cerk. vuč.; Samuel, pr. Ivana Frančiška Šantalska * Timolej, muč.; Hipolit, p. ^ 19'34 Srce Marijino ; Filip Benecij 4 55 4 57 4 58 4 59 501 5 02 5 04 1913 1911 19 09 19 07 19 06 19 04 19 02 __ Od smilenoga samaritana. (Lk. 10, 23—37) NedelO | 12. PO RiSala j. Jernej, ap.; Ptolomej Pondelekj Ludvik, krao ; Pafricija, dev. Zefirin, papa ; Bernard JožeJ Kalasancij, sp.1 Antuza Auguštin, c. vuč.; Hermes Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Obglavlenja Ivana Krstitela ^) 15"4 Roza Limanska; Feliks 5 05 5 07 5 08 5 09 511 5 12 514 19 00 18 58 18 56 18 54 18 52 18 50 18 48 Jezuš ozdravi 10 gobaucov. (Lk. 17, 11--19J 31 Nedela | 15. PO RlSalaj. Rajmund, sp.; Pavlin 5 15 18 46 Zapisnih Lovrenčovo mejko grozdje sladko vi- no nam obeče. Vreme: Od 1-9. veter, me-gla, grmlajnca.dež, od 10-25. lepo stal-no, zmes veter, od od 26-31. lepo. 11 SeptemDer Pliliaoščeh Ma 30 dni <\%&L Posvečeni Deteti Marijiki Sunčni vzhod zahod Pondelek1 Egidij, apat; Verena 5 16 Tork j Štefan, krao; Maksima 5 18 Sreda Doroteja i tovarišice, mučenke \ 51^ Četrtek Rozalija, devica ; Ida, groHca 5 20 Petek } Lovrenc, piišpek (^) 1836 5 21 Sobota './Zaharija, prorok 5 23 18 44 18 42 18 40 18 38 18 36 18 34 Od bože previdnosti. (Mt. 6, 24 33) Netiela Pond. Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 14. po Risalaj. Angelsha Rojstvo Narije Device Peter Klaver; Serafina Mikloš Tol.; Pulherija, casarica Prot i Hiacint, mučenca * Ime Marije ; Macedonij, piišpek Frančišek, spoznavalec L; 2031 5 24 5 25 5 27 5 28 5 29 5 30 5 32 18 3 18 30 18 28 18 25 18 23 1821 18 19 Jezuš obiidi mladenca iz Naima. (Lk. 7, 11 —16) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 15. PO RlSalaj. Povi.šanje sv. Križa Marija 7 žalosti ; Nikomed Kornelij, papa ff Januarij. piišpek i f Eustahij, mučenec fov., muč. & 5'38 5 33 534 5 3G 5 37 5 39 5 40 5 41 18 17 18 1 18 13 18 11 1809 18 07 18 05 Jezuš ozdravi vodeničnoga. (Lk. 14, 1—11) 21 22 23 24 25 •->6 Petek 27 Sobota Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek 16. PO RiSala j. Matej, ap. Tomaž Vilanovski, piišpek Lin. papa; Tekla, devica Marija reš., voznikov Kamil i tov ; Kleofa * Ciprijan i Justina, muč^nca Kozma i Damijan, mučenca ' 219 5 43 5 44 5 46 5 47 5 49 5 50 5 51 18 03 18 01 17 59 17 56 17 54 17 52 17 50 Najvekša zapoved. (Mt. 22, 34—46) Nedela 11?. po Risalaj. Vencesiav, Pondelek Nadang. Mihael; Eutihij, m. Tork Hieronim, cerkveni vučenik 5 53 5 54 5 56 17 48 17 46 17 44 zapisnik Čc na Mihalovo sever vleče, veliko zimo i sneg prinese. Vreme: Od 1-10. oblačno, deževno, od 11-23. lepo, od 24-30. ve- ter i lepo. 12 Ohfober Vsesviščeh Ma 31 dni Posv. Kralici sv.Rož. venca i Kristuši Krali Sreda Četrtek Petek Sobota Remigij, piišpek Angeli varivačje; Teofil, spozn. * Terezija Deteta Jezuša Frančišek Serafinski Sunčni vzhod zahod 17 42 17 40 17 38 17 36 5 57 5 59 6 00 6 02 Jezuš ozdravi mrtvokotrignoga. (Mt. 9, 1—8) 5 Nedela 6, Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 18. po Ris. Roznovensha. f) 9.32 Bruno, spoznavalec Kralica presvetoga rožnoga venca Brigita, dovica Posvečavanje cerkev ; Dionizij * Frančišek Borgia, spoznavalec Materinstvo Dev. Marije; Nikazij 6 03 6 04 6 05 6 07 6 08 6 10 611 17 34 17 32 17 30 17 28 17 26 17 24 17 22 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek 8, Sobota Od kraleske soatbe. (Mt. 22, 1—14) 19. PO RiSOlaj. Maksimilijan. p. Edvard, kr.; Hugolin i tov. L; 13*52 Kalist, papa i muč.; Just, p. Terezija, dev.; Aurelija, dev. Gal, apat; Gerard * Marjeta Marija Alakok Lukač, evang.; Julijan. piiščavnik 6 13 6 14 6 16 6 17 6 19 6 20 6 22 17 20 17 18 1716 17 14! 17 12 17 10 17 08 Zapisnih Jezuš ozdraoi slna kral. uradnika. (Jan. 4, 46—53) 9 Nedeln 20 Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota 20. po Risaiaj. Misljonsha Janoš Kancijan 15-20 Orša, muč.; Hilarijon, apat Kordula, muč.; Fides, muč. Severin, piišpek ; Teodor, mučenec * Rafael, nadangeo Gaudencij, piišp.; Krizant, m. 6 28 6 25 6 27 6 28 6 29 631 6 32 17 06 17 04 17 02 1701 16 59 16 57 16 55 Od nesmilenoga hlapca. (Mt. 18, 23—35) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek 21. poRisalaj. Kristuš hrao Frumencij, p. Q) 6'4 Šimon i Judaš, apoštola Narcis, piišpek; Donat, spozn. Alfonz Rodriguez t Volbenk, piišpek; Lucija. devica 6 34 6 35 6 37 6 38 6 40 6 42 16 54 16 52 16 50 16 47 16 46 16 44 Zima rada z re-pom bije, če dugo toplo sunce sije. Vreme: Od 1-11. lepo.zmes megleno, od 12-16. nesfalno, deževno, od 17. do koncame* gleno z dežom i vetrorn. November Andrejščeh Ma 30 dni Posvečeni priprošnji za verne diiše i Sobota vsi svefci Sunčni vzhod |zahod 6 43 1G42 Od dače casari. (Mt. 22, 15-21) Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota 22. po Risalaj.Zahvaliia. Just Viktorin, p. i muč. Karol Boromejski; Modesta (^g) Zaharijaš i Elizabeta ; Emerik Lenart, apat * Janoš Gabriel Perboar Bogomir, piišpek; Deodat, muč. st, m. 6 45 1641 6 46 16 39 3'00 6 48 16 38 6 49 16 36 651 16 35 6 53 16 34 6 54 16 32 Jezuš. obiidi Jairovo hčer. (Mt. 9, 18-26) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 23. PO RfSalaJ.Teoiil, m.; Agripin, p.| Andrej Avelinski; Trifon Martin, piišp,; Veran, piišp. L; 5'53 Martin, papa; Aurelij, piišp. Stanislav Kostka ; Didak * Jozafat Kuncevič, pm.; Mikloš Tav. m. Albert Veliki, cerkveni vučenik 6 56 6 57 6 59 701 7 03 7 04 7 05 1631 16 29 16 28 16 27 16 25 16 24 16 23 Od dobroga semena. (Mt. 13, 24--30) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota 24. P© ftlSOlflJ. Otmar, ap.; Edmund Gregorij Ciidodelec, piišpek Odon, apat; Eugenij, spozn. Elizabeta, kr.; Poncijan, p. @ 1.4 Feliks Valoa; Edmund, krao * Dariivanje Dev. Marije ; Kolumban Cecilija, mučenka 7 07 7 09 710 7 12 7 13 715 7 16 16 22 16 21 16 20 16 19 1618 16 17 16 16 Od razdjanja Jeružalema. fMat. 24, 15--35) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Pelek Sobota 25. PO RiSalaj. Klemen, papa i m. Janoš od Križa; Hrizogon Katarina, m.; Merkurij, m. Konrad, piišp.; Silvester, ap. Leonard Portomaur.; Virgilij * Gregor III., papa Saturnin, mučenec 18'52 718 719 7 21 7 22 7 23 7 24 7 25 16 15 16 14 1613 1612 1611 1610 16 09 Od slednje sodbe. (Lk. 11, 25-33) 30 Nedela 1. OdVCnt Andraš, ap.; Justina, dev. 127 16 09 Zapisnih Mraz Vseh svecov to pomeni, ka Mar-tinov den bo lepi. Vreme: Od 1-9. megleno, deževno, od 10-15. lepo, od 16-30.vza-četki i na konci megleno, nestalno, na sredini lepo. 14 Deccmber Dožič Ma 31 dni Posvečeni božemi Deteti Jezušeki 1 Pondelek Zedinj.; Natal ; Ananija 2, Tork 3 Sreda Četrfek Petek Sobota Bibiana ; Pavlina, dev. Frančišek Ksaverij, misijonar @2/'51 Barbara, muč.; Peter Chrizolog * Saba, apat; Krispin, mučenec Mikloš, piišp.; Apolinar, muč. Sunčni vzhod Izahoc 7 28 116 08 7 30 16 08 7 31 7 33 7 34 7 35 16 08 16 08 16 07 16 07 Ican Krst. pošle svojiva vuč. k Jezuši. (M. 11, 2-10) NedeBa I 2. advenfna. Ambrož, c. v.; Vrban Pond. i Nevtepeno poprijeije D. M«ir. Tork j Peter Furijer, piišpek; Leokadija Sreda Laur. Mati boža ; Melkiad Četrtek Damaz, papa; Euthij, m. L 1948 Petek * Aleksander, m.; Maksencij Sobota Lucija, muč.; Ofilija, dev. 7 36 7 37 16 07 16 07 7 38 16 07 7 39 16 06 7 40 741 7 42 16 06 16 06 16 06 Ivan Krstiteo suedoči od Jezuša. (Jan. 1, 19--28) t4| Nedela I 3. adventna. Spiridion, apat 15 Pondelek Kristina, dekla ; Valerian, p 16 Tork 17( Sreda 18! Četrtek 19 Pefek 20 Sobota Euzebij, piišpek; Albina, mučenka ff Vrban V., p.; Darij, m. "{" Eugenij i Makarij, muč. 7 43 7 44 7 45 7 45 7 46 7 47 7 47 16 06 16 06 16 07 16 07 16 07 16 08 16 08 Ivan Krstiteo oznanja pokoro, (Lk. 3, 1--6) Nedela Pondelek Tork Sreda Četrfeh Peteh Sobota 4. adventna. Tomaž, apostoi Demetrij i Honorat Daoberf, krao; Vikforija, dev. tt Adam i Eva ; Irmina DOŽiC. Anastazija SV. $t€lan, prvi mučenec 3 IV43 Janoš Evangelist; Fabiola 7 48 7 49 7 49 7 50 7 50 7 50 7 50 16 08 16 09 16 09 1610 1610 16 11 1612 Šimon i Ana v cerkvi. (Lk. 2, 33--40) Nedela Nedeia po Dožiči. Nedužna deca Pondelek; Tomaž, p.; David Tork ! Liberij, piišpek; Nicefor, muč. Sreda j Silvester, papa ; Pavlina, m. 751 7 51 751 751 1613 1613 16 14 16 15 Zapisnik Lucija krati den, je znanovsem liidem. vreme: OJ l-Siineglene.od 6-16. lepo, od 17* 31. megla, sneg. 15 Vse sem fi tiao, Srcc Bože... Vse sem ti dao, Srce Bože: Skoz celo živlenje prav mučno trplenje nosilo je telo, je v njem omedlelo, se bližalo smrti v nevarnoj bolezni ne samo ednok. Vse sem ti dao, Srce Bože: Vse sem ti dao, Srce Bože: Skiišnjava hiidobca Sem iskao le tebe, viheri spodobna predrago ti Srce, mi trgala veslo, ne sebe, le tebe, me gonila slepo svedok si za mene . . . na zburkanom morji, Te iskao ves ranjen da diiša mi k Bogi izmučen, ostavlen, ne pride nikdar. siihi kak list. Vse sem ti dao, Srce Bože: Vse sem ti dao, Srce Bože: Sovražnik človeči Vse moje je tvoje po dnevi, ponoči i tvoje je moje . . . nastavla i plete, Tvoj križ naj je združo, mi zanke no mreže, ne iščem več driigo okradne me časti, kak samo jedino vso delo mi blati, kem vekšo ti diko me išče na smrt. Zveličar sveta. Vse sem ti dao, Srce Bože... Vse žele, vse prošnje so moje zdaj ete: 0 Jezuš liibleni v Srce me zakleni . . . 1 ž Njim me razpošli po sveti v tom posli: da zlubi le Te. S rče n. Srce Jezušovo, bogato za vse, hl te zozovojo: Tak moli sv. Maticerkev v litanijaj Srca Jezušovoga. To je vera Jezušove Materecerkve, to je navuk samoga Jezuša. Srce Jezušovo je bogato za vse, ki je na pomoč zovejo. Sveti [)uh Pravi: ,,Gospod vseh, je bogat za vse, ki ga zazavajo." (Rim. 10, 12.) Pa: ,,Vu vsem ste bogati postali po Njem". (I. Kor. 1—5.) Njegovo bogastvo za nas je njegova smilenost. Zato pravi sv. Diih Bog: »Bog je pa bogat vu smilenosti." (Ephes. 2—4.) Vse dobimo od Srca Jezušovoga. Prvo, ka vsi potrebiijemo, je odpuščenje grehov. Na križi je viso boži Sin, grozno so ga zmučili sovražniki. Niti kaplice mrzle vode njemi žednomi ne privoščijo, nego ga obsipavlejo z špoti. On pa vsem tem špotlivcom i mučilcom odgo-vori z odptiščanjom: ,,Oča, odpiisti njim, ar ne vejo ka delajo." Vsi smo grešniki. Vnogi veliki grešniki: pijanci, nečistniki, bo-gotajci i morilci, tatje i roparje človečega imanja i poštenja. Vnogi kunejo Boga, mater božo, Svestvo, svetnike. Vnogi ne svetijo nedele i zapovedanih svetkov, svete meše ne posliišajo ali pod njov se slabo obnašajo, na njo ne pazijo i še druge motijo. Vnogi se srdijo na svojega bližnjega i njemi vse hiido želejo i dostakrat tiidi dopri-nesejo. Vnogi petke meso jejo i sramotijo tistoga Jezuša, ki se je dao za nje razmrcvariti v petek. Vnogi postov ne držijo brez zroka, da na špot denejo svojega Zveličitela, ki se je dao za nje z jesihom i žučom napajati. 0 vnogi so takši, vnogi so veliki grešniki. Če sa-mo eden teh omenjenih grehov teži njihovo diišo, so sovražniki Bo-žega Srca i čaka je večno pogiiblenje, če se ne spokorijo. Pa ne. Caka je večno smilenje. Iz svoje bogate smilenosti je Jezušovo Srce pripravleno njim odpiistiti vse te velike zablode, če je samo prosijo, če je samo zazavajo. Na ponizno prošnjo njim da miloščo kesanja, požaliivanja, dobre spovedi i moč, ka do se v bodoče znali ogibati teh velikih spadajov. Bogato je za diiševno trpeče Srce Jezušovo, Vse žalosti, vse obviipe, vse potrtosti v mir, v vdanost i diiševno veselje spremeni, če je prosimo ponizno i stanovitno. Žalostniva sta bila dva vučenika, šteriva sta šla v Emaus. Jezuš se njima je približao i njima je odvzeo vso pobitost, da sta sama priznala, da je v njima gorelo srce. Srce Jezušovo njima je vužgalo srce. Gda nas terejo nevole siiše,betega, povodni,siromaštva, zaviipajmo na Bože Srce. To je vsegamogočno i neskončno smileno, bo nam natro-silo iz svojega neskončnoga bogastva tiste drobtinice, štere potrebiijemo. Ali je nemir v driižini? So deca nepokorna, so stariši na krivoj poti? Opominajmo Jezušovo Srce na žalost D. Marije i sv. Jožefa, s šterov sta ga tri dni iskala, dokeč nesta ga najšla v cerkvi. Viipajmo se, ka kak je njeva bogao, bo tiidi nas, i mir se zaseli v našo zburkano drii-žino. Najbogatejše je pa Jezušovo Srce za vmirajoče. Srečno smrt vsem šče dati i vsem da, ki je stanovitno prosijo. Miloščo srečne smrti je celo obččalo že za pobožnost devet prvih petkov, če to verno opravimo. Zato je pa le z zaviipanjom zazavajmo. 