Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS št. 18-1162/77) se spremeni in dopolni tako, da se nje-govo prečiščeno besedilo glasi:
DRUŽBENI DOGOVOR 
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
Z namenom, da se občinske priznavalnine udeležencev narod-noosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sklepajo na podlagi 147. člena ustave socialistične republike Slovenije skupš-čine občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Čmomelj, Dom-žale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, llir-ska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Lilija, Ljubljana-Bežigrad, Ljub-Ijana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ruj, Radljeob Dravi, Radovljica. Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevni-ca, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Ko-njice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Tr-bovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec, Republiška konferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije, Republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvo-bodilne vojne Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
DRUŽBENI DOGOVOR
o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje prizna-valnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi
1. člen S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo:
—  upravičence do občinskih priznavalnin;
—  vrste občinskih priznavalnin;
—  skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih prizna-valnin;
—  financiranje občinskih priznavalnin.
2.  člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da so upravičenci do občinskih priznavalnin:
1.  udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narod-noosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziromado 13. okto-bra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas do odhodka v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943;
2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.  udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narod-noosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18. leto sta-rosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.  udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narod-noosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.   izjemoma zudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gi-banju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejan-skem trajanju;
6.  borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.                                      .^.
3.  člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so:
1.  stalne;
2.  občasne;                                                             .
3.  enkratne.    . .    -                                                         ¦
¦'¦¦•¦••¦'                              4 č|en                                                      ¦   '-^'
Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo upravi-čenci iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, če skupni me-sečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po ena-kih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno ne-zmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadalj-njem besedilu: mejni znesek).
Upravičenci iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpi-sih o pokojninskem in invalidskem zavarovanj^, ne presega na osebo 80 odstotkov mejnega zneska.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do prizna-valnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetij-ske dejavnosti ne upošteva.
5. člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za upravičence iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4., 5. in 6. točke 2. člena tega dogovora pa 80 od-stotkov vsakokratnega mejnega zneska.
O višini stalne priznavalnine odloča komisija za vprašanja bor-cev NOV občinske skupščine ali drugo pristojno telo, ki ga določi občinska skupščina.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premo-ženjske razmere upravičenca in oseb iz 4. člena tega dogovora, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravi-čenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upra-vičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge so-cialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost.
6.  člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo le izjemoma podeljevali občinske priznavalnine aktivnim sodelav-cem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o po-kojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med na-rodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju.
Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam bodo upoštevali razen socialno-ekonomskih okoliščin iz 3. odstavka 5. člena tega dogovora zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju.
7.  člen
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalni-ne, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
8.  člen
Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo v primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno-eko-nomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno zni-žati ali ukiniti, izjemoma zadržali priznavalnino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolji^v katerem živi.
9.  člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem do-govoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoo-svobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zai-dejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih oko-liščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstot-kov vsakokratnega mejnega zneska.
Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 4. člena tega dogovora.
10.  člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravicx) do občasne ali enkratne priznavalnine iz 9. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 2. člena tega dogovora, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora.
11.  člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, starši) po tem dogovoru zagotovljeno zdrav-stveno varstvo v obsegu, ki je določen po predpisih o zdravstve-nem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
12.  člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podiagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine \z lastnih sredstev, dopolnjevanim občinam pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna.
13.  člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski odloki o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih.
Udeležend tega družbenega dogovora so se dogovorili, da je najvišja stalna priznavalnina, ki je navedenna v 5. členu tega do-govora, izjemoma lahko tudi višja.
Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotavljajo občinske skupščine v proračunih.
14.  člen
Republiška konferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije in Republiški odbor zveze zdmženj borcev narodnoo-svobodilne vojne Slovenije bosta organizirala, usmerjala in uskla-jevala ustrezno družbenopolitično aktivnost pri uresničevanju tega družbenega dogovora ter pri izboljšanju materialne in so-cialne vamosti udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev.
15.  člen
Izvršni svet skupščine SR Slovenije se zavezuje, da bo v mejah svojih pristojnosti usmerjal in usklajeval aktivnost republiških upravnih organov in organizacij pri izpopolnjevanju sistema so-cialne in materialne varnosti borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih borcev za uresničevanje tega družbenega dogovora.
16.  člen
Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovorili, da bodo v roku treh mesecev po uveljavitvi tega dogovora uskladili svoje predpise o priznavalninah z določili, ki jih vsebuje ta dogovor ter jin bodo uporabljali pričenši s 1. januarjem 1979.
