Rokodelci - delavci! Ne kupujte ur iz pleha, pa tudi ne plehastih juvelov, če hočete dobro in trpežno blago. — Tudi za mal denar se lahko dobi dobro blago, če se obrnete do zaupanja vrednega vira. — Vsakega rokodelca postreže pošteno in vestno svetovna- U C I ITT \T V D v LJUBLJANI razpošiljalnica tl« UU 1 1 mCIa - štev. 6. Zahtevajte bogato ilustrovani, sijajni cenik. Dobite ga popolnoma zastonj! St. 410. Niklasta pat. Roskopf ura. „ 1. Niklasta cil. remont, ura. „ 719. Srebrna cil. remont, ura. „ 101. Srebrna remont, ura s sidrom, ploščata „ 511. Kovinasta remont. Roskopf ura s sidrom in dvojnatim pokrovom. „ 526. Kov. ank. rem. Rosk., večja kakor slika 410 5- 7-80 11 — 750 12-50 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici! Št. 557. Čevljarska nikl. verižica z obesk. K 3 — Št. 558. Mizarska verižica K 3 — Št. 559. Ključavničarska verižica ... K 3'— Št. 560. Zidarska verižica K 3- Vse z orodjem na obesku krasno izdelane. Št. 7. Zlato na sre¬ bru . . K 1 80 Pristno, 14 karatno zlato . . K 4'50 Št. 8. Kreole (uhani) izdubl. KT50,180 Pristno 14 karatno zlato . . K 3 80 Št. 870. Rudarska niklasta verižica z obesk. K 3-20 Št. 871. Fijakarska veri- v žica .... K 3 — Št. 869. Mesarska verižica K 3-50 Vse z orodjarskim obeskom za vsako stroko. Se dobe tudi srebrne. Pošilja proti povzetju ali pa proti vposlatvi zneska. — Neugajajoče se zamenja ali pa denar vrne. ====== V krasnem ceniku velikanska izbera! ======== Trnhdczy-jeu Prsni soh Dunajski izvirni trpotčev izvlečni sok z apnenim železom. Ta tekom desetletij zdravniško preizkušeni in najbolje se obnesli prsni sok učinkuje kašelj laj¬ šajoče, sluze razkrajajoče, povlažujoče, blaži dražljivost in upliva blagodejno na sopilne organe, obenem krepi želodec in po¬ spešuje tek. Pospešuje tvor¬ jenje krvi in rast kostij, zlasti pri slabotnih otrocih in je tudi za malokrvne in okrevajoče (rekonvalescente) velike vred¬ nosti in splošno priljubljen. Pristen le s poleg natisnjeno varstveno znamko ,TRPOTEC*. Dobi se v skoro vseh lekarnah — kjer ni pristnega, se naj na¬ roči naravnost. Radi udobnosti naših odjemalcev pošljemo 1 steklenico za 3 K 20 v v vse dežele monarhije brez vsakih daljnih troškov; 2 steklenici 5 K 40 v poštnine prosto ; 4 steklenice 9 K 60 v poštnine prosto ; 8 steklenic samo 17 K 60 v poštnine prosto pri naprej poslanem znesku. Pri povzetju 12 v več. Trnkoczy-a rdeče, blagodišeee bolečine lajšajoče = mazilo = Znamka »Mož z bergljo«. prej ime¬ novano : eter zoper protin in trganje. Ta skozi desetletja od zdravnikov predpisani in najbolje preizkušeni udni cvčt učinkuje bole¬ čine lajšajoče, proti protinu (revmatizmu), krep- čujoče in poživljajoče pri bolestnem stanju v kitah in sklepih, ki je nastalo vsled prehlada po mokroti ali prepihu, kakor tudi pri živčnih bolečinah. Izvrstno krepčilno sredstvo pri utrujenosti po telesnem naporu. Pristno le s poleg natisnjeno varstveno znamko „Mož z bergljo**. Cena 1 steklenice, po pošti po¬ slane 3 K franko v vse dežele monarhije ; 2 steklenici 5 K franko ; 4 steklenice samo 8 K 80 v franko; 8 steklenic samo 16 K franko, pri naprej po poštni