2 17 Takšl bodi Na vlaki sem se vozo. Mlajši gospocki človek pride v kupe i se začnejo razgovori. Od bojne, od njenoga konca, od pokvarjenosti sveta i od krivde diihovnikov. ,,Vsega so krivi diihovniki, trdi gre-šen svet", začne možak s pripovedavanjom. Pa kak grozno se moti. Ze davno bi se svet skončao, če diihovnikov ne bilo. Bio je eucha-ristični kongres v Cakovci. So sem v gostilno k obedi. V istoj gostilni je sedo tiidi en diihovnik pri ednom stoli z nekov ženskov. ,,Ro-marje" so taki začeli grdo obkladati duhovnika, ka prej si je vlačiigo se privleko, z šterov nečisto žive. Se zna, ka diihovnika neso po-znali. To me je jako razžalostilo, ka brez vsega zroka, brez vsega pitanja diihovnika tak slepo i grdo obsodijo, ki ga niti ne poznajo. Sem stano od stola i se bližao spoštlivo h gospodi diihovniki. En častitlivi, pošteni mladi duhovnik so bili, ki so s svojov sestrov prišli na kongres, da počastijo Zveličitela pod podobov kriiha. Včasi je zbegnola reč špotlivcom i ogrizavcom, kak so za istino zvedili." Tak je pripovedavao mladi gospod, junaški katoličanec. Nikdar ne pozabimo Jezušovih reči, štere je pravo diihovnikom apoštolom: ,,ki vas posliiša, mene posliiša i ki vas zavrže, mene zavrže." Te odločen človek je Jezušovo čast obrano, gda je neduž-no ogrizavanoga diihovnika čast rešo blatenja. Vsa čast njemi ide na zemli i Jezušova plača v nebi. VSAKI domači i inozemski I Z D E LE K za dvorbo betežnikov itd. itd. kak tiidi vsakovrstno vrastvo, se taki dobi pri Mr_pJi- Himmelsbach Juliji na novo preshrblenoj lekarni ,Sv TROJSTVA" v LENDAVI DO0i$>OVv. Vse prve doma tiskane številke so bile zaple* 31 njene, ker so istino poročale. In gonja proti njim in proti M. Listu je šla naprej, deloma iz sovražnega političnega tabora, deloma za-radi omalovaževanja in nepoznanja njihove vrednosti za naše Ijud-stvo, največ pa iz vidika subjektivne kritike. Objektivne skoraj da ni bilo. Naj omenim samo en slučaj. Nek članek Marijinega Lista je nad vse slabo ocenil mlad študent, takrat, ko mi je neoprošeno čestital sam škof in en drug vsestranske izobražen visoki cerkveni dostojanstvenik za isti članek. Poleg kritike, ki ni bila objektivna, se je agitiralo proti domačim listom s propagando prečnih listov, čeprav se je dognalo, da so naši nadkrilili one v moralnovsebinski moči. In uspeh je dostikrat bil porazen v tem smislu, da se je število pro-tiverskih listov znatno pomnožilo v Slov. Krajini. Ta krivičen boj proti kat. listom je trajal skoraj 20 let. Obstoj naših listov vendar ni prišel v nevarnost. Bog, ki je dal te liste, jih je tudi čuval. Nešteti bogati listi so v te:n času propadli, naši so ostali po veliki božji dobroti na priprošnjo B. D. Marije. In kakor je pred 50 leti Bog zbudil mlade moči, da so rešili potom naših listov narodne in verskomoralne smrti naš narod, tako je zbu-dil sedaj, ko se ide za dalnji obstoj in razvoj naših listov, zopet mlade moči pod vodstvom dekana Jeriča, da ta svoj namen dose-žejo. Pod njegovim vodstvom se je zbrala pred leti civilna in du-hovska mladina pri meni in za razširitev naših kat. listov izdelala pravila kat. tiskovnega društva. Ta mladina ni kritizirala, ta mladina je začela z delom ne gleda na krike nasprotnikov našega tiska. Jaz sem dal ta pravila tiskati in obenem zaprosil koncesijo za novo tiskarno. Koncesijo sem dobil, a veri sovražen režim mi jo je po krivici vzel. Ker je bila po krivici vzeta, mi jo je sedanji ban dr. Natlačen vrnil in je okrožno sodišče v Soboti registriralo pravila ,,Zadruge tikkarne sv. Družine". Pravila je Zadružna Zveza izdelala v smislu novega zadružnega zakona. Vemo, da imajo od mladih sestavljena pravila Kat. tisk. društva pomanjkljivosti, a niso važnega pomena, se dajo korigirati. Dejstvo pa je, da jih je pri njih izdelavi vodila navdušena ljubezen do naših domačih listov. Urejevanje kat. listov je vzvišeno dušno pastirstvo. Proti božji volji se ne sme sprejeti, ne obdržati, še manj pa odložiti. Tu tiči vzrok, zakaj sem jaz komaj letos v 1. številki Novin dal izjavo, da to leto odstopim od uredništva Novin. Ta odstop sem izvršil v pismu, poslanem bivšemu uredniku Novin g. Camplinu, ki so ga Novine maja 5. v 18. številkj objavile. V tem pismu sem obenem omenil, da še letos na kak Marijin svetek izročim tudi lastništvo naših listov Kat. tiskovnemu društvu v Slov. Krajini. Naj kat. tiskovno društvo rodi uspeh, sem zaprosil Prevzviše-nega, da priporoča naši duhovščini pristop k temu društvu. To je bilo 25. januarja t. 1. Prevzvišeni je drage volje pristal, a zahteval je, da se KA, to je besedi Kat. akcije zbriše iz naslova. Izrazil je namreč bojazen, da stroga razlaga KA v Ljubljani ne bi mu mogla kaj očitati. Kakor sem se informiral pozneje, ta bojazen ne bi nale-tela na ovire v Ljubljani. Jaz sem KA dal brisati in obenem pravila predložil civilni oblasti radi odobritve. Ta jih je v smislu društvenega 32 zakona spremenila, a jedro, izdelano on naše mladine, je ostaio nedotaknjeno. Od obojne oblasti potrjena pravila sem razposlal duhovščini Slov. Krajine in nekaterim civilnim gospodom, naj prijavijo svoj pri-stop h ,,Kat. tiskovnemu društvu v Slov. Krajini." To sem storil po nalogi kr. banske uprave, ki je pravila odobrila s pridržkom, da dru-štvo dobi pravno osebnost šele po ustanovnem občnem zboru. V ta namen ste dobili, spoštovani gospodje, pravila s pozivom za pristop in vabilo na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil sedaj. Mene je Večna Ljubezen obiskala letos s težkim betegom. Ne-izmerno sem zahrepenel po nebeških višavah. Samo, naj se spolni beseda, ki jo je Bog rekel po sv. Ezekielu preroku: ,,Nočem smrti grešnika, ampak, naj se ta povrna in živi." (Ezech. 3—11.), sem še naprej ostal na pokori po njegovi usmiljenosti. Večna hvala mu bodi. Dva in pol meseca sem se zdravil v Leonišču. Tu mi je izka-zal g. dekan Jerič veliko ljubečo pozornost. Ne samo, da me je obi-skal, ampak prevzel je težko nalogo, da poišče urednika za Novine in skliče duhovništvo oba dekanata radi rešitve našega tiska na se-stanek. Jaz sem s hvaležnim srcem sprejel to ponudbo in dragevo-lje prepustil g. dekanu to zadevo, da jo reši s prezv. g. škofom. G. dekan mi je po Veliki Noči poročal, da sem jaz že toliko zdrav, da se sprehajam po vrtu in da lahko sam prevzamem ured-ništvo Novin, ker bo g. Camplin uredil samo še dve številki. Odgo-voril sem mu iz sanatorija, da so to napačne informacije, jaz sem še zelo slab in sem samo na Veliko noč hodil po zdravniškem pred-pisu na vrtu in plačal to drznost z vročino, ki me je slabotnega na-padla. Obenem sem mu na koncu junija tudi osebno povedal, da jaz radi svoje izjave v Novinah, namreč radi javno dane besede in radi oslabljenih živcev, uredništva več ne prevzamem, rajši naj No-vine propadejo. Ko sem se vrnil iz sanatorija in obiskal g. Camplina, mi je ta pojasnil, da je izjava g. dekana, da bo on namreč samo 2 številki uredil, — nastala po nekem nesporazumljenju. Tu se javno zahvalim g. dekanu, da je v tej zadevi hodil k Prevzvišenemu, če-prav do končne rešitve ni prišlo. Junija 15. sem v Bogojini, kakor prej večkrat, zopet zaprosil g. dekana, naj skliče duhovščino na se-stanek. G. dekan me je uslišal in je razposlal prav lepa vabila na duhovništvo svoje ^dekanije. Jaz vabila nisem dobil; poslano je bilo na župni urad v Crensovcih, ki je vabilo nekam založil in jaz ga do danes nisem dobil. Ker je med tem časom dekan soboške dekanije g. Krantz, zbolel, se konferenca ni mogla vršiti. A dogodki so naglo šli svojo pot naprej. G. Camplin mi je v tem času pismeno naznanil, da je zaprosil studijski dopust in 1. julija odstopi od uredništva Novin. To javim g. dekanu. On mi odgovori, naj par številk jaz ure-dim, dokler se zadeva ne razčisti. Radi dane izjave in radi oslabljenih živcev nisem smel privoliti v ta predlog, odločil sem se, da Novine s 1. julijem stavim in to s posebnim letakom naznanim naročnikom pa napravim z njimi obračun. Jaz ne bom odgovoren pred Bogom in narodom, če umrje kat. list, sem odgovoril g. dekanu. ,,Jaz tudi ne", mi odvrne on. Ko to mojo odločitev dozna lendavski župnik g. Bakan, 33 se poda z g. Camplinom h g. dekanu ter mu odkrije pretečo nevar-nost za vernike, če Novine prenehajo. Povdarja mu, da mogoče si 500 vernikov naroči Slov. Gospodarja, 3000 si pa naroči Domovino. Kakšna nevarnost za duše. G. dekan to uvidi in se hoče z njima sam podati k meni. da se sporazumno z menoj rešijo Novine, a zi-dava prosvetnega doma ga je zadržala. Po njegovem navodilu sta D- C C/Q# Cfl o 'O--0 5l! II: §! 73< o c_,0Q O P) - 2U ^ : ro oq c« • »¦g O p5 o o cr 173 fl) t=:: cr m O p: 3 3 O ~X3 73 o pc?r < o o tM t+m prišla sama. Tu mi odkrije svoj načrt g. Bakan, ki ga je osvojil titd g. Camplin. G. Bakan je g. Camplinu ponudil gratis hrano in stano-vanje do 1. oktobra, dokler ne položi proJesorskega izpita za pouče-vanje verskega nauka na srednjih šolah. G. Camplin se je pa odlo-čil, da bo v tem času še urejal Novine. Novine je rešil s svojo po-žrtvovalnostjo g. Bakan. Bog mu povrni io dobrolo, 34 Sedaj pa pride strela z neba. Proti koncu julija dobi g. Camplin vabilo od Prevzvišenega, naj se javi pri njem. Sklep audencije je bil, da mora s 1. avgustom nastopiti službo škofijskega tajnika v Mariboru. Pri tej audenciji je Prevzvišeni na predlog g. Camplina določil, a brez moje prošnje, g. Balažica za urednika Novin. G. Cam-plin bi po naročilu Prevzvišenega to odločitev moral meni sporočiti. A on misleč, da ga dana obveza o molčečnosti veže tudi v tej za-devi, meni sploh nič ne omenil. To je bila pomota. In ker mi sklepa Prevzvišenega ni sporočil in ker g. dekan ni mogel sklicati sestanka duhovništva, sem se na svet g. Camplina z njim prijavil na auden-cijo pri Prevzvišenem, da izvem, kako je rešil zadevo uredništva Novin. Pri Prevzvišenem izvem, da meni ne bi trebalo hoditi v Ma-ribor, ker je na predlog g. Camplina Prevzvišeni določil g. Balažica za urednika Novin. Ko mi Prevzvišeni to naznani, me prosi, naj ab-solutno ne odbijem te rešitve. Kakšno rešitev je predlagal g. dekan Jerič, ne vem, ni on, ni škof mi tega nista povedala. V imenovanju g. Balažica vidim vsaj začasno božjo voljo. Ko za to rešitev doznam, oprosim g. dekana, naj skliče zdaj sestanek za ustanovni občni zbor K. t. d. v Slov. Krajini, na katerem naj se rešijo vse zadeve našega tiska. Za sklicanje ustanovnega obč. zbora je gospod dekan mene pooblastil javno v Lendavi iz razloga, ker je on preobložen z delom. Ker pa v smislu 10 § pravil K. t. društva v Slov. Krajini, določe-nega po kr. banski upravi, prvi odbor tiskovnega društva imenujejo predlagatelji, so Novak Vilko, Glavač Franc in Klekl Jožef julija 31. v priporočenem pismu sporočili g. dekanu, da je izvoljen prvi v od-boru, to je za ravnatelja društva. Obenem so mu sporočili izvolitev ostalih odbornikov. Zaradi tega imenovanja je bil edino g. dekan kompetenten za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Pooblaščen od njega sem ga smel sklicati samo v njegovem imenu, zato sem podpisal na prvem mestu njega, sebe pa samo kot pooblaščenca sekundarno kot lastnika listov, ki jih bo izdajalo kat. tiskovno društvo. Ob tej priliki naj se dovoli, da se javno zahvalfm g. Camplinu, da je več mescev z vso požrtvovatnosijo urejeval Novine in g. žup-niku Halasu, da je za časa rnoje bolezni več mescev urejeval Ma-rilin List in g. kaplanu Gjorkošu, da je uredil več številk Novin, ko je bil g. Camplin zadržan. Bog povrni vsem. To bi bilo moje splošno poročilo kot uvod za izročitev lastništva naših listov. V 18. št. Novin sem javno dal izjavo, da še letos in to na en Mariji posvečen dan izročim lastništvo naših listov Kat. tiskovnemu društvu v Slov. Kra-jini. Danes obhaja kat. cerkev osmino velikega Marijinega svetka, Marijinega vnebovzetja. Ta dan naj bo ta velevažen akt izvršen. Izročitev se glasi: Podpisani duhovnik Klekl Jožef, v 43. letu svojega duhovni-štva izročim danes l. 1940. avgusta 22. na osmi dan Marijinega vnebovzetja v Tumišču na župnišču poleg lepe Mariji posvečene cerkve svoj ,,Marijin List" s prilogo ,,Marijikin Ograček" ter ,,Ka-lendar Srca Jezušovoga" kakor i tednik ,,Novine" brezplačno v ok-rilju ,,Kat. tiskovnega društva v Slov. Krajini" članom juridičnega telesa, ki ga določi skupna dekanijska konferenca v Soboti sept> 4.1.1, 35 v vedno lastnišlvo. Člani tega telesa smejo biti samo člcni Kat. tiskovnega društva v Slov. Krajini. Pripomnim, da sem deloval pri M. Listu in prilogah 36 let, pri Novinah pa 27 let brezplačno iz Ijubezni do Boga in našega naroda. Pripomnim nadalje, da sem drageoolje daroval iz svoje gotovine za izhajanje teh listov 141.309 din 36 par. Pripomnim končno, da nisem računal obresti od te vsote in da nisem računal upravnih stroškou mnogo let, vse sem kril /z svojega. Listi so aktivni. Lani sem izdal za Novine 125.014 din 57 par. Za M. List s kglendarom pa 80.245 din 46 par. To je okroglo 205 tisoč dinarjev. Cistega je ostalo za kritje tiskarskih stroškov letos od Novin 9.424 din 27 par, od M. Lista pa 759 din 26 par, okroglo 10 tisoč din. Omenim še, da sem letos do konca junija do zadnje pare iz-plačal vse tiskarske in upmvne stroške. Ko mi je čast to spoštova-nim članom Kat. tisk. društua v Slov. Krajini naznaniti, povdarjam, da ko z današnjim dnem lastništvo vseh mojih više imenovanih listov izročim brezpogojno, obdržim si pa za nedoločen čas samo ured-ništvo M. Lista, iz hvaležnosti do dobre nebeške Matere, ki mi je v teh dolgih letih poklonila nebroj milosti. S to izročitvijo naznanim, da uredništva Kalendarja za letos že ne prevza-mem, zato naj novo izvoljeni cdbor poskrbi za urednika. Letošnji kalendar pa zaradi nastale draginje mora iziti v manjšem obsegu kot lanski. Isto tako izjao-Ijam, da z novim lelom nisem več urednik priloge Mar. Lista, Marijikinega Ogra-čeka. Naj to skrb prevzame mlada