17.  člen
Izvajanje tega družbenega dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeležencev), ki ima 16 članov in njihove namestnike. Po enega člana in njegovega namestnika imenuje Republiška konfe-renca socialistične zveze delovnega Ijudstva Slovenije, Republi-ški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slo-venije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo izvršni sveti občinskih skupščin.
Odbor udeležencev spremlja in analizira uresničevanje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja skupnih osnov in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in si-stema financiranja ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe.
Udeleženci soglašajo, da bo adminiStrativna opravila za odbor udeležencev opravljal Republiški kOmite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov.
Udeleženci se zavezujejo, da bodo Republiškemu komiteju za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v skladu z določbami tega družbenega dogovora zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeležencav.
18.  člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogo-vora lahko da vsak njegov udeleženec.
19.  člen
Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh udeležencev družbenega dogovora in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: 191/B-1/78
Ljubljana, dne 27. decembra 1978.
Podpisniki družbenega*dogovora in datum podpisa: 1 —60. vse skupščine občin v SR Sloveniji
61.  Republiška konferenca SZDL Slovenije
62.   Republiški odbor ZZB NOV Slovenije
63.  Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
obrazložitev
Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Ur. I. SRS št. 18/77) so v letu 1977 podpisale vse občinske skupščine, Republiška konfe-renca SZDL Slovenije, Republiški odbor ZZB NOV Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Družbeni dogovor se od 1.1.
1977 postopno realizira na podlagi odlokov, ki so jih v letu 1977 in
1978 sprejele občinske skupščine.
Po podatkih občinskih upravnih organov, pristojnih za vpreša-nja borcev NOV o 2/3 realizaciji družbenega dogovora v prvem polletju 1978 izhaja, da je prejemalo 9018 borcev stalne prizna-valnine, razen tega pa je bilo v tem razdobju podeljenih tudi 210 občasnih in 1714 enkratnih priznavalnin. Skupno so bila za priz-navalnine in druge oblike družbene pomoči borcem porabljena za prvo polletje 1978 sredstva v višini 45,318.708 din. Za vse leto 1978 pa je predvidena poraba v višini 128,331.000 din, kar naj bi predstavljalo tudi izhodišče za izračun potršbnih sredstev za polno (3/3) realizacijo družbenega dogovora v letu 1979.
Izvajanje družbenega dogovora spremlja in analizira odbor udeležencev družbenega dogovora, ki je na štirih sejah obravna-val stanje na področju občinskih priznavalnin po uveljavitvi druž-benega dogovora in problematiko, ki se pojavlja v zvezi z realiza-cijo družbenega dogovora, tako glede pogojev in meril za prizna-vanje te oblike družbene pomoči borcem, kot glede financiranja.
V razpravah o »Informaciji o uresničevanju stališč skupščine SR Slovenije in predsedstva republiške konference SZDL Slove-nije o izvajanju in nadaljnjem urejanju sistema socialne varnosti borcev NOV in drugih borcev ter vojaških invalidov«, so bili dani določeni predlogi za dopolnitev sistema občinskih priznavalnin. Sklepi vseh zborov skupščine SR Slovenije z dne 29. 9.1978 tako med drugim določajo, da bo treba »z večjo prožnostjo, upošteva-joč pri tem vsak posamezni primer, uresničevati družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udele-žencem NOV in drugih vojn«.
Tudi republiški odbor ZZB NOV Slovenije je v stališčih k ome-njeni informaciji dne 26. 9.1978 za področje občinskih priznaval-nin sprejel naslednjo usmeritev: »Priznavalnine borcev, zlasti ob-činske, predstavljajo pomembno dopolnilo pri celotnem urejanju socialne varnosti borcev. Zato je potrebno pri njihovem dodelje-vanju še bolj upoštevati osebni prispevek posameznika v NOV in sedanje socialno stanje. S tega vidika bi bilo potrebno odpirati možnost izjemnega dodeljevanja priznavalnine tudi borcem, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem trajanju, glede na nji-hov dejanski prispevek v NOV, sedanje socialne razmere pa so takšne, da so resnično potrebni pomoči. Prav tako naj bi se ne upoštevalo pri določanju priznavalnin dohodkov družinskih članov borca, kar ponekod ustvarja precejšnje krivice. Zato se Republiški odbor ZZB NOV Slovenije zavzema za ustrezne spremembe družbenega dogovora o priznavalninah«.