nakaznici posla¬ nem denarju. Po povzetju 12 v več. T r nkoczy-jev obliž za kurjo očesa odstrani vsako še tako trdovratno kurje oko, žulje in trdo kožo v nekaj dneh. Učin¬ kuje zajamčeno hitro, brez bolečin in temelj itol —- Dobiva se samo naravnosti Cena 1 originalnega obliža v pismu (kuvertul 1 K 30 v, priporočeno (rekoman- dirano) 1 K 65 v pri naprej v gotovini ali znamkah poslanem znesku; po povzetju 1 K 85 v. 1 obliž za poskušnjo 80 v pošt¬ nine prosto ; priporočeno 1 K 05 v; po pov¬ zetju 1 K 25 vin. Pristno samo z varstv. znamko Sv. Frančiška. Bledo rdeče posladkane, čistilne odvajalne kroglice urejujejo prebavo, pospešujejo; odvajanje in učinkujejo nele zanesljivo in brez bo¬ lečin odvajajoče, temveč preprečijo, redno vzete, tudi vse iz lenobne (zanikarne) pre¬ bave in trdega odvajanja izvirajoče bolesti. Dobiva se samo naravnosti Cena 1 zavitka s 120 kroglicami, posla¬ nega poštnine prosto, 2 K 45 v; 2 zavitkov samo 4 K 25 vin. franko; 4 zavitkov samo 7 K 85 v franko pri v naprej poslanem znesku; po povzetju 10 vin. več. Trnkoczy-ja želodčni left z besedno znamko: ii fjP0FHBN“ krepi želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavo, odstranja hitro vse slabosti, krče, napetost, kolcanje in dietetične (zmernostne) napake, vsled česar ne manjkaj v nobeni hiši! Najboljše preprečevalno sredstvo zoper želodčne slabosti. — Pristen le z besedno znamko ; ..A POFRAN “. 2 steklenici želodčnega eliksirja (leka) se pošlje za 3 K 40 v franko; 5 steklenic samo 7 K franko ; 10 steklenic samo 11 K 20 v franko ; po povzetju 12 vin. več. Izdelovalnica in glavna razpošiljalnica: St. Franzishus-ilpotliehe, Zahtevajte z dopisnico zastonj podroben seznam št. 91, ki obsega dragocena in na¬ tančnejša izvestja o tukaj navedenih in drugih preizkušenih zdravilnih sredstvih. Dunaj V,, ===== Schonbrunnerstrasse 109/91. Priznano in dokazano je, da so najboljša, najtrpežnejša, vsem zahtevam moderne konstrukcije odgovarjajoča in igraje lahnega teka Glavno zastopstvo in zaloga ANA - Specialna trgovina s kolesi, pnevmatikami, M w ■■ *-*=* JI posameznimi deli in vsemi kolesarskimi potrebščinami. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 14 (pri Novem svetu). Priznano solidno blago po najnižjih tvorniških cenah. — Gene brez konkurence. — Obširna garancija. Kavarna Prešeren Nanovo prenovljena, izvrstna postrežba, dobra pijača, tu- in inozemski časopisi, znano :: najboljši sladoled, vrt. :: Za obilen obisk se vljudno priporoča Novi biljardi! Karel Polajnar, _J_ kavarnar. Družinski Koledar s slikami za navadno leto 1913 Letnik I. Izdala in založila Splošna delavska zveza „Vzajemnost“ za Kranjsko v Ljubljani. Cena K 1*20 Zastopstvo le prvovrstnih tovarn in priznano najboljših koles KINTA Karel Camernik & Ko. Ljubljana 350, Dunajska cesta št. 9=12. Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posa= Zahtevajte cenik brezplačno! meznimi deli. Zahtevajte cenik brezplačno! * J* 3:9750 VSEBINA: Stran Libertaire: V zadnji uri. Pesem ... 1 Kalendarij in beležke. 2 Splošen kalendarij za 1. 1913 .... 