moč in to z Mar. Listom neločljivo združeno prilogo razširi med našo ubogo mladino. Razume se samo ob sebi, da sme ta priloga imeti posebne platnice, kot je imela v začetku. Sezonstoo nam nalaga po-sebno skrb za mladino, ki je v ostali Sloveniji ne poznamo. Odboru ,,Kat. tiskovnega društva v Slov. Krajini" scm do novega lcta prav rad na razpolago, da se tehnično brez ovir more izročitev izvršiti. Do tcga časa poskrbim za ekspedicijo listov, za terjanje navočnine in za kvitje stroškov v tiskami in upravi itd., vse po navodilih in pod nadzorstvom odbora. Po novem lctu skrbi za vse to odbor, kakor i za terjanje v l. 1940. zaostale naročnine. Od l. 1939. na-zaj zaostalo naročnino terjam jaz za kritje stroškov pri izdajanju eoangelijev za naše brate v tujini, predvsem na Madjarskem in v Ameriki. Sem spada tudi Ba-lažicova. povest in drugi nepreoidni stroški. Zahtevam samo eno in to se glasi: Izročeni listi naj ostanejo strogo katoliški, Bog blagoslovi naše delo! Sv. Družina sprejmi je v svoje varstvo! Klekl JOŽef, duhovnik. Prvle kak idete v štero drtigo trgovino, si oglejte mojo veliko zologo . manufahtunioga blaga. Osvedočili se bodete sami, da zaistino najbolše i najcenejše kiipite v KOLBL ALOJZA trgovim 7. mes. biagom v ROGAŠEVCIH 35 Živlenje i mantrnišfvo blaženoga Gabrijela Perboara (God 7. nov.) (0 b stoiefnici njegove smrfi) V vseh časaj i na vseh krajaj so bili mantrniki, ki so dali svoje živlenje za Kristuša. Tiidi Gabriel Perboar je bio med njimi. Narodo se je 6. januara 1802. leta v vesi Puech v Franciji. Meo je šče 7 bratov i sester. Dve sestri sta postali usmiljenki, dva brata pa sta stopila v misijonsko driižbo lazaristov. Mladi Gabriel je bio pobožen i resen po svojem značaji vsa leta od svoje mladosti do smrti. Za včenje je meo jako dobro glavo, tak ka je že kak bogoslovec predavao v bogoslovji Hlozofijo. Ne dugo po novoj meši je postao ravniteo bogoslovja i profesor dogma-tike, to je katoličanskih verskih istin. Mlade bogoslovce se je navdiišavao za poganske misijone. I resan jih je v tom časi dosta šlo v misijone. To šče njemi je ne bilo za-dosta. Odločo seje, da bo tiidi sam šo glasit poganskim narodom Kristušov navuk. Zmetno so ga piistili z doma, a on je vztrajao pri svojem sklepi. Stopo je na laJjo v Le Havri i se pripelao po 6 mesecaj na Kitajsko v Macao. Tii se je navčo za silo kitajskoga jezika, nato pa potiivao dale i prišeo končno v provinco Hupe. Tu je jako siromaško živo. Ne meo jesti i betegi so ga napadnoli, zviin toga pa si je sam ostro pokoro nalagao. Zato pa je meo velko žetev pri spreobračanji poganov i jih vtrdo v katoličanskoj veri. Tak je leta lepo delao. Na-ednok pa izide na Kitajskom zakon, šteri je določao za vse kršče-nike, ki so prišli iz Evrope, smrtno kazen, za domače krščenike pa pregnanstvo. S tem se je začnola za Perboara duga križna pot. Začnolo.se je na vseh krajih velko preganjanje. Perboar se je skrio, ali ovado ga je nekši novokrščenec. Zgra-bili so ga, ga cukali za kito, štero je noso po kitajskoj navadi, njemi zvezali roke na hrbet i ga vlekli pred mandarina, višjega oblastnika. Na vse spitavanje je jasno povedao, da je Evropejec i katoličanski misijonar, zato ga je dao mučiti. Drugi den, gda je bio ves zmantrani pa zdelani. so ga vlekli daleč v drtigo mesto. Tiidi tii je izjavo, da je prišeo včit liidi, naj se ogiblejo slabo-ga i delajo dobro. Te so ga pa več kak jezerokrat vdarili z bambu-sovov palicov za viiha. Po tom so ga pa vrgli v vozo. Driigi den so njemi zapovedali, naj pohodi križ. ,,Srečen bom, či bom za svojo vero vmro", je bio njegov od-govor. Zato so ga do krvavoga bili z ledernimi remli po obrazi. Vrgli so ga v čemeraj v vozo i njemi več dni ne dali jesti pa piti. Nazadnje je mogeo pred vrhovno sodišče. Najprle so ga vno-vič zbili z remli po obrazi. Te so njemi zvezali oba palca na rokaj, nato pa ga za palce i kito obesili na tram. Za tem je mogeo 4 vore z golimi kolenami klečati na lanci. Toda niednoga vzdiha, niedne 37 Blaž. Perboar Gabriel, kitajski misijonar, koga so pred sto leti vmorili zavolo vere Jezušove. tožbe ne prišlo iz njcgovih vust. Pali so zahtevali, naj pohodi z no-gami Kristušov križ. Ali on je ostano stanoviten. Znova so ga pelali v drugo mesto. Zaprli so ga v tisto vozo, kama so metali najvekše hiidodelnike. Vratarje so je na grozovite načine mantrali. Da ne bi zbežali, so jim privezali noge na eden količ v steni. Zavolo toga je Perboari začnola gniliti noga i prst na nogi se njemi je ščista posušo. Ešče več! Z golimi nogami je mogeo klečati na črepnjaj i držati debelo poleno od zajtra do večera na stegnjenih rokaj. Nato so njemi mikali vlase, ga bili po lici i njemi pliivali v obraz. Večkrat so si tiidi zmislili i ga samo za kite obesili, da je po več vor mogeo tak visiti. Ali ga pa vrgli nakla i ga tukli s palicami po hrbti. Končno ga je kralevski namestnik obsodo na smrt. Kra-levskoga namestnika je tak svado s svojov stanovitnostjov, da je skočo z stolca i ga tukeo s pesnicair.i. Opravo je šče sv. spoved, obhajila so ne viipali prinesti, da je ne bi vratarje onečastili. Prišeo je smrtni den 11. sept. 1840. Perboara so gnali na mo-rišče s petimi hiidodelniki vred. Bio je bos, na sebi je meo samo hlače i rudeče odelo. Roke je meo zvezane na hrbti; v njih je držao količ z malov zastavov, na šteroj je bila napisana smrtna obsodba. Poklekno je i goreče molo. Najprle so odsekali glave peterim hiidodelnikom. Nato so njega privezali na križ, roke so njemi za-siiknoli prek prečnoga trama i je odzaja na hrbti zvezali, da se je vidilo, kak da bi klečao. Krvnik njemi je nato vrgeo to vojko okoli šinjeka i tak močno zategno, da ga je zadiišo. Nazadnje ga je šče eden vojak brsno z nogov v červo. Krv katoličanskoga misijonara i svetca je orosila kitajsko zemlo, na šteroj je delao. Daj Bog, da bi iz te preljane krvi zrasla na po-ganskoj zemli mlada katoličanska Cerkev! Dolnja Lendava ( ^ ~ Lastnik BALKANYI ALEHSIJ ("^^ \ Vam najceneje nudi vse šolske potrebščine kakor: knjige, zvez-ke, beležnice, mape, svinčnike, peresnike, radirke, risalna orodja, ravnila, trikotnike, tuše, črnilo, barve, nahrbtnike, aktovke, kakor tudi vse monopolske zvezke. Nalivna peresa od din 15'- dulje. Imam stalno na zalogi vse občinske tiskovine in pisarniške potrebščine. ! ! roiografski oporati v vellhi IzDIri ! ! 39 Štefan Skledar: ____nafenna pof Krajina se je zavijala v mrak. Motno pregrinjalo se jo spuščalo na zemljo — vedno niže in niže .. . S svojo temoto je ovilo vse vprek: zapuščena polja, pašnike, šume v ozadju in vsa selišča, raztepena po širni poljani. Zdaleč jih niti ni moči zapaziti. Skrita so med pernice zdaj že ogoljenik gajičev. Zvečer pa si želijo pokoja in se s stanovalci vred spravljajo k počitku. Nad vso to prestrano ravnico se je odražalo malce oblačno nebo. Bilo je nekam nemirno. Po nebesnih planjavah so se podili samotni oblački, ki so nalikovali potepinskim cigančkom z razcefra-nimi malhami na rokah. Božji posveti so medleli. Mesec — objeden krajec — je oči-vidno skoparil s svojo svetlobo. Zdaj pa zdaj se je celo zazdelo, da ga bodo neugnani oblački-cigančki za vedno spravili v svoje torbe. Toda čudno: vsakikrat je srečno priromal iz njih ter se nekam suho smehljal. Bržčas so bile malhe luknjaste, mesec pa dovolj ozek, da je zlezel skoz nje. Od severa je vel mrzlec. Človeka je stresalo do kosti, tako je bilo. Saj ni biločuda! Ko pa so Vsi sveti minili že pred dobrimi tremi tedni. Pot proti Dokležovju je bila zavita v meglo; tema jo je čedalje bolj požirala, da je od nie ostal očem le motno siv pas. Bila pa je kljub temu dovolj vidna, kajti vsenaokrog se je temnila gosta porast. Zivljenja pa na njej ni bilo več. Prazna, brez žive duše je za dober lučaj dalje — koder se je krivil ovinek — izginjala očem med šum-ljajoče jošje, ki se je nemirno pozibavalo in v močnem pišu celo hreščalo. Od Veržeja sem je že pred sončnim zatonom utihnil ropot kmečkih kol. Ljudje so vozili v shrambe poslednje kupe repe, ki so jo spravljali s svojih njiv kot zadnji pridelek. Tako so utonili v mrak in pozabo tudi razvoženi kolniki, ki so se razpredali po vsej poljani, oropani svojih sadov, kakor posebno debela in motna pajčevina. Nekoliko pred pol osmo uro je privozil vlak. Ob leseni dokležovski postajici se je za dobro minuto ustavil. — Izstopila je samo neka mlada žena. Imela je nekaj berne prtlja-ge: črn, lesen kovčeg in veliko culo. Ko je izstopila na prosto in položila kovčeg na tla, je nekoliko postala ter globoko zajela sveže in hladne sape. Vlak pa se je vil dalje med poljem. Sunkoma se je poganjal po nasipu mimo spokojno dihajočih razgonov. Posveti vozov so mi-gotali skozi okna kakor vešče v poletnih nočeh. Končno se je izgubil z posveti in ropotom vred med logovi in gmajnami proti Belticem in še dalje proti Soboti. Zena, ki je izstopila, pa je še zmeraj stala ob temni postajni baraki. Pred njo se je na tleh temnil kovčeg; v rokah pa je še ved-no držala na velik vozel zavezano culo. 40 Njen pogled se je upiral v daljavo. Objemal je vso to mračno in tiho krajino, ki je tonila v meglo. Nekaj je čutila v sebi — nekaj nedopovedljivega, Magda bi imela sedaj rada veliko, na široko raz-prto srce. 0, kako široko bi moralo biti! Tako široko in prostorno, da bi spravila vanj vso drago, tiho domačo ravan. Slednjič je oči odvrnila od pokrajine. Nečasa se je spomnila: svojih otrok in mirnega doma. c < c L O co c/3 L Z ,,Moji otroci!" — ji je živo zatolklo srce in jo pripravilo k na-smehu. Nekaj toplega se je zganilo v njej; bila je to ena sama, brez-brežna ljubezen. A vendar je njeno materinsko srce navdajal strah... Kako vendar bo mogla stopiti v krog svoje družine — pa brez za-dostnega zaslužka, o katerem jim je toliko pisala iz tujine! Toda Magdina ljubezen je bila močnejša od strahu, ki jo je grabil za srce. 41 Zlivala se je v neko veličastnost, ki je polna jesenska poljana, ki je rodila sad, zanj trpela — in opustošena ostala sama, ogoljena, a z upanjem in ljubeznijo na svojih brazdah. In čeprav je nosila v srcu nemir vse od nemških dežel sem, na vsem svojem potovanju v domači svet, kljub temu je Magdine prsi vzdigala v rahlem drhtenju ona nepojmljiva ljubezen: mate- rinska, sveta ... * Ko se je Magda sklonila nad kovčeg in ga pobrala, ji je na roko kanila solza. Ni je utrnila z roke — tam se je posušila. Na robec, ki ga je imela zvezanega pod brado, pa ji je zdrsela še dru-ga, tretja ... Jokala je. Sama ni vedela, kdaj in kako so ji začele vreti iz oči solze. Njena malce sklonjena postava se je počasi pomikala po nejasno začrtanem kolniku proti belemu traku nalikujoči cesti, ki je vodila v Dokležovje — v njeno rojstno vas. Magda je hodila, kakor da se ji ne bi nikamor mudilo. Sprva, ko je stopila na zemljo, o kateri je v tujini toliko premišljevala, se je nekoliko podvizala. Gnalo jo je k otrokom — in k možu. Zdaj pa jo je spet obšel strah, kako vendar bo dajala možu račun... Korak ji je zastajal. ln vendar se je vračala iz daljnih nemških de-žel; vračala se je domov po dolgih mesecih ločitve s svojo družino. Da, Magda je občutila v tem letu, ki ga je prebila na tujem, kako grenko je bivanje daleč od domovine. Vedela je, koliko skrbi in ne-mira ji je storila misel: — Tam daleč nekje na tem božjem svetu drhti zame troje otroških src; vsak večer se me spominjajo v svojih molitvah. In mož moli naprej . . . zanjo .. . vsi molijo zanjo, mater . . . Magda je spoznala, kako težke in bolečin polne so noči pod tujim krovom, ko ne veš, kaj se godi s tvojo hišico tam daleč, ko ne veš, kaj tare skrbnega soproga tam v domovini. Mogoče danes ali jutri ne bo imel z otroci, kaj bi v usta dal. In še, in še . . . Ko-liko je teh mučnih skrbi! Kljub temu pa jo je v tujini tolažila topla misel: — Kmalu pridem domov in prinesem svojemu domu z žulji pridobljen zaslužek. Saj nam bo potem dobro. Imeli bomo vsak dan zadosti kruha in otroci bodo spet primerno in lično oblečeni. Fran-cek bo dobil nove hlačke; Micki bo treba kupiti novo janko — in malemu, seve, plejačice: saj ima nebože samo dve, ki sta že davno strgani in pa — premajhni . . . Tako je Magda računala slednjo noč. Po ves dan je garala na tujih njivah. Toda vse to je storila z neko voljnostjo in brez bridkosti, kajti zmeraj je mislila na zaslužek, ki bo prinesel otrokom in možu veselega in človeka vrednega živ-ljenja. 0 božičnih svetkih bodo imeli s čim zabeliti in se primerno razveseliti prihoda božjega Deteta. Pa je udarilo kakor ob hudi uri: »Vojska!" 