Na podlagi prednjih sklepov in stališč in pripomb, danih na pred-log sprememb in dopolnitev družbenega dogovora je odbor ude-ležencev sprejel na 4. seji, dne 27. 12. 1978 prednje spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, ki vsebujejo naslednje po-membnejše spremembe in dopolnitve:
— Stališče, da je potrebno pri dodeljevanju občinskih prizna-valnin odpirati možnost izjemnega podeljevanja priznavalnin tudi borcem, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem štetju, glede na dejanski prispevek v NOV, je realizirano v dopolnilu 5. točke 2. člena in v 6. členu družbenega dogovora z določilom, da imajo pravico do občinske priznavalnine izjemoma tudi aktivni so-delavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo priznano po-sebno dobo med NOV v dejanskem trajanju po predpisih o pokoj-ninskem zavarovanju.
— V 4. Členu je upoštevan predlog, naj bi se pri odločanju o ob-činskih priznavalninah ne upošteval dohodek vseh družinskih čla-nov, ampak samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca.
Ta dohodek pa se deli po enakih delih na oba zakonca in družin-ske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če ne presega na osebo vsakokrat-nega mejnega zneska (oziroma 80% tega zneska) najnižjih po-kojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in in-validskega zavarovanja za tekoče leto, je borec upravičen do priznavalnine.
— Da bi se zadržalo sedanje stanje pri upoštevanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti, glede na nov predpis o ugotavljanju katastr-skega dohodka, je vključena sprememba v 4. členu dogovora tako, da se pri ugotavljanju upravičenosti do občinske priznaval-nine upošteva 40% katastrskega dohodka iz prejšnjega leta, kar je v poprečju uravnoteženo z 2-kratnim katastrskim dohodkom po dosedanjih predpisih.
— Pomembno dopolnitev družbenega dogovora predstavlja 8. člen dogovora, ki se nanaša na primere uživalcev občinske priz-navalnine, katerim bi bilo potrebno zaradi spremenjenih social-no-ekonomskih razmer to obliko družbene pomoči znižati ali uki-niti. Ob upoštevanju, da tak ukrep, zlasti če temelji zgolj na manj-šem preseganju premoženjskega cenzusa, ne pa tudi na upošte-vanju drugih okolnosti, zlasti starosti, bolezni pa tudi zaslug uži-valca, lahko povzroči resne konfliktne situacije, je določeno, da lahko upravičenci v takih primerih izjemoma zadržijo priznaval-nino v enakem znesku tudi vnaprej, če bi bila taka odločitev po presoji organa, ki o tem odloča, glede na specifičnost primera in okolja potrebna.
—  Glede na usmeritev, ki jo je dala skupščina SR Slovenije in republiški odbor ZZB NOV, da je potrebno z večjo prožnostjo, upoštevajoč vsak posamezni primer, uresničevati družbeni dogo-vor, je bil dopolnjen tudi 10. člen družbenega dogovora. Tako so upravičeni do občinske priznavalnine tudi družinski člani padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, če so pridobitno ne-zmožni in če izpolnjujejo ostale pogoje iz tega dogovora.
—  V12. členu je precizneje določeno, da se sredstva za občin-ske priznavalnine zagotavljajo v občinskih proračunih iz lastnih sredstev občine, pri dopolnjevanih občinah pa tudi iz dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna, če so zato izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje zakon o republiškem proračunu.
—  V 16. členu je vneseno dopolnilqpo katerem se udeleženci obvezujejo, da bodo določila novega družbenega dogovora vne-sli v svoje predpise v roku treh mesecev po njegovi uveljavitvi, uporabljali pa jih bodo od 1. januarja 1979 dalje. Tako določilo je potrebno, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da nekatere ob-činske skupščine še leto in dalj po uveljavitvi prejšnjega družbe-nega dogovora niso ustrezno novelirale svojih predpisov.
Družbeni dogovor se spreminja in dopolnjuje tudi v nekaterih drugih določbah glede na predlagane dopolnitve, ki so zgoraj obrazložene, poleg tega pa se besedilo v posameznih členih, ki se navezujejo na nekatere druge predpise, npr. na predpise o zdrav-stvenem varstvu, usklajuje in redakcijsko ureja.
V družbeni dogovor se vnaša tudi določilo, da lahko da pobudo za njegove spremembe in dopolnitve vsak udeleženec, kakortudi določilo, da je družbeni dogovor sklenjen, ko ga podpišejo poo-blaščeni predstavniki vseh udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SR Slovenije.