42 Ljudem so zadrhtela srca; duše so v strahu trepetali: — Kaj bo z nami? Magda je slutila, da vojska tudi njej ne bo prizanesla s svo-jimi posledicami. In ni se varala. Sezonski delavci so v trumah zapuščali nemška tla in se vra-čali na svoje domove, kljub temu, da so jih gospodarji na vsak na-čin hoteli pridržati. Kajti nemški kmetje so morali na vojsko. In sle-herni, ki je šel, je bil pripravljen na najhujše: na fronto, ogenj — smrt . .. Zato je vsak želel imeti na svojih poljih, ki jih je moral za-pustiti, pridnih in zanesljivih delavcev. Toda sezonci so se zbali za svojce, ki so tam daleč mogoče prišli v nevarnost. Kaj se ve? Dandanes se jim je kaj takega zdelo povsem možno. Tako so kljub vsemu prigovarjanju zapustili svoje nemške delodajalce in se odpravili vsak na svoj dom. Niti na zasluženo plačo mnogi niso počakali. Kajti kmetje jih pred potekom pogodbe niso hoteli iz-plačati. .. Vsaj pravočasno ne. Mlada mati ni vedela, kaj bi storila. Ali naj ostane, kakor jo je gospodinja nagovarjala in čaka na denar, ki ga njeni doma tako potrebujejo? Ali pa se naj vrne takoj? Kaj če so otroci v nevarnosti in se jim obeta za-puščenost... Bog ve, ako tudi njenega moža ne pokličejo za varstvo domovine. Za najmlajšega, ki ima ko-maj poldrugo leto, se ji je srce še najbolj krčilo. Končno se je odločila: ,,Pojdem!" Gospodinja jo je še vedno rotilavna vse mile viže, naj ven-dar ostane. Vsega da bo imela v obilju: hrane, obleke — no, vsega, kar bo imela ona sama na razpolago. Samo naj je ne zapusti v teh negotovih časih ... Kje naj si išče potem dobre dekle? Toda Magdin strah za otroke je bil velik; rastel je vedno bolj in bolj... Ko se je odpravila, jo je Nemka prijela za roko in jo s solzami v očeh hotela pridržati. Magda je opazila, da je ženska vsa zbegana. Kako pa le ne bi, saj so jo posli — sezonci zapustili, mož pa je šel na fronto. Ko je kmetica spoznala, da je vse zaman, je Slovenki skušala dopovedati — kajti Magda je nemški bole malo razumela, da ji sedaj, Takše prizore vidijo v krajih, gde so boji med nemškim i angleškim letalstvom. Svetli traki so sledi lovcov, šteri blisko-vito švigajo po nebi i piiščajo dim za sebov. 43 ko moža ni doma, ne more izplačati vsega zaslužka. Dala ji je sa-mo pet kovancev po pet mark. Ostalo, da ji pošlje kdaj pozneje po pošti . . . Magda je razumela. Njen krvavp prisluženi denar torej . . . In koliko upov je stavila v svojo plačo! Ze res, da je tri mesece poslala domov po štirideset mark, toda vse tisto so doma že sproti porabili. Drugo pa je obdržal gospodar. In tako je sama hotela. Kajti zavedala se je, da je pri njem denar na varnem. Ob koncu sezone pa je mislila ta svoj de-nar dvigniti. Sedaj pa . . . Skoraj si ne upa domov. Ko postavi pred moža svoj pičli zaslužek, ji on lahko zastavi moreče vprašanje: ,,Ali je to vse? — Saj si bila vse leto zdoma . . ." Kaj naj mu ona tedaj odgovori? Pa — bo li verjel njenim besedam? - - - * Rousova Magda se je bližala domu svoje družine. S ceste, po kateri je nekaj časa hodila, je že zavila na stransko pot, kjer je po-leg z jagnjedi ograjene pasike stala njena hiša. Skoraj trdo je stopala mimo mirnih in spečih domov. Tu in tam je zaspano zaklivkal pes ter se skušal pognati iz svoje lesene koli-bice. Toda — videti je bilo, da se mu ne ljubi lajati. Kajti že na-slednji hip se je zlehnil nazaj na svoje ležišče; njegov glas pa je zamrl, da ga ni bilo več slišati. — Morda je pes spoznal, da ne hodi mimo hiše kak tihinec, marveč domač človek . . . Pri tej ali oni hiši so še svetili. Gotovo so lupali tikvino seme in se pogovarjali o vsem mogočem — kakor je to pač navada ob takih prilikah. Magda je že mnogokrat občutila, kako prijetno je sedeti med lupači, vrteti v rokah nekoliko ovlažena semena in govoriti po do-mače, od srca. Zahotelo se ji je, da bi vstopila pri prvi hiši, kjer se je skozi okna svetlikalo — in bi sedla k stolu med lupače — s hvaljen bodi Jezus na ustnah — in v srcu. Zdaj pa je zagledala svoj dom. Nehote je pospešila korak. Še malo preje se je bala stopiti pred moža in otroke. Zavest, da jim ne prinaša tolikega zaslužka, kakor ga morda od nje pričakujejo, ji je zadrževala stopinje proti svojemu domu. V njenem srcu je tedaj bojazen rastla; večala se je brez prestanka . . . Kaj če bi se obrnila in ne bi šla domov? — se ji je vsiljevala bolestna misel. Zdaj pa je stopala trdno in odločno! Otroci, moji otroci! . . . mož! . . . so ji peli koraki po nekoliko zamrzli poti. Ustavila se je šele na domačem podstenju. Kovčeg in culo je odložila. Nato pa si je začela ogledovati svojo domačijo. — Magda je obstala in se ozrla naokrog. Bila je vendar doma! In sedaj se ji je razdelo, da mora po-gledati vsako stvar na svoji dragi domačiji . . . Stopila je v hlev. 44 Duri so nalahno zaškripale. Vlažen sopot jo je objel. V hlevu je bilo toplo. Dve kravi sta spokojno dihali in nagibali glavi pod jasli. V kotu je sopel teliček. Ko je odhajala z doma, je še cecal. Zdaj pa so ga že zdavnaj odstavili . . . Bil je gost mrak; toda njene skrbne oči so opazile vsako malen-kost. Se s srcem je zaznavala slednji najskritejši kotiček svoje domačije. Nato je stopila na gumno. Tam je stal voz z dvignjenim rudom; z nogo se je dotaknila polena pod kolesom — in se tako prepričala, da je voz podložen. V slabi mesečini je celo opazila leslve, ki so vodile: na dile, na šator in na parno. V kotu ob parni so samevale že stare rebrnice. Zraven je bila drvarnica. Bila je skoraj prazna. ,,Treba bo nakupiti drv", je pomislila. Nato je pogledala na šator. ,,Tudi sena jim kmalu zmanjka. Na šatoru imamo vendar spra-vljeno za zadnjo silo — in že tukaj so pričeli mikati." Ko je po podstenju šla k hišnim vratom, je krenila mimo go-lobnjaka. Slišala je nemirno cepetanje ptičega para, ki ga je zmotila v nočnem počitku. Takoj za tem je nekaj drobno zapivčalo. ,,Aha — golobje imajo mlade! Ampak ubožčkom bo mrzlo . . . Saj jih puh ne more dosti greti," je s skrbjo pogledala na golobnjak. Pivčanje je že utihnilo. Nato je dospela do okna, ki je bilo še vedno razsvetljeno. S pobožno radovednostjo je pogledala v sobo. Mil nasmeh ji je spre-letel obraz. Magda je bila lepa — kakor utelešeno materinstvo — in ljubezen . . . Magda je skozi okno opazila moža; bil je videti zelo zaskrb-ljen. Ze se je napravil, da pojde gledat, kdo se potika po njegovi domačiji. V rokah je držal svetilko na svečo, ki so jo uporabljali samo zunaj hiše in pa v hlevu. ,,Kolikokrat sem že mislil iti k Zadravcu po mladega psa. Po-noči bi stražil dom in bi vsaj lajal, če bi se kdo potikal po gruntu..." je mož sam pri sebi mrmral. ,,Torej so me le slišali!" se je Magda nasmehnila. Pogled, poln materinske skrbi, ji je splaval na otroke, ki so se zelo splašili — kaj če zunaj hodi volk?! — in so se na postelji stiskali pod pernico. Nato je mati prijela za kljuko na vratih — in pritisnila na njo, da je škripalo. Odznotraj je začula glas svojega moža — bil je to glas vestnega čuvarja svojega doma in otrok, ki je v tem že stopil v priklet: ,,Kdo prihaja?" ,,Jezus, jaz —!" je vzkliknila Magda. Obenern se ji je zdelo čudno, da jo domači vprašujejo po imenu . . . Vse to pa je razu-mela — in se nasmehnila sama sebi. V ključavnici je udarilo železo, nakar so se vrata odprla. Na pragu se je pojavil mož. Dvignil je svetilko — in srečen nasmeh mu je legel na ustnice. Ona je . . . 45 ,Magda — ti! Kdo bi si mislil . . . No —da si le prišla------" ,,Franci, prišla sem..." se je Magda vsa srečna vrgla v moževo naročje, da je ta imel komaj časa postaviti svetilko na tla. ,,Magda, veš — mi smo se pa že bali, da ne boš mo-gla domov —" ji je Franci še-petal s tako Ijubeznijo in vda-nostjo, da se mu je ona tes-neje privila k prsim — hotela se je okleniti njegovega srca. Srečna zakonca sta v ta prisrčni objem izlila vse hre-penenje dolgih mescev, ko sta bila ločena in si izpove-dala svojo zvestobc, ki je tu-di silne daljave niso mogle omajati. Nato je Franci vzel že-nino prtljago, katero je ona položila ob prihodu na pod-stenje in jo zanesel v sobo. Otroci so se še vedno skrivali na postelji. Ko pa so zaslišali materin glas, so vsi hkrati zaklicali: ,,Mati so prišli! — Mati... naša mati!" Joj! To je bilo veselja! Starejša dva, FVancek in Micka, sta takoj skočila s po-stelje in se ji vrgla v naročje. Oči so jima zrle v materin obraz — kakor bi ga hotela primerjati s podobo, katero sta ves ta dolgi čas ločitve nosila v srcu — o svoji mamiki. Se mali v plejačici se je na ves glas zasmejal in začel z ročicami nestrpno mahati — svoji mamiki v pozdrav... Usteca so se mu pa zgenila: ,,Ma-ma . .. mama ...!" Joj! Mama!----------- Magda je pri svoji deci spet našla prvo življenje, ki ji je bilo kot smeh sreče. Zavedala se a> 3 05< 0) 8 09 g o 46 je, da ima tudi ona na svetu lepo in veselo poslanstvo, da ni samO brezmiselni stroj, ki mu je odločeno, da deluje, da gara — ne da bi vedel, čemu. Magda se je z vsera srcem oklenila tega lepega življenja pri svoji deci. Tako v pomladnih dneh zazeleni in vzcvete mladika, ki jo je gospodar presadil v obnovljeno zemljo, polno svežih sokov življenja. Tudi z možem, ki se je njegovih očitkov glede zaslužka najbolj bala, sta se lepo sporazumela. Kako jo je pač bolelo srce, ko ni mogla dobiti vsega denarja, v katerega je stavila toliko lepih upov. Franci je razumel ženin položaj v tujini ob dneh, ko je bil ves svet zbegan zavoljo nastalih vojska. Kako hudo pa je bilo še Magdi! — To je Franci dobro videl. Zato ji ni dejal nobene žal besede. Rekel je celo, da bi v tujino moral iti on — ne pa Magda. Tako da bi se bolj spodobilo. Ob tej opazki ga je žena objela okrog vratu in mu resno po-vedala, naj o tem ne razmišlja, ker so ženske mogle dobiti boljši zaslužek kot moški. Ali ne ve, je dejala, da so se že drugi mesec po odhodu vrnili Zalikov, Kolenčev in Vargov? — Franci se je tedaj zazrl v ženine dobre oči in jo pobožal po licu, ki mu v tujini solze pač niso bile tuje . . . Kakih teden dni pred božičem pa je k Rousovim prispela po-šta — z Magdinim zaslužkom. Denarja je bilo okrog pet sto mark; v banki so ga že menjali v dinarje. Zaslužek je prispel še k Zalar-jevim, Ivanovim in Matjaževim. Mlada Rousova zakonca sta se od veselja kar zavzela. To pa še tem bolj, ker tega denarja že nista mnogo jemala v poštev, če-prav ga je Magda prislužila z delom celega leta in je bil družini krvavo potreben. Zdaj so svetili svetke brez grenkega pomanjkanja, ki — po-sebno otrokom — prinese v srce mnogo otožne potrtosti. In mati Magda je s srečnimi očmi gledala, kako se družina gosti ob stolu, katerega je pregstrla in obložila ona — s sadovi svojega truda. Ko pa je na sveto noč prišlo na svet Marijino božje Dete, je tudi Magdin otrok ležal v beli plejačici in v preprostih, a mehkih plenicah — saj jih v trpljenju prislužila njegova mamica. Magda je že tisti mesec pozabila na grenke dni v tujini. Saj ji je bil ves trud tisočkrat poplačan, ko je videla pri sebi drago deco in moža, ki so ji bili za vse hvaležni. Še celo malček v naročju se ji je tako lepo zahvaljeval, ko se je zasmejal s svojim srebrno čis-tim glaskom, pokazal prve zobke na rožnatih dlesnicah in iz prešer-nosti ali ljubezni — kdo bi le vedel? — začivkal: ,,Ma-ma, ma-ma! ..." 47 Širlfelshi sestaneft pri sv. Sebeščani Novine i Marijin List sta obširno popisala širitelski sestanek, šteri se je vršo oktobra 6. pri sv. Sebeščahi. Tii ga omenimo kratko, naj zvejo za njegov pomen tudi tisti, ki so si naročili samo kalendar. Sestanek se je vršo na spomin 30 letnice, ka so urednik M. Lista zapiistili sebeščansko faro zavolo bolezni i se podali v po-koj. V tom pokoji v slabom zdravji so pred 27 leti izdali Novine. Letos so vse liste s kalendarom vred izročili kat. tiskovnomi driištvi v Slov. Krajini. Z novim letom bo to driištvo izdajalo vse naše kat. Širitelski sestanek pri sv. Sebeščani 1. 1940. okt. 6. liste. V tom društvi so naši kat. duhovniki i izobraženci, pa ko-trige njegove so vsi naročniki naših listov. Ar se je prvi naš stalen list, Marijin List, od 1. 1905. skoz pet let izdajao pri sv. Sebeščani, se je na spomin, ka se je pred 30 leti odselo z urednikom vred v Črensovce, tii pri sv. Sebeščani vršo sestanek. Vdeležilo se ga je vnožino naroda i nad 40 širitelov. Zvtin lendavske i torjanske fare so bile vse driige zastopane. Naš vrli širiteo, pokojnoga širitela Kozar Jurija sin, z Martinja, Vendelin, nas je tiidi fotografirao. Tii na sliki je en deo širitelov samo, nešterni so že pred fotografiranjem odišli domo. Sad sestanka pri sv. Sebeščani mora biti, kak se je na njem povdarjalo, da si vsaka hiša v Slov. Krajini naroči naše do-mače liste. Z novim letom se uredništvo naših listov z upravov vred preseli v Soboto, Križova 4. Spomenik pok. viteškoga krala Aleksandra L v Ljubljani Slovenski narod je na spomin rano vmrloga viteškoga krala, Aleksandra I. postavo z vernov domovinskov liibeznostjov spomenik. Spomenik je 10 metrov i 80 cm. visoki i predstavla krala na konji, kak jaše naprej, da pribori sloboščino svojemi narodi. Spomenik je naredo slovenski kipar Dolinar Alojz. Delo je krasno. Spomenik stoji v parki kongresnoga trga ne daleč od cerkve č. sester uršulink. Do 48 Spomenik i viteskoga krala Aleksandra I. v Ljubljani. 49 70 jezer liidi se je zbralo sept. 6. 1. 1940. v Ljubljani, gda se je te veličasien spomenih odkrio. Castno je bila zastopana tiidi naša Slo-venska Krajina. Bio je ravno prvi petek, zato so cerkve bile napunjene z ver-nim narodom, ki je goreče častio presladko Srce Jezušovo. Ob 11. viiri se je pripelao mladi krao, Peter II. i je po po-zdravnorn govori predsednika spomeniškoga odbora, dr. Pipenbachera, odkrio očin spomenik i položo krasen venec pred spomenik. Nato se je oglasila narodna himna, ki so jo jezeri i jezeri z navdušenjom posliišali. Slovesnosti so se vdeležili knez namestnik Paveo i knegi-nja Olga, kneževica Aleksander i Mikloš, vojaške i civilne oblasti zastopniki z dr. Korošcom, zastopnikom vlade. Spomenik je v imeni Ijubljanske občine v svoje varstvo vzeo dr. Adlešič župan. Husllmani Dnesden se večkrat naši pogledi obračajo na vzhod: v Afriko, Azijo i Indijo, gde se bijejo krvavi i zgodovinsko važni boji. Vnogo-krat pa pri tom pozabimo, da so liidje, ki živejo po teh krajaj, po-sebno v Afriki i Arabiji muslimani, šterih je okoli 250 miljonov. Mi je zovemo za mohamedance, po Mohamedi, šteri je nastavo to vero. Tak kak se mi zovemo krščeniki (kristjani) po Kristuši. Oni sami sebe pa zovejo muslimane, svojo vero pa islam. Glavna razlika med kristjani pa muslimani je ta, da oni ne pripoznajo Kristusa za Boga, liki samo za proroka. Ravno tak tiidi ne Cerkve, ne milosti, ne svestev. Njuv Bog je Alah, najvekši njegov prorok je Mohamed. Naj-popunejša kniga za muslimane je Koran, gde je, kak sami pravijo, vsaka reč od Boga nazveščena. Koran je za muslimane vse: Sv. pismo, cerkveni zakonik pa državni zakonik. Koran je razdeljeni v sure (poglavja), štere pa si med sebov na vnogih mestaj ščista na-sprottijejo po vsebini. Oni tiidi verjejo, da je Bog že vnaprej vsak-šemi človeki odločo, kama bo šo po smrti: ali v raj ali v poguble-nje. Ne pomaga njemi nikaj, četiidi pošteno žive, če je določeni za pogublenje. Strašen krivi navuk. Namesto zvonenja zajtra, poldne i večer, zove glasno i speva-joč k moliivi v arabskom jeziki molilec — muezin. Postavi se na glavni minaret (toren) muslimanske cerkve i kak ,,živi zvon" 4 krat na den zove vernike k molitvi. To ka je za nas cerkev, je za muslimane džamija ali mošeja. Nešterne so jako lepe. Pri molitvi se vsikdar obrnejo proti vzhodi — proti muslimanskomi svetomi mesti Meki, gde je Mohamed meo svoja ,,razodetja". Tiidi strogo se postijo, posebno celi mesec rama-zan, gda nesmejo od zore do mraka ne jesti, piti i kaditi, pa spolno občevati. V noči pa lejko jejo i pijejo. Najvekši svetek je kurban — bajram. 50 Zemlevid muslimanskoga sveta. Žviin toga je dužen vsakši^ bogatejši musliman ednok v živ-ljenji opraviti romanje v Meko. Či sam nemre iti, lehko mesto sebe pošle namestnika. Tisti, ki je opravo romanje, dobi častni naslov hadži, šteroga sme vsikdar pisati nred svojim imenom. Romanje na priliko iz Jugoslavije košta okoli 20.000 din. Zato resan nemrejo vsi opraviti takšega romanja. Meka je najvekše arabsko mesto z 80.000 prebivalci i ma okoli 80 mošej. V glavnoj džamiji (mošeji) je na sredi kaaba (kjaba), gde je vzidani čarni ,,nebeski kamcn". ki ga more vsakši romar kušnoti. Pravijo, da je te kamen prineso nadangeo Ga-briel Abrahami, šteroga muslimani jako častijo pod imenom Ibrahim Kaaba je visika 11 metrov i ' šorka okoli 10 metrov. Na zviina je pokrita z velkim čarnim plaščom i na njem so srebrni nakiti. Te plašč pre-menijo vsakše leto, ki je ko-šta okoli 300.000 din. Kamen sam je jako čaren, pravijo, ka zavolo grehov liidi. Tu v Meki se zbirajo muslimani vsega sveta i tii jim raste samozavest. Vživati ne smejo tiidi me-sa nečiste živadi, posebno svinjskoga mesa ne. Kak stro-go se toga držijo, znajo po-vedati naši dečki, ki so slii-žili vojaščine z muslimanami. Po Korani je dovoljeno meti muslimani 4 prave žene naednok, priležnic pa kelko zmore. Mož lehko odslovi že-no, gda šče, či tiidi proti nje-noj voli, dočim žena ne sme zapiistiti doma brez dovole-nja moža. Prek obraza mo-rejo žene nositi tenčico, dase zavariijejo pred moškimi po-gledi. Zenijo se po navadi tak, da vse, ka je potrebno za zakon, napravijo oboji starši, tak da se mladiva dva znajdeta že zdaniva, ne da bi se prle poznala. Telko po prek. Husrenbegova džamija - cerkev - v Sarajevi. Ka pa naši muslimani? Tretja najvekša skiipina v Jugoslaviji so muslimani, šterih je prek 1,000.000. V narodnom pogledi se delijo v ete skiipine: bosanskoherce-govski muslimani pa južnosrbski, sandžaski i črnogorski muslimani, 52 Muslimani v Bosni pa Hercegovini so potomci nekdašnjih kri-voverskih bogomilov. Gda so pa prišli v te kraje Tiirki, so na hitro sprijali islam, ali denok je vekši del ohrano svoje bogomilske po-sebnosti i visili so med svojov starov verov i islamom. Tak so bili podnevi muslimani, ponoči pa bogomili. Zato so se zvali ,,poturi" (polturki ali polmuslimani). Ešče pred svetovnov bojnov je bilo preci takših ,,poturov". Glavna uprava islamske verske driižbe je Sarajevo. Tii je tiidi najvišiši islamski verski zavod v Jugoslaviji, šerijat-ska (pravna) bogoslovna žola i jo zdržavle država. Ravno tak majo tii šerijatsko gimnazijo, ki jo tiidi vzdržavle država. Tu se včijo arab-ski i turski jezik pa islamski veronavuk. Tiidi svojo srednjo strokovno šolo majo tii. Driiga skupina so jiižnosrbski, sandžaški pa črnogorski musli-mani. To so zvekšega Albanci pa Turki. Po kosovskoj bitki so se Notrašnjost Husrenbegove džamije - cerkve - v Sarajevi. '. Albanci selili iz gorate Albanije na Kosovsko pole proti Vardari. Nekdaj so bili katoličani. Pod tiirskov oblastjov pa so se mogli po-muslimaniti. Ešče dnes je med njimi vnogo takših ,,poturov", ki so ponoči katoličani, podnevi pa muslimani. Tej se zovejo ,,laramani". Na Kosovskom poli jih je šče preci. Vrhovna zakonodajna i nadzorna oblast nad tov skiipinov je v Skoplji. Vrhovni verski poglavar se zove reis-ul-ulema, ki ma sedež v Sarajevi. On razlaga islamsko versko pravo — šerijat, nastavla pred-gare (hatšbe) i islamske sodnike (kadije) i vodi vso versko, prosvet-no i kulturno živlenje muslimanskih vernikov. Njemi pomagata dva odbora: ulema medžlis — eden v Sarajevi, driigi v Skoplji. 53 Do leta 1924. je bio verski poglavar muslimanov vsega sveta Kalif v Carigradi. Toga Ieta je z zadnjim casarom premino tiidi Ka-lifat. Tak so se muslimani, kak tiidi pravoslavni razdrobili po raznih državaj. Nekaj spodobnega kak pri nas fara, majo muslimani vakuf ali džemat. Za eden džemat je potrebnih najmenje 300 driižin. Diihov-ni voditeo džemata se zove džematski imam (naš plebanoš). Njemi pomaga džematski medžlis — nekakši cerkveni odbor. Nadzorstvo nad imami pa ma glavni imam — naš dekan. To v telko, da bomo meli nekelko pojma od muslimanov, ki so naši državlani, a po svoji veri pripadajo velkoj skiipini Moha-medovih vernikov. Tiidi za nje je Kristuš mro na križi, tiidi njim je pripravo mcsto v svojoj Cerkvi kak tiidi v nebesaj. Zmetno i naporno delo čaka Ccrkev, da spravi te miljone blodečih ovčic v svojo ovčai-nico. Trda i nedostopna srca muslimanov pa bo Cerkev pridobila z edinim sredstvom — z vseobsegajočov Kristušovov liibeznostjov, ki jo pripelajo na svet naše goreče molilve i sveto živlenje. Muslimansko tržišče, zvano baščaršija, v Sarajevi. JSe)I(9Č? p^^|^^p^^^^^^^^4p(^e|»gp>; Ifah so mošhi preblrllvi. Dve botri sta šle od meše. Kumaj sta se mogle potožiti edna driigoj. Edna je mela pijanoga moža, pa manjaka, pa grobijana. Ova botra pa zato driigc tožbe proti moževi nej mela, samo ka je prej strašno prebirlivi pri jeli: ..Pomislite botra", je pravila ,,skiijala san kukurčne žganike, tak san je zabelila, ka se je samo vse cidilo, tak so se svetili kak sunce. On je varvao dejte, te pa preveč zijalo, pa san njemi pravila, vej pa esi daj toga knapa!" te mi je pa prek stola dao dejte. Po-vojce so se malo odvezale, te ie pa od deteta krej spadnolo malo blata, notri v skledo. Nej bilou vekše kak eden napršnjek, pa mislite ka je jo žganike ? ! 54 Y lefu 1940. V lanskem našem Kalendarju smo opisali boje na Poljskem in ruski vojaški vdor v baltiške države. Ko so ruski mogočnjaki vidili, da se kaj dobi brez boja, so hoteli na isti način dobiti pod oblast Finsko. Finska se je uprla vojaško, sledili so hrabri boji Fincev. Vse je mislilo, da bo Finske pri petdesetkratni premoči od strani ruske vojske v par dnevih konec. Žilavi Finci so se junaško branili in klju-bovali, dokler niso 12. marca sklenili z rusko vlado mir, ki jim je sicer odvzel nekaj ozemlja, bil pa je vendar časten mir junaškega naroda. Vse pričakovanje pa je bilo obrnjeno med tem na za-padno fronto, na kateri so se velesile pripravljale na odlo-čilne spopade. Dočim so Nem-ci vsi kakor en delali samo za en cilj, oborožiti se do vrhunca, udariti na sovražni-ka in ga v bliskoviti vojni, ko si še niti oddahniti ne bo mo-gel, streti, je v Franciji bilo vse v nekem čudnem sanjar-jenju. Francozi so se preveč zanašali na svojo utrjeno ma-žitonovo črto, o kateri so bili prepričani, da je ne more pod-reti nobena vojaška sila ali orožje. Poleg tega pa je bilo v Franciji vse razjedeno. Ko-munisti, ki so v takzvani ljud-ski fronti prišli na oblast, so stremili samo za veliko revo-lucijo in vojski dopovedovali, da, ko bo prišel veliki dan, ni treba krvi prelivati za bur-žuje. To razpoloženje je nem-ška propaganda prilično izra-bila proti Angležem, ki so bili v očeh premnogih francoskih vojakov tisti buržuji. Tudi Angleži niso bili pripravljeni na veliko nemško ofenzivo. Kakor vedno v zgodovini, so tudi sedaj računali, da se bo v to voj-no zapletlo več držav, katere se bodo bojevale, oni pa bodo poso-jali denar in lifrali orožje za obresti. Tokrat so se uračunali. Res je, da so bile sedaj tudi napadene vmesne male države, toda kljubo-vati nemški premoči niso mogle, ali so bile v par dneh premagane, ali pa so se prostovoljno udale. To se je zgodilo celo z velesilo Francijo. Tako je ostala naposled Anglija sama proti nemški premoči, ki jo je še okrepila z vso svojo oboroženo močjo Italija. 00 Noša bosanskih muslimanov i muslimank. Svet niti slutil ni, kakšne načrte imar Nemčija. Pri zasedbi Po-sarja, Avstnje, Ceške in Poljske, je bil svet prepričan, da ji gre sa-mo za to, da vse Nemce združi v skupni veliki nemški državi. Le, ko so se začeli v zgodnji spomladi dogodki bliskovito razvijati, se je videlo, da ima Nemčija vse inačiše in veliko večje načrte od teh. Dne 9. aprila so Nemci v rani jutranjih urah, ko je še vse spalo, zasedli vsa važnej-ša danska in norveška pri-stanišča in večja mesta. Ka-kor strela iz vedrine so prišli ti dogodki. Danska se je udala brez boja. Nemčija jo je za-sedla samo vojaško, držav-ljanske svoboščine in kulturne pa jim je pustila. Norvežani pa so se z orož-jem uprli. Nemci so sicer ho-teli tudi tam brez bojev priti do svojega cilja. Na Norveško so poslali dosti svojih ljudi, ki so prišli kot izletniki. Ra-čunali so tudi na pomoč nor-veške narodno-socijalistične stranke, ki se je res tudi pri-hajajoči nemški vojski pridru-žila. Bila pa je preslaba proti večini, ki se je z orožjem uprla. Kralj. vlada in vojska sta se postavili v bran. Na pomoč so prišli tudi angleški vojaki pa nekaj francoskih. Znana je bitka pri Narviku, kjer so Angleži z uspehom napadli nemške vojne Iadje, vendar pa hrabre nemške voj-ske niso mogli streti in izgnati iz Norveške. Sam kralj je z vlado pred nemškim vdorom moral pobegniti naAngleško, Norveška je bila kmalu zase- dena in je dne 9. junija opol- Muslimanka z Bosne s pisanim prtom, s šterim noči ustavila sovražnosti na- ma tOdi glavo pokrito- Vse se Pa že ne drž'Jo pram nemški oboroženi sili. te stare noše- Med tem pa je na zahodu zadivjala vojna v vsej strahoti. V 56 kratkotrajni vojni, kakor ji pravijo bliskoviti vojni, je nemška vojaška moč v par tednih strla Luksenburg, Holandijo, Belgijo in Francijo. ^stHDne 10. maja se je začela velika ofenziva nemške vojske proti štiram državam. Luksenburška je bila zasedena kot mala kneževina v par urah. Že leta 1939. je francoski generalni štab sklenil, da bo, če nem-ška vojska napade Francijo preko Belgije, šel sovražniku nasproti v Belgijo. Ko so v Holandiji, ki je bila precej utrjena, v par dneh padle vse utrdbe v roke nemške vojske, je hitela zavezniška fran-cosko-angleška vojska, da zasede obrambno črto Anvers—Namur — Meuse. Preden pa so prišle glavne sile na to črto, je bila že po nemških padalnih oddelkih vsaj na važnejših točkah zasedena. Nemškim silam je zelo prav prišla takozvana peta kolona, ki je bila sestavljena iz Nemcem prijaznih domačinov, pred ofenzivo tja poslanih oboroženih nemških turistov in padalcev, kateri so nemška Skiipina naših bosanskih muslimanov. letala zmetali na sovražnikovo zaledje. Peta kolona je imela nalogo, da je zasedla važnejše strategične točke, za sovražnikovim hrbtom uničila mostove, železniške proge in važne vojaške naprave in delala zmešnjave, ki so otežkočevale gibanje vojske in je dostikrat popolno-ma zavrle. Najstrašnejše je bilo, da so železnice in ceste bile polne beguncev, miljon in miljon civilistov, ki so vse ceste in pota zasedli in se v strašni zmešnjavi valili neznano kam. Mesto, da bi ostali doma pri svojem delu, so se na beganje sovražnika v nekem neza-popadljivem strahu dvignili in šli v nepopisno trpljenje. Jasno je, da je vodstvo zavezniške vojske prišlo v nemogoč položaj. Zanimivo je tudi, s kakšnimi silami sta stali sovražni fronti ena proti drugi. V začetku ofenzive 