Ostalih sprememb in dopolnitev, ki so jih predlagale nekatere občinske skupščine ali drugi organi občin, odbor udeležencev ni mogel sprejeti. Večina teh predlogov se namreč nanaša na širje-nje kroga upravičencev tudi na osebe, ki sploh nimajo priznane posebne dobe niti v enojnem trajanju. Prav tako niso mogli biti sprejeti tisti predlogi, ki se zavzemajoza vštevanje vseh dohodkov gospodinjstva. Oboji ti predlogi sotudi v nasprotju s sklepi republi-škega odbora ZZB NOV Slovenije in skupščine SR Slovenije.
Iz finančnih razlogov pa tudi ni bilo mogoče sprejeti predlogov za zvišanje cenzusa na višino zajamčenega osebnega dohodka, kakor tudi ne ureditve, da bi naj tak cenzus veljal samo za neka-tere (mestne) občine, ker bi to vneslo ponovno neenotnost med občinami na področju podeljevanja priznavalnin. Odbor meni, da bo potrebno socialno stanje tistih borces; pri katerih bi bil cenzus ovira za pridobitev stalne priznavalnine, reševatl z občasnimi ali
enkratnimi priznavalninami in z drugimi oblikami družbene pomo-"či.
Sprejeta rešitev v 4. členu, po kateri naj bi se pri odločanju o pravici do občinske priznavalnine upošteval sarno oohodek upra-vičenca in njegovega zakonca, bo v določeni meri vplivala na po-večanje števila upravičencev. Vendar pa ni mogoče dobiti ustrez-nih podatkov^v kolikšni meri, ker bo šele uresničitev te določbe omogočila številčno in finančno kvantifikacijo. Trenutno namreč ne obstaja nikaka evidenca,koliko je borcev, ki živijo skupaj z dru-žinskimi člani ter zaradi skupnih dohodkov gospodinjstva niso upravičeni do priznavalnine. Republiški komite za vprašanja bor-cev NOV in vojaških invalidov. ki rešuje na drugi stopnji, med dru-gim tudi pritožbe zoper prvostopne odločbe o priznavalninah,pa je v letošnjem letu prejel le nekaj deset pritožb, ko je bila prosilcu za-vrnjena zahteva za priznavalnino zaradi preseganja cenzusa do-hodkov gospodinjstva. Izhajajoč iz tega podatka ter predvidevanj, da določeno število borcev, ki jim je bila iz tega razloga zavrnjena zahteva za dodelitev priznavalnine, pritožbe ni vložilo ali pa sploh ni zaprosilo za to obliko družbene pomoči,ocenjujemo, da se bo število upravičencev ob upoštevanju te določbe povečalo za nekaj sto primerov v vseh 60 občinah v SR Sloveniji.
Določena višja sredstva za občinske priznavalnine pa bo po-trebno zagotavljati tudi zaradi odprtja možnosti, da pridobijo priz-navalnine aktivisti NOV, ki imajo čas med NOV priznan v enojnem trajanju.
Po popisu borcev iz leta 1973 je bila priznana posebna doba v enojnem trajanju 11.381 osebam. Upoštevaje na drugi strani, da je bilo po istem popisu v SR Sloveniji 74.800 borcev s priznano posebno dobo v dvojnem trajanju in sedanje število cca 9.000 uži-valcev občinskih priznavalnin izmed njih, je mogoče predvidevati, da bi kakšnih 10—15 odstotkov oseb, ki imajo priznano enojno štetje, bilo upravičenih do občinske priznavalnine. Pri tem pa ni prezreti dejstva, da so v nekaterih občinah tem osebam, v smislu 11. člena sedaj veljavnega družbenega dogovora, že doslej pode-Ijevali priznavalnine.
Ob nadaljnji ugotovitvi, da se za 3/3 — polno realizacijo družbe-nega dogovora v letu 1979 predvideva zagotovitev sredstev v vi-šini preko 220 milijonov dinarjev, po variantnem predlogu pa preko 270 milijonov dinarjev (v letošnjem letu bo po predvideva-njih znašala poraba cca 128 milijonov dinarjev) menimo, da bo mogoče v okviru teh sredstev zagotavljati priznavalnine tudi bor-cem, ki bodo do njih upravičeni po dopolnjenem družbenem do-govoru.
Glede na številne tako vsebinske, kot tudi redakcijske dopolni-tve so spremembe in dopolnitve družbenega dogovora izdelane v prečiščenem besedilu.
Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine predlog družbenega dogovora v obravnavo in sprejem.
IZVRŠNI SVET