10 majnika je imela Nemška vojska 125 pehotnih divizij, 11 oklopnih divizij s 7500 tanki, 3500 bombni- 57 mi in 1500 lovskimi letali. Zavezniki pa so imcli 100 pehotnih divi-zij, 2000 tankov, 100 bombnikov in 420 lovskih letal. Če še raču-namo, da je francoska vojska morala 16 divizij imeti na Mažinotovi črti, se že iz tega vidi, kakšno nadmoč so imeli Nemci že v začetku. Ta nadmoč je rasla z vsakim dnem, ker so zavezniki vsak dan zgu-bili par divizij, dočim je nemška vojna sila razen letal in tankov zgubila zelo malo. Zanimivo je tudi to, da je v tem času imela Anglija na fran-coskih tleh samo 10 divizij, ostali del vojske pa je bil francoski. Prvi ofenzivni sunek nemške vojske je imel namen, da zavez-niško fronto preseka na dvoje, severni del odsekane vojske obkoli in ga uniči. To se je posrečilo z neverjetno točnostjo. V nemške kle-šče na severu je prišlo 34 zavezniških pehotnih divizij, dve konje-niški in štiri motorizirane. Junaško se je bila obkoljena armada in se z največjim trudom prebila do morja, kjer so na ladje naložili okrog 90 tisoč francoskih in 370 tisoč angleških vojakov. Vso ostalo. armado pa so nemške čete ali ujele ali pa uničile. Vojaki so rešil1 samo svoje golo življenje, vse orožje in vsa oprava pa je padla v roke Nemcev. Na zavezniški strani je ostalo 43 divizij Francozov in 1 angleška divizija. S to vojaško močjo so sprejeli zavezniki drugo veliko nemško ofenzivo na Sommi. Druga nemška oJenziva se je začela dne 4. junija. Med tem je vrhovno poveljstvo francoskih vojnih sil prevzel Veigand. Z utruje-nimi in razrečenimi armadami je skušal zadržati nemško vojsko in rešiti ljubljeno mu Francijo, pa je bilo zaman. Ko je uvidel, da ne bo mogel držati zaključene fronte, je utrjeval posamezne postojanke in se tako nekaj časa držal. Med 5. in 8. junijem je nemška armada tudi to linijo predrla in je pri Soissonu prišla preko vode Aisne. Francozi so v teh bojih zopet izgubili 15 divizij, tako da je od morja pa do Mažinotovc črte stalo proti 97 nemškim divizijam le 16 ne-dotaknjenih francoskih. 12. junija je že Veigand izjavil, da je popo-len poraz francoske vojske neizogiben. Dne 18. junija je bila francoska armada presekana na dvoje. Med tem je dne 10. junija napovedala Franciji in Angliji vojno tudi ltalija. Njena vojska je prodirala v Francijo iz vzhodne strani in je prišla armadam, ki so se bojevale na Mažinotovi črti, za hrbet. Dne 17. junija so prišli Nemci prek Rena in začeli osvajati utrdbe Mažinotove črte, ki so jo Francozi hrabro branili. Armada Conde je izstrelala na nemško vojsko vso strelivo in se_ potem udala dne 22. junija. Drugi del armade se je umaknil na Švicarsko, kjer je bil razcrožen. Dne 17. junija je Francoska vlada zaprosila nemško za pre-mirje. Nemci in Italijani so med tem zasedli že polovico Francije. Nemci so hoteli, da se za premirje pogajajo na istem mestu, kjer so se pogajali, ko se pred 20 leti oni prosili premirje in mir od Fran-cozev, da s tem operejo sramoto za svoj poraz v zadnji svetovni vojni. Premirje je določilo, da pod francosko vlado ostaneta dve pe-tini cele Francije, nasprotniki pa so zasedli 3 petine. Poleg tega je 58 premirjc naložilo premagancu, da mora vzdrževati vso vojsko v za-sedenem ozemlju, kar znese težke miljone za francoski narod. S tem pa še vojne ni konec. Dasi je vodja Nemcev, Hitler, ponudil Angliji mir pod gotovimi pogoji, je angleška vlada ponudbo odklonila in se vojskuie dalje. Vse je pričakovalo in tudi nemški voditelji so zatrjevali, da bo nemška vojska napadla Anglijo doma. V ta namen so Nemci z zračnimi napadi hoteli streti angleško vojsko 73 s* >c« :-o ID to" o .¦2 G «L c o ¦- -2 E— 2 .2 co •-a & & i & co >cn Cfl O "cc —i cu aS in odpor. Ker bi pa ta način vojne stal nemško armado preveč živ-ljenj, je nemško vodstvo očividno opustilo ta načrt in je zbralo dru-go pot, to je, vse evropske države s pogodbami navezati na Nem-čijo in Italijo, angleško moč streti na Sredozemskem morju in ji tako odvzeti vpliv in kolonije. Vse delovanje nemške politike in vojaških priprav je šlo po zlomu Francije v to smer. Med tem so Sovjeti zasedli vse tri baitiške države: Litvo, Le-tonijo in Estonijo. Dva tedna pozneje, 28. junija pa je Rumunija pre-pustila Rusiji Besarabijo in gornji del Bukovine. Rumunija je pod pritiskom Sovjetov prepustila Bolgariji južni del Dobrudže in Magyarski severni del Erdelja. Kot za protiuslugo je Magyarska pristopila k trozvezi, ki so jo med seboj sklenile Nem- n c« q ° f5'" 5^f Q> ~* ,2. N< CKJ ui° p 2 o •o n> ?r o cn "o o rf 5 ^ 3 i/j > p^— ~ O —• D3 C/3< o g fi » 0! OT 3 O Q cn ~; ^< Q- 8 < » %' Z O 2. 3 /¦ d rti ro ¦-;• i.S § 3 ? 3 ?5»° o.s- pT c« ^rr o< čija, Italija in Japonska. K trozvezi je pristopila tudi Slovaška^in jo izdatno podpirata še premagana Francija in Spanija. S tem se je političen vpliv trozveze precej okrepil, obenem pa dal Italiji jn Nemčiji možnost, da Anglijo napadeta na njeni najbolj občutljivi kolonijalni točki, Egiptu in Indiji. Kot ovire na ti poti stojita še samo Turčija in Grčija. 60 Koncem meseca oktobra je ltalija zahtevala od Grčije, naj ji mirnim potom pusti, da zasede nekatere važne strategične točke. Zahtevo je Grčija odklonila, zato pa ji je Italija napovedala vojno. Grki se sicer hrabro upirajo, radi tega pa si ne smemo delati utvar, da ji italijanska premoč ne bi prišla do živega. Grčijo sicer podpira Anglija z letali in z vojno mornarico, pa pomoč ni tako izdatna, da bi Grčijo mogla rešiti pred ncsrcčami. Pa to so že prerokovanja, v katera pa se ne smemo spuščali. Ko to pišemo, ni italijanske vojske v Grčiji, vse je pregnala iz svojega ozemlja grčka vojska in v Al-baniji celo zasedla važno sirategično mesto: Korčo. V bojih med Grčijo in Italijo je prišlo tudi do bombardiranja jugoslovanskega Bitolja. Ugotovilo se je, da se mesto italijanska le-tala pomotoma napadla. Italijanska vlada je dogodek obžalovala in povrnila vso škodo. S tem je bil ta nevaren dogodek poravnan in mir med nami in sosedno Italijo obvarovan. Scdemnajsef novih §v. meš w §Bov. Ifrajini Letošnje leto je dober Jezuš posebno blagoslovo Slov. Krajino. Sedemnajset njenih sinov je pristopilo prvič k božemi oltari, da pri-kažejo Bogi svoj prvi dar, dar Boži, Jezuša, samoga Boga i njemi sebe za dar. Prva nova sv. meša se je vršila v Crensovcih julija 16, zadnja v Indiji okt. zadnjo nedelo, na god Kristuša Krala. Med se-demnajstimi novomešniki sta dva prvo nevtepeno daritev prikazala Bogi v Jiižnoj Ameriki, eden na Japonskom, eden v Indiji. Stiri mi-sijonare je tak znova poslala mala Slov. Krajina v širni poganski svet, da pridobijo za vero i cerkev Kristušovo diiše, ki v senci smrti sedijo i je pripelajo v večno zveličanje. Vekše časti ne more meti naša mala krajina, kak da sme so-delovati po svojih sinaj misijonaraj na pokristjanjenji poganskih na-rodov. I če bi smeli en svet, en tanač dati našemi siromaškomi liid-stvi, je te sledeči: 1. molite dosta za misijonska pozvanja; 2. podajte se dečki i dekle v to najzvišenejšo sliižbo i 3. naši milijonarje, ki ste obogatali iz žiilov našega siromaštva, podpirajte naše misijonare, naše dečke i dekle, da dovršijo svoje včenje i se pridno pripravijo na zvišeno misijonsko sliižbo. Gospodje Osterci, Klepci, Swarci, Hahni, Eppingcri, Hekliči i driigi bogatašje, dariijte letno v fond, da se iz njega podpre naša mladina, ki se šče posvetiti misijonskomi deli. Nastavite takši fond. To zahteva od vas pravičnost i liibezen. Vek-šega kulturnoga dela ne morete izvršiti, kak če podpirate sinove i hčeri tistoga liidstva v misijonskom pozvanji, štero vam je spravilo, se zna, po vaših triidaj tiidi, veliko bogastvo. Odkrito govorimo, da po navuki kat. cerkve ste svoje dohodke dužni deliti med tiste v prvoj vrsti, ki so vam pomogli k blagostanji. I to so v prvoj vrsti naši siromaški liidje, vaši kiipci, vaši delavci. Med te narod delite svoje dobičke, do šterih ste po njem pri-sli, podpirajte njegove sirote, predvsem pa njegovo mladino, ki se šče poevetiti misijonskomi deli, 61 Edno odprfo pifanje Pomagajte nam je rešiti, hi sfe na fo pozvani Zima je tii. Nema smilenja z nikim, vsakomi do kosti sega i ga poščiple. Srečen, ki se ma s čem odeti. Skoz tople obleke zima lejko sega do kosti, ne napravi nikše škode. Vse inači je pa pri tistom, ki je slabo, ali nikak odet. Keliko irplenja, keliko betegov, keliko smrti vzeme zima pri siromakaj. Najbole se nam mora militi nedužna dečica. Nema obleke i obuteli za šolo, še menje za cerkev. Zmrza-vle po dnevi, zmrzavle po noči. Drv ne za kiirjavo, mora se šparati, tople obleke ne, obiiteli ne. Se srečno je dete, ki ma zakrpano ode-valo i obuteo, skoz šteroga njemi gledajo prsti. Kelko dece pa nema ni toga. Pa poleg dece so starci i starice, ki se ne morejo zadostno obiiti i obleči. Delavci brez sliiža trpijo s celov familijov mraz. Pa vsi ti so naši bratje, so naše sestre. Od vseh teh pravi Bog vsem nam po proroki: ,,Carnem tuam ne despexeris — ne zaničuj svo-jega tela." Velika, zaistino boža reč. Pomenkanje trpeče, prezebla-joče telo mojega siromaškoga bližnjega je moje telo. Moje ne več pred Bogom, kak njegovo i njegovo ne menje vredno pred njim kak moje. Dužen sem njegovo tak liibiti kak svoje i njegovoga ne smem menje liibiti kak svojega. Zato kak svojemi teli toplo obleko i obiiteo želemo i njemi poskrbimo, smo dužni po istoj liibezni že-leti i poskrbeti svojemi golomi, nagomi, bosomi bližnjemi tiidi obleko i obiiteo. To je boža zapoved, boži zakon. Naš mili zveličar je ja-sno povedao: ,,Ka ščeš ka bi ti liidje včinoli, včini njim tiidi ti, i ka neščeš, ka bi ti liidje včinoli, ne včini njim ni ti." Jasno kak pold-nešnje sunce. Ka bi pa bilo potrebno, da oblečemo i obiijemo naše siromake? 1. Prek reda ne pijmo, ne kadimo, zatajimo se v pili i kadili i dariijmo iz prihranjenoga za obiiteo i obleko siromakom. 2. Staro obleko i obiivalo poniidimo siromakom. 3. Ki smo premožni i mamo vrednost, dariijmo v te namen vekše svote za obleko i obiiteo našim siromakom. 4. Trgovci, ki so po starih nizkih cenaj kupiivali obleko i obii-teo, naj dogotovleno ali pa material za njo, brez vseh dobičkov po staroj ceni dajo siromakom. Ne vekšega greha v teh žalostnih časaj, kak je greh trdoga srca, štero se šče na račun siromaškoga naroda še te bogatiti, gda te pomenkanje trpi. Viipamo se, ka naši trgovci vsi majo diišno vest i bodo obleko i obiiteo pa ves material za njo odavali siromakom po starih cenaj, velikim siromakom pa celo, kak do bi mogoči, brezplačno poklanjali. StOletna IZhUStVa gučijo za BAČKO APOTEKO i za njeno znano hižno _sredstvo: ,,BILJNO ROSO", to tekočo blagodat rastlin. Samo 3 kaplice, 3 čiidodelne rastlinske skuze uporablene odzviina ali odznotra odženejo bolečine, mantranje prehenja i človek se počuti sveži i novi. Ona stoodstotno davle tisto, ka obečavle! Mora pa biti samo prava ,,BILJNA ROSA" iz 100-letne Bačke Apoteke. 62 cdisdonskA PORoCiiA J. M. J. Shillong. Assan, India, 20. sept. 1940. Prečastiti gospod! Po dolgem času se Vam spet oglasi sin Slov. Krajine. Vzrok je le današnja vojna, da tako redko pišem Vam in še drugim v do-movini. Bil sem mnenja, da, ko je Vaša sosedna država stopila v vojno, ne bi bilo mogoče več dobivati pošte iz Evrope in pa tudi se ne bi splačalo pisati od tukaj, dokler se ne bi odprla pot za poši-ljanje v Evropo. Toda Vam moram sporočiti, da redno dobivam Vaše in še druge liste, le radi vojne porabijo dalj časa. Zaenkrat še ne vem, katero pot hodijo. Glavno je, da jih dobivam, ker mi prinašajo veliko novic iz moje drage domovine. Nadvse lepe in zanimive novice pa sem prejemal od vseh listov v avgustu in septembru. Zelo sem bil vesel, ko sem prebral članek o letošnjih novomašnikih, o slovesnosti, ki so se vršile v pre-teklih mesecih v Beltinski župni cerkvi. Zares mora biti ponosna in obenem tudi srečna ta Beltinska župnija, ki je letos, kot sem bral, na čelu vseh župnij v Sloveniji, v tem pogledu, da je prav letos dala Bogu in Cerkvi največ novih mladih levitov, novih delavcev v Gospodovem vinogradu. Srečna torej ta župnija, ki je letos bila de-ležna tolike milosti in posebnega božjega blagoslova po priprošnjih teh novomašnikov v njih prvih sv. daritvah. Srečnejši pa so se še morali biti njihovi starši, ki so obrodili tako dragocen sad in ga darovali Vsemogočnemu v čast in slavo. Po njih obstoji naša vera in se bo čimbolj širilo božje Kraljestvo na zemlji. Bog je gotovo obdaril te srečne starše z posebnimi milostmi na sveti dan prvih sv. maš svojih sinov. Katere sreče so pa bili deležni sami novomašniki po svojem mašniškem posvečenju, je težko opisati. Po dolgih stop-nicah, polnih težav in neprilik in bi rekel, čez vodo in ogenj so kon-čno dospeli na sv. goro, do Gospodovega oltarja. Zares srečne so se morali čutiti po mašniškem posvečenju, ko je prišel vanj sam sv. Duh, ko so zadobili tako veliko oblast nad dušami in nad Kristusovim Telesom. Bog daj. da bi na svojem apostolstvu pridobili veliko uspe-hov in veliko storili za blagor duš, ki jim bodo izrocene od božje Previdnosti. Bog daj, da bi bili zares prava svetlost in sol svetu, Bogu in Cerkvi pa v veliko čast in slavo. To jim iz srca vošči Vaš slov. sin in rojak, njihov najboljši prijatelj in tovariš. Jaz se hvala Bogu prav dobro počutim, posebno zdaj, ko se rni tako hitro približujejo oni srečni dnevi, ko bom tudi jaz, najbolj nevreden, postal Maziljenec Gospodov, duhovnik Kristusov na vse veke, ,,drugi Kristus", misijonar in apostol te velike in tako pisane Indije po naravi in po verstvu, Bog mi daj v moji prvi sv. maši ne-kaj one svetosti, milosti in gorečnosti do duš, ki jo je imel prav tukaj, v tem kraju naš goreči in pokojni rojak Mlekuš, ki je umrl tu v Shillongu ravno tri lela pred mojim prihodom v Indijo. On Je b3 umrl leta 1933, dne 2. nov. in jaz sem stopil na Indijska tla 2. nov. leta 1936. Dan mojega mašniškega posvečenja je že določen in sicer 26. okt., a na drugi, dan, praznik Kristusa Kralja pa bom pel prvo sv. mašo tukaj v Šilongu (Shillong). Navzoči bo tudi nadškof iz Madrasa, iz Južne Indije. Ne bom imel one sreče, ki so jo imeli moji tovariši, ki so peli svojo prvo sv. mašo v svojem domačem kraju, v krogu svojih staršev, rodbine, znancev in prijateljev. No pa se bom vseeno počutil nad vse srečnega, ker domače, starše in druge drage osebe mi bodo zastopali ali nadomestili tukajšnji gg. predstojniki in misijonarji, in še kristjani in pogani iz tega kraja. Vendar pa sem prepričan, da boste tudi vi vsi navzoči in jaz vas vljudno vabim združite se z menoj vi, dragi oče in mati, bratje in sestre, rodbina vsa, vi preč. gospod in še drugi gospodje, ki so me spremljali do tega cilja mojega, vsi dobrotniki, znanci in prijatelji! Jaz bom vas imel vse v kelihu in Bog bo povrnil vse vaše trude in žrtve z obilnimi milostmi in skupaj molimo za mir in za spreo-brnitev Indije. Vaš v Presv. Srcu Jezusovem Ioan Cigan. Vsaka hiša v Slov. Krajini naj ma ,,K«i 1 enclar Srca Jezušovoga"! Nastavljeno 1849 ŽELEZO, Švedski magnet ocel. DLAGO XL OCE1.A, obželezenje zgradb. vsake vrste šker, železni trami, gOfOVi ŠparlieU za v steno vzidati, frbovelshi porl-landcenien! I-a, v a p n o. Nadaie šivoltil ma$lnl, blClhllni, kak tiidi ma^llil zo slamo rezafi, repo Sekafl, Plllgl se najfalej dobijo v ž e 1 e z n oj trgovini JDRIJA TOM WA V LEINDAVI. 64 Kdaholi si ščeš moraš ,,DILJNO ROSO" rabifi! Na jezere zdravilnih rastlin s cvetočih senožeti, gostih logov i visi-kih planin davle svojo čtidodelno moč znanomi domačemi sredstvi J5IUNA ROSA" blagodat prirode za vse i vsakšega ! VSAKA KAPLICA JC VREDIMA ZLATA! Pri GLAVOBOLI, otriijenosti i potrtosti namažite senca i čelo s tremi kaplicami * Pri NAŠECI i zadelanom nosi po edno kaplico v nosno votlino * Pri hripavosti, KAŠLI i katari vlejte tri kaplice na tanjer vroče vode i oparico globoko vdihavlite skoz viista i nos * Pri POKVARJENOM ŽELODCI, bolečinah v želodci, riganji i krčih, vzemite tri kaplice na cukri * Pri ZOBOBOLI trbe boleča mesta dobro namazati * Pri REUMA-TIZMI, protini, smicanji, bolečinah v križi, trganjih v kotrigah dobro mazanje olejša bolečine * 3 kaplice v kupici vode dajo izvrstno VODO za IZPIRANJE viist i grla. ,,BILJNA ROSA" samo edna je Potvrb zato čuvajte se ! Pravo ,,BILJNO ROSO" dobite v vseh apotekah i bolših trgovi-nah po originalnojceni. Če ne, pišite direkno na naš naslov: 100-letna Apofeha - Dač (Dunavska banovina) i Vam bomo po želi včasi poslali 4 stekleničke ali 8 stekleničk ,,BILJNE ROSE" po originalnoj ceni. Poštnine ne računamo. Ona ide v naše breme. Reg. 1610/38 65 Naglejiivač Naš naglejiivač je človik, šteri rad cajtinge prebira. Tou je čtou, ka velki gospodje i ravnitelje držav eden ovoga obiskavlejo, kak bi krizo klali, pa kak bi goloba zvalili, šteri bi nan prneso oljkino vejko svetovnoga mira, pa kak bi eden ovoga napelali, ka bi namesto piikš delali napriliko železne štampeti, eli motike, eli bi pa namesto trdnjav zidali povejmo napriliko šole, špitale eli kaj takšega. Naš naglejiivač je včasi trde glave, pa nikak nej razmo, zakaj se visiki gospodje ne^ držijo staroga pregovora: ,,Sakši naj pomeče pred svojim pragom!" Doma krizo dol strapiti, v svojoj državi se skrbeti za svetovni mir, sosid pa pa v svojoj državi naj isto dela i v kratkon de vse dobro. — Namesto toga pa samo potiijejo, pa zborujejo pa seje majo, sejajo li sejajo, žetve pa se pa li nej nigdar včakati. Driigi so pravili, ka so tou skiipne brige, pa se morejo skiipno obravnavati, ka že bou žetva (či prle stari ne gratamo pa merjemo). S takšimi fsefele gučami so tak na dvojščino spravili našega naglejuvača, ka nej znao, ka bi nam od toga pisao. Te pa ka driigo, šou je svojega rabinara pitat, kak tou je. Go-spod so pravili, ka prej vi g. dr. Naglejiivač mate prav, naj sakša država doma pravilno dela, pa de dobro. Pa tisti tiij majo prav, šteri pravijo, ka so tou skiipne brige vsej držav, pa se skiipno mo-rejo obravnavati. Naš naglejiivač pa s tem odgovorom nej biio zadovolen, pa se štiikao s svojim rabinarom. Kda sta se že skoro svadila, je rabi-nar pravo, ka v ednom delešnjem orsagi je eden sveti rabinar, ite prej g. dr. Naglejiivač k njemi pa van un že pamet dostavi. Te pa hajd k svetomi rabinari! Kda je sveti rabinar dugovanje čiio, se je eden čas čovao pa glado po pišlivoj glavi. ,,Znate moj liibi gospod, tou so takša dugovanja, ka vij mate prav, pa ovi majo prav, ka seje držijo. Pravzaprav, po vsoj pravici je delo takše, kak van zaj jes edno priliko poven od Kobija pa od Sare pa od njeva služečke dekle. Eden večer je Sara pravila Kobiji: ,,Čiiješ Kobi moje dete, jes čiili praviti, našo dekla noseči sou." Kobi je pa pravo: ,,Sara moje zlato, lass gehen, tou njene brigi sou." ,,Ja, Kobi jes čiili praviti, ka dekla od tebe noseči sou." ,,Zlata moja Sara, lass gehen, tou moje brigi sou." ,,Znaš meni Tvoja žena se tou ne vidi, ka jes ne vej, ka zaj z vama delali?!" Te je pa Kobi Saro pobožao po rami pa pravo; ,,Lass gehen Sara tou Tvoji brigi sou." Moder rabinar je nazadnje pravo: ,,Vište, dragi doktor Nagle-jiivač, svetovna dela so glij takša, kak Kobijova, Sarina pa njeva dekle. Vsi edno brigo majo, samo ka zato sakši na svoj način more svojo nevolo san nositi, pa se je braniti, kak zna pa more!" S temi rečmi je sveti rabinar porino našemi naglejiivači nekši šparavec pod nos. Sirmak nej mou pejnez, te je pa piisto v špara-nec gumbu s tistoga svojega zimskoga kaputa novoga raztrganoga. ,,Moj Boug naj Vam plača po Vašem zasliiženji. Zbogom!" 66 Plača zavupanja Strašen vdarec je zadeo ženo uradnika, ki je bio zavolo po-neverjenja obsojeni na osemletno vozo. Napravo je teliko dugov, da bi morala žena vse odati, če bi je štela poravnati. Ka pa potom? Ali naj ide s svojim 8 letnim sinčkom i 10 letnov hčerkov po kodi-vanji? Svojo veliko zadrego potoži prijatelici. Ta jo opozori na vre-lec vseh milosti, na prsv. Srce Jezušovo. K njemi naj se zateče, njemi potoži svojo nevolo, priporoči svojo deco i posebno svojega moža, da bi se po prestanoj kaštigi pobolšao i povrno k njej. Gospa resan ide v cerkev, kde je bila na stranskom oltari podoba presv. Srca Jezušovoga. Pred to podobo poklekne i prav prisrčno moli. Te pa obvisijo njene oči na trnavoj koroni, ki obdaja prsv. Srce i obide jo miseo, kak da se more pritožavati nad bridkostjov, ki jo muči, Gospod je pa tak mirno i vdano noso trnavo korono, tak mirno pre-našao vse bridkosti, ki so zadele njegovo presv. Srce! Nehote zdigne roke k podobi presv. Srca i vzdihne: „0 boži Zveličar, kak morem jaz uboga grešnica zahtevati, da bi se mi bole godilo kak tebi! Če si ti brez godrnjanja noso trnavo korono, ki so ti jo driigi spleli s svojimi grehi, se tiidi jaz nesmem pritožavati. Probala bom potrpež-livo sprejeti težki križ i ga nositi tebi v čast. 0 presv. Srce Jezu-šovo, zgledni se milostno na mene i posliihni moje prošnje! Smiluj se mene i moje dece, razlej vretino svoje milosti tiidi na nesrečneža, ki je našoj driižini povzročo teliko nevole!" Se ednok se milo zgled-ne na podobo i vsa pomirjena odide domo. Trnava korona okoli presv. Srca Jezušovoga i njegova milost njej je dala teliko moči, da je vdano nosila vse težave, ki so jo zadele na poti njenoga živlenja. — Od toga je minolo 11 let. Znova kleči gospa pred istov podobov presv. Srca Jezušovoga i pretače skuze, a ne več skuze žalosti, nego skuze veselja i zahvalnosti. Poleg nje klečita odraščeniva sin i hčerka i — njeni mož. Deca so dobro preskrblena, pa ttidi mož je prišeo iz voze ves inačiši s trdim sklepom, da šče z lepim živlenjom i mar-livim delom popraviti vse, ka je zagrešo nad svojov družinov. Presv, Srce Jezušovo je spunilo želo siromaške žene i razlejalo svoje mi-losti na vso driižino. POdll&Šclj Sl 2iVl€lt JC! Od toga predmeta je izišla jako zanimiva knigica, štero čtevci dobijo brezplačno, či jo s kartov zahtevlejo od PANNONIA - APOTHEKE, Buda- pest 72, Postfach 83, Abt. III. 31. Vse ostalo si lehko čtevci na driigom mesti preč- tejo v tom kalendari od toga. Priporočam svojo hljuCavntCor-sho delavnico za dobavo vseh v to stroko spadajočih del, ka-kor železna vrata, okna, žične ograje, škarjasta omrežja, stop- splošno ključavničarstvo niške ograje, štedilnike (šparhet) MURSKA SOBOTA ter vsa stavbena dela itd. itd. Lendavska oesta se. Izdelava prvovfstna. Cene zmerne. 67 Tebe bodo dehle (rošlale... N a r o d n a . Tebe bodo dekle troštale, Gda že jaz odvandrao bom, Gda že jaz odvandrao bom, Pa daleč, daleč hodo bom. Tebe bodo rože troštale, Šter' po travniki cvetejo, Šter' po travniki cvetejo, Pa mil' veselje delajo. Jaz bom si pa koso kiipo, In te rožce bom dol pokoso, Naj te nedo troštale, Pa mil' veselje delale. Tebe bodo Jtice troštale, Šter' pod zrakom lečejo, Šter' pod zrakom lečejo, Pa mil' veselje delajo. Jaz bom si pa ptikšo kiipo, In te ftice dol spostrelo, Naj te nedo troštale, Pa mil' ve^elje delale. Tebe bodo ribe troštale, Šter' po vodi plavajo, Šter' po vodi plavajo, Pa mil' veselje delajo. Jaz bom si pa mrežo kiipo, In te ribice bom spolovo, Naj te nedo troštale, Pa mil veselje delale. Tebe bodo dekle troštale, Gda že jaz odvandrao bom, Gda že jaz odvandrao bom, Pa daleč, daleč hodo bom. Zapisao: 5. K. Dehla nese h mlini... N a r o d n a . Dekla nese k mlini Zakeo borovice. Hitro nam semeli, Ka bomo ltidske meli. Drlin, drlin, drjom, jom, jom, Da bomo liidske meli. Štrk pa drva ceple, Čapla vodo nosi. Keber jesti kuha, Stenica zabeliije. Viiš pa dete zible, Buha hižo zmeče. Komar pa z miihov pleše Po brezovom strnišči. Miiha zgrabi poleno, Pa komari vdari v koleno. Komar pa zgrabi robec, Pa miihi vdari v gobec. ,,Tiho bodi miiha, Ti stara baba gliiha!" Miiha nikaj nej marala, Ešče vekšo vrisko delala. 08 Zapusao: 5. K. Podugšaj si živlenje! Živlenje se more podugšati, betegi se morejo zvračiti, slabi ojačiti, nestanovitni morejo po- stati jakostni i nesrečni postanoti srečni! HA PRIDE ZA VSAKIH DETEGOM? Oslabitev živcov, zgiiba dobri prijatelov ali svoji bližnji razočaranost, strah pred betegom, nepravi način živlenja i vnogo driigi razlogov. ZADOVOLSTVO je najbolši doktor! Vnogo je poti, štere te lejko pripelajo do dobroga razpoloženja, štera te oživijo, te navdajo z novirn viipanjom, a te potifso ,prikazane v ednoj razpravi, štero vsakši, ki jo zaprosi, dobi StlSTA DREZPLA€NO! V toj maloj knigici je raztumačeno, kak se morejo v kratkom vre-meni i brezi faling pri deli živci i mišičevje ojačiti, triijava, slabo razpoloženje, razfresenosf, nerazpoloženje za delo i nebroj driigi pojavov betega popraviti ali celo odstraniti. Zahtevajte to razpravo, štera vam pove vnogo hasnovitoga. > PANNONIA - APOTHEKE, DUDAPCST 12, Postfach 83, Abt. III. 31. Redha miiošča V mesti Maastricht na Nizozemskom je p. Abel, kak nam sam pripovedava, srečao staroga, seroga diihovnika, ki je v kapeli naj-svetejšega Oltarskoga Svestva vsaki den mešuvao ob 10. vori. Pitao je driigoga diihovnika: ,,Kak to, da more te stari gospod do ll.vore ostati na tešče, ka komaj ob 10 vori mešiije?" I diihovnik njemi je pravo: ,,Te stari gospod je bio prle židov. Ednok sreča procesijo z Najsvetejšim. I židov je zasramiivao mimoidočo procesijo. V trenutki, gda je njegovo zasramovanje dosegno višek, je spadno žarek milosti iz monštrance v njegovo srce. Presv. Srce Jezušovo v najsv. Olt. Svestvi je pozvalo ubogoga zasleplenca. I židov se je z vsem srcom odzvao njegovomi pozvanji. Postao je kristjan, duhovnik i je za po-koro skleno, da se bo zato, arse je to zgodilo ob 10. vori, vse svoje živlenje vsaki den posto do desete vore, nato pa mešiivao v kapeli najsvetejšega Oltarskoga Svestva. 69 Naša tolažba v nesrefi V zadnjoj svetovnoj bojni je driižina, ki se je posvetila presv. Srci Jezušovomi — kak poroča znani P. Mateo — dobila brzojavko, da je najstarejši sin spadno na bojišči. Mati vzeme brzojavko i jo dene pred podobo presv. Srca Jezušovoga, svojega Krala. Nato zazove deco, sliižinčad, vso driižino. Viižge sveče pri podobi i na-ravnoč z junaškim samozatajuvanjom zaspevle pesem: ,,Jezuš, naše viipanje", i moli apoškolsko vero. Po končanoj molitvi pravi mati deci: „Vaš najstarejši brat se je preselo v večnost. On počiva v na-ročji Krala naše driižine." Zdaj se je pa milo zjokala pred podobov presv. Srca Jezušovoga i ž njov vsa drtižina. — Presv. Srce Jezu-šovo je driižini, ki se je njemi posvetila, naklonila toliko tolažbe, da je vdano nosila težki križ, šteroga njej je naložila boža previdnost. Lanl $o mi pravill... N a r o d n a . Lani so mi pravili: : ,,Deklica, deklica." Letos mi pravijo: ,,Mamika, mamika." Kam pa to mine? Kam ide, kam ide? .. To je slovensko veselje! Lani sam plela Liik no mak, liik no mak, Letos mi joče Moj mali knap. Lani so me vidli Skoz zida, skoz zida, Letos me ne vidijo Skoz plota, skoz plota. Zapisao: I. I. NAZNANJAMO cenjenim odjemalcem, da imamo ¦uini i.j»,*iiiinai. iiiii,«— ,. — poleg velike zaloge vsakovrstnega manniahfurnega tela^a iu«i Koniciicajo. Velika izbira ženskih zimskih plaščev (kaputov) ter ženskih, moških in otročji ,,HUBERTUSOV". Obenem tzvrSujemo vsohovrstno honfehcljo na laslno željo po meri! HR niRSCHL m SIIVOVA - H. SOPOTA 70 Naš vert do pa prašf ičha klali... N a r o d n a . Naš vert do pa praščička klali. . . Al' što de njim pomagao klati? Dajte da mi prav žganice, Da si spijem na teščicef Zdaj že vidim, da irači nej, Ka morem iti jaz najnaprej. Jaz pa idem notri v hlev, Praščič misli, da njemi nesem plev'. Nej sam viipao ga prijeti, Ze mi je leto prek po peti, On nad menov telko briilf,- Da mi peto vso ogiili; On nad menov telko čampa, Ka bi jaz niicao dva krampa; On nad menov telko mensa, Ka mi hlače vse razčeše; Vuha špiči no posliiša; V meni diiša že trepeče . . . Zdaj de moja poskradnja vora, Ci de on nad menov telko gora! On mene zbije v eden kot, Ovi bežijo vsi za njim, Jaz pa v koti Ii sedim; Mogeo bom si hlače prati, Prle kak bom ga pomagao klati . . . Či g gostiivanji se spravlaš, Tak se skrbi, kak ta mravla! Ka do ti pozvani gosti Jesti meli vsi zadosti. Zapisao : S. K. Dužnost vsaKoga Slovenca v Slovenshoj firdjini je, da si v prvoj vrsfi naro€i naše dom^Ce liste: 71 Moforji, Šivalni in Pfsalni sfroji, švedshe znamhe ,,Adler". Preše za grozdje, šrafi, štedilniki, v domači in fabrični izdelavi, vse vrste mehanična dela za kolesa, motorje, automobile, benzinske pumpe vseh vrst, masti in olja za automobile in stroje, strokovna radlodelavnica, postaja za pol-njenje ahumulatorjev m za popravlfo isfin. ¦ ¦ Popravila vsakovrstnih strojev, gospo-darskih in drugih manometrev, vseh vrst strokovna popravljanja, s autogeničnim in električnim varenjem, U{LOdlia Y©- žnja s autotahsijem. Fritz Štefan DOL. LENDAVA pri holodvoru SENJE v Slovenskoj Krajini HelSIllCi: (živ. i kram.) 20. januar, 20. februar, 25. aprila, 15. julija, 15. in 27. sept. i 5. novembra. - Pripomba. Plemensko senje rodovniške živine je 24. aprila i 24. oktobra. BOgOJina: (živ. i kram.) 15. februar, 20. marca, 19. maja, 20, julija, 4. sept. i 16. novembra. CanhOVa: (ziv. i kram.) Pondelek po cvetnoj nedeli, pondelek po sv. Trojstva nedeli, 24. sept. i 11. nov. ČreilSOVCi: (živ.) 14. marca; (živ. i kram.) v pondelek po 3. maji, v pon-delek po 14. sept. i 20. oktobra. DODrOVnih : (živ. konjski i kram.) v tork pred Viizmom, pondelek pred Te-lovim, 25. julija i 20. septembra. DOhleŽOVJe: (konj. živ. i drobno) 18. junija i 21. augusta. DOienCi : (drobno) na Telovo i 6. decembra. OrOd (G. Lendava): 28. marca, 21. jun., 16. aug., 29. sept. i 30. nov. HOdOŠ: (živ. i kram.) 10. marca, 5. julija, 19. augusta i 5. oktobra. IfrlŽeVCi : (živ. i kram.) 16. aprila. 4. junija i 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Ce spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvešo soboto. BtSUZma: (kram.) na Križni četrtek. WrO6 : (kramarsko) 4. maja. Lendava : (konj. živ. i kram.) 25. jan., 16. febr. v četrtek po tretjoj post-noj nedeli, na Velki četrtek, v pondelek po Risalaj, 28. julija, 28. aug., 28. sept.. 28. okt. i 19. dec. Vsaki tork svinj. senje. Če na te den spadne svetek, se senje vrši na drugi den, tak tvidi, če velko senje spa-dne na tork, se svinj. senje tiidi te den vrši. PlarfjanCi: (živ. i kram.) 6. maja, 9. augusta i 23. oktobra. PelrOVCl: (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. sept. i 28. oktobra. PUŽaVCl: (kramarsko) 13. julija. PUCOnd: (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. septembra i 10. novembra. PrOSenjahOVCl: (živ. i kram.) 15. marca. 16. junija, 2. sept. i 28. nov. RahiČaii: (±w.) 26. marca, v tork pred Risali. 2. julija, 16. aug. i 8. nov. SelO : (kramj prvo nadelo po Srp-noj Mariji i na Miklošovo. SV. Senedlh : (kramj pred pepel-nicov, po postni kvatraj, po cvetnoj nedeli, po jesenski kvairaj i pred Bo-žičom vsikdar v pondelek. 72 SObOlfl : Prvi pondelek januara ži-vinsko senje, prvi pondelek februara živ. i kram., prvi pondelek marca živ. i kram., prvi pondelek aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. ju-nija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ.. 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi ponde-lek svetek. se vrši senje na driigi den. SV. SebeŠCan : (kram.) 20. jan., 2 nedela po viizmi, 15. jun. i 21. dec. TtŠilHI : (živ. i kram.) 10. apr., 7. sept. TlimiŠČe : (živ. i kramj v četrtek pred Cvetnov neddov, driigi pond. po Viizmi, v četrtek pred Risali, v pond. pred Vel. mešov, 9. sept., 4. oktobra i 15. dec, v vsaki četrtek svinjsko se-nje. Ce na te den spadne svetek, se senje vrši na driigi den. Srez Ljutomer LjlltOIHer . živ. senje 14, jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. -aug., 12. nov. Kram. i živ. senje : 11. febr., 11. marc, 13. maja ; tiidi konjsko : 16. sept., 17. dec; samo konj i živ. senje : 14. okt. CV€H : 7. septembra. 00r. RN r o d j P k uhinj sko posodo, štedilnike, peci, barve, firnis. laki, okensko steklo (glažojne) N CD O a> 13 CD Vse pogrcbnc polrebšdne: Zmerne cene. DomoCe podjetje. ToCna poslrežbe. K9liV€: Kovrnaste, hrastove in navadne, 8OllCiC€ (šlare) svilene in navadne, VdlCe v veliki izbiri, trake za vence z napisom, izposojam mrtvaški voz in oder. DOMANJKO MIRO, MURSKA SOBOTA LENDAVSKA C. 8. Prvle, hah Di haj kilpili, sl poglednlte frgovino v L E N D A V I i v M. SOBOTI Aleksandrova c. 17. CP°I©Q Bata) Na zalogi mamo vse vrste zimske kratke i duge moške kapute, ne-premočlive moške, ženske i dečje ,,nuberlUSu plašče, duge ženske kapute, vse vrste moških i dečjih oblek. Velika izbira hob. Mamo vse vrste kamgaro v, štof o v i caigov ! ! ODIehe izdelavamo tildi po merl foCno l solidno ! ! Pridite i si vse to lehko po- glednete, brezi toga, da bi vas silili za nakiip NAZNANJAM cenj. občinstvu, da sem odprl v M. Sobotl, Maia ultca 3 hljutavntfarsho de I a vni co. Prevzamem vsa v to stroko spada-joča dela, kakor železna okna in vrata, različne ograje, škrjaste mreže, ročne blagajne, šporhete iz na-vadnega in rje prostega železa (rostfrei) kakor tudi raz-lično okovje, montažo železnih rolojev, avto-gensko varjenje in reza-njater popravlla biciklov. Cenj. občinstvu se priporoča : GONDOŠI fRANC, i splošno ključavničarstvo n. sodota C2DC2DOC2DOC20C20 CEHFRANC trgovina § z mešanim blagom 8 Murska Sobota 5 C2O CZD 0 CSD O CSD CSD Denar naložife najvaraeje KMEČKIPOSDJILNICI ZADRUGI Z NEOMEJENIM JAMSTVOM V MURSKI SOBOTI. Za vse vloge jamči preko 1800 članov z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem Vse vloge, katere so vsak čas na r azpo lago, obrestu j e najugodneje ŠIFTAR LlDVIh TOVARNA PERILA MURSKA SODOTA CZD C2O CS3 CSD O C2D C2D CSO CSD Nudim dnevno vse vrste svežega peciva, tort, čajno pecivo, bombone, čokolado, v letnem času fini slado-led, za gostiivanje, godove izdelujem lepo okrašene torte. Cene nizke ! Točna postrežba ! PAIIKO SIDONIJA slaščičarna M. SObOlO - Aleksandrova c. 18. C2D C23 CSO OZD O C22D C2O C22O C2D KO L E 5 A, RADIOAPARATI, 1 C L E Z N I N \ po najnižji cenaj pri N EM EC J A N E Z 1 MURSKA SOBOTA CNasproti Borze dela} Strokovna radiodeiavnica. HIU Cov niča r slvo P 0 R C D 0 $ I. istolam ŽELEZNA BAUTA V M. SOBOTI Priporača svojim kiipcom svoje najbougše motiKe, lopafe, se&tire i žage. švedshiti hos, Diamantstalil hos, orlginainift UroSshlh hamnov. Wa zalogi ma tiidi vsakovrstne potrebščine za zidanje, šlejz i betonshoga železa, štedilnihe za zidanje, kak tudi ,,Triupi?" šamcrSlcdilnihe. Na skiadišči ešce ma sečfoure, reporeznice, mline za jabuka i grozdje pa vse v železno stroko spadajočo blago. rTT^^^^f^^r^^jt^/^irTT^f^v^K^^c^T^f^^ POZOR! Cenj. občinstvi naznanjam, da imam na zalogi veliho izbiro najnovejšega modnega in vsahovrstnega hrathega Dlaga v m-,u PRCPRICAJTC SC Cprej Brata Šiftar in Hahn). i n o g 1 b o m \ e j t e si /sakog z a 1 o go, a r z a d po O V s t r e g e 1 o 1 j i v o ! m- TVORMI$HA ZALOOA PCRILA! TS5S PRIPOROC/t SE Solidna postrežba! Nishe cene! ŠlfTAR KAROL -11. SOBOTA iyy^j[>w ir. ZDOCZZZDOC manufakturm trooii ) r SS?1 J f ^V./* "i < //> J f >">.^ i OV^ j C)T) r .•>>** j r srs>r j r »>*- i r >•¦>*' i r ><>>'-1 r »^ j TELEFON ŠT. 34. - ČEK. RAČ. ŠT. 14.891 Edini pupilarno varnl zavod _— Za hranilne vloge i sploh za vse e=== obveznosti Občinske hranilnice = jamči velika občina Murska Sobota : = = z vsem svojim premoženjom i z . ^ __p vsov svojov davčnov močjov, zato -~ = ^pi se tiidi sirotinski penezi i občinski '- ^ ------~ fondi samo tii morejo vložiti. Sprej- ~ me vloge na hranilne knižice i v --------tekočem računi pa je obrestiije naj- zzzžžž ugodnej. Daje posojila proti vkni-žbi i na poroštvo (na grtint i na p oroki.) ¦:=r=:z=r^=^. k a X t O i na poroštvo ( bi ja n k o Dovolttje vsahovrsfne hredife (lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravla tiidi vse driige v penezno stroko spa-dajoče transakcije najkulantnej. >f >wi tsss )f7?yit^v>o( ^>v icipr OBCINSKA HRANILNICA MlRSttA SOBOTA Najmodernejša fabriha mcsnati izdelhov Hladilnica in fabriha m led M. SOBOTA Delajo se vsahe vrsle hiobase, saiame (zimsHe 1 leine) hah tUdi vsefele prchajeno meso EXSPORT aovenshe žtvine, svinj, telec i mesa. DoDi se masl I. vrsfe (ndi na inalo! NAJNIŽlSA CENA I NAJPOG$A HVALHEIA Za delavce ocverhe, prehajene svinjshe noge, itd. po nisihoj ceni. 10 ^vir^r^-ir^^vif >w \y*sss iCL&Dt*&LJt sss\t sss \r^ss)C^7Zyr^3L$č JOS.BENKO ' auuna uiuia casa, Kua fiam zivina skoii. - I Den Skoti nam Den Škoti nam Den Skoti nam pušca- - -—_____: pusca- — _ ._ piisca- ---------- nja kobila | krava fwca svinja nja kobila krava ovca svinja nja kobila krava j ovca \ svinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 3 Jun. 4 Apr. 2 Maj 1 Apr. 1 Febr. 5 Okt. 2 Aug. 21 Sept. 3 jAug 3 Jun. 9 Febr. 3 iDcc. 23 5 6 12 9 23 5 5 9 6 25 61 7 13 7! 27 9 101 16 12 Maj. 17 9 9: 13 10 30 10 11 j 17 11 31 13 14 j 20 16 5 13 13 17 14 Sept. 2 14 15 21 15 Jan. 4 '• 17 18 24 20 9 17 17 21 18 6 18 19 i>5 19 8 t 21 22 26 24 13 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 23 26 Nov. 1 28 17 25 25 Marc. 1 26 : 14 26 27 Jul. 3 27 16 29 30 5 Jul. 2 21 29 29 5 30 ' 18 30 31 7 Marc. 3 20 v ' Febr. 2 Jan. 3 9 6 25 Jun. 2 iMaj 3 9 Nov. 3 '; 22 Okt. 4 Sepl 4 11 7 24 ¦ * 6 7 13 10 29 6 7 13 7 '26 8 - 8 15 11 28 10 11 17 14 Jun. 2 10 11 17 ' 11 ' v 30 ,- 12 12 19 15 Febr. 1 14 15! 21 18 6 14 I 15 21 :¦' 15 01$. 4 : 16 , •• 16 23 19 5 18 1 191 25 22 10 18 19 25 19 8 - 20 'f 20 27 23 9 : 22 23 30 26 14 221 23 29 23 ' 12 24 24 31 27 13 26 27 Dec. 3 30 18 26 27 Apr. a .' 27 ' 16 • >" 28 ' 28 Aug. 4 31 17 * 30 31 7 Aug. 3 22 30 31 6 Dfee. 1 , 20 N©V. 1 Oki 2 8 Apr. 4 21 Marc 2 Febr. 4 11 7 26 Jul. 4 Jun. 4 10 ;• 61 24 a' 5 6 12 8 25 6 8 15 11 30 8 8 14 * 9 28 f-' 9 ,. 10 16 12 Marc 1 10 12 19 15 Jul. 4 12 12 18 .: 12 Nov. 1 131 14 20 16 5 v 14 16 23 19 8 16 16 22 , 16 5 171 18 24 20 9 18 20 27 23 12 20 20 26 ' 20 9 , 21 22 28 24 13 22 24 31 27 16 24 24 30 24 13 :, • 25 26 Sept. 1 28 17 26 28 ijan. 4 31 20 28 28 Maj 4 28 17 . 29 30 5 Maj 3 21 Apr. 3 Marc 4 8 Sept. 4 24 Aug. 1 Ijul. 1 8 J*B. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 9 6 -J5 7 8 12 8 28 5 6 12 6 25 7 7 13 10 29 • 11 12 | 16 12 Aug. 1 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 15 16! 20 16 5 13 14 20 13 Dii. 3 15 15 21 18 6 19 20 24 20 9 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 23 ' 24 29 24 10 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 27 28 Febr. 1 26 18 25 26 Jun. 1 . 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 " 29 30 5 30 19 31 Dec. 1 7 Jun. 3 : 1 '¦ ' r v . ¦ . ¦ ¦ •- • *<*- VAŠ E FOTOGRAFIJE SLIKE ..... Vam zviinredno lepe i jako fal napravi samo 1 E N P A Y A (MSfl g. PojhQi>U^i jrt) Slike za legitimacije i potne liste zgotovim hitro, lepo i najfalej. Najcenejše je samo najDoljše Dlago! Zato kupujfe samo v spedalni frgovini, kjer je največja zaloga in blago ne samo najcenejše, ampak tudi najboljše. ¦ V zalogi imamo vedno K O LE S \ najDoljših svetovnih znamk: Puch - Styria - Victoria - Waffenrad - Org. Westa Lux - Wanderer - Diamant. Razen teh tudi druge znamke v cenejši izvedbi. ODAMOfONl, ter vsl naknadni deli. GlalOVlna Za Ohna v vsaki veiicini ter vsu specerijsko in galanterijsko blapj- NajnižJC cene! Stalne cene i sunm smoiHOCUVAN LADISLAV raznih znamk s 15 do 20 ^ W€iSsenstern letno garancuo. DOLNJA LENDAVA - OLAVMA BLICA ?0.