26 Poštne (brzojavne, telefonske) določbe 28 Kolkovne lestvice.34 Določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd.34 Dohodninski davek (tabela) .... 36 Vojaška taksa (tabela).37 Krone v markah in dolarjih ter obratno (tabela).37 Letni obzor (od 1. jul 1911 do 30. ju¬ nija 1912).43 Slavko Filipič: Luči! Pesem .... 65 Ivan Cankar: Šopek cvetic.66 Milka : Ne sanjajte! Pesem.68 C. Fl. Golar: Ljubica iz tovarne ... 69 Petofi-Josipov: Sanje. Pesem .... 77 Vtvc-Ivan Molek: Pripovedka .... 78 Evica Rubič: Solnčna dežela. Pesem 79 Dr. Robert Danneberg: Delavčeva usoda 80 R. Korngold- Ivan Molek: Zadnja noč. (Slika iz delavskih bojev v Ameriki) 83 Bojna pesem svobode. (Zgodovinska črtica).87 Ferd. Hanusch: Na potovanju ... 88 Stran Evgen V. Debs: Utrinki.90 Ivan Cankar: Od Vrhnike do Borovnice 91 V Naravo! (Po „Naturfreundu“ P. F.) . 93 G. And. Perko: Svetovnoznana Po¬ stojnska jama.98 Etbin Kristan: Na Planine! Pesem . . 105 Ing. A. Štebi: Črtica o zrakoplovstvu . 106 Moderna reklama.112 D. M : Spomini. (Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski Vza¬ jemnosti" dne 16. oktobra 1912) 113 Melhijor Čobal: Pogled v preteklost rudarske organizacije na Slovenskem 124 Jakob Škerbic: Strokovna organizacija pekovskih pomočnikov na Sloven¬ skem .127 Frank Petrič: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Ameriki . 129 Alojzija Štebi: Ali si socialistinja? . . 140 Strokovne organizacije in socializem . 142 Dr. Anton Dermota: O obrtnih sodiščih 145 Za delavsko časopisje.162 Drobiž.164 Oglasi in reklamni ustavki na raznih straneh. LIBERTAIRE: V zadnji uri. in res naj bode vse tako za večne dni? Neizpremenjeno naj vse ostane, vedno? Na polju, kjer mi sejemo, naj se redi, kdor dela, truda nikdar skusil ni? A naše žitje naj ostane bedno? Vi pravite: tako pač mora biti; kar svet stoji, je vedno že tako, da so bogatci vselej bili siti, njihovi hlapci pa gladu mrjo. Kot pričo za brezsrčno Vaše pravo pa kličete milostnega boga; rotite ga z nebeško večno slavo, naj blagoslov neusmiljenosti da. Vi trdite, da je njegova volja trpljenje naše, glad in zgodnja smrt; bodočnost nam ne more biti bolja in sreče raj ostane nam zaprt . . . Pod nebom vas ne more nič ganiti, da bi odpravili neskončno zlo, ki kri sesa in nam možgane pije, v gorje peha, mori nas in vničuje. Ne slišite, da že v nebesa vpije greh, nad katerim se narav huduje, ker jo prevzetnost vaša zaničuje. A v naših dušah je rodila beda vihar, ki nam vse bitje pretresuje in slepo vero je pregnala veda. Malikov roj nas nič več ne strahuje. Zdaj gledamo. Gorje prorokom krivim, ki so duha v verige nam vkovali. Zbudivši se, smo z umom bistroživim resnice večne svetlo luč spoznali. Ne skrivajte se za nebesa zlata, ko gazite po zemlji v kalu blata in ne nakladajte sveta krivico v vek njemu, ki ga slikate Pravico. Nikakov bog vam ni podelil nad nami rabeljske moči. Ni večni bog grobov pobelil! Prilastili ste si premoč sami. A mi, ki smo prenašali trinoštvo vaše, prihajamo sedaj na plan, na dan za večno, sveto, ljudsko pravo naše. Odpor malikov zlatih je zaman. Podala je božanska nam narava obraz kot vam. Človeške smo podobe. Luč uma hrani tudi naša glava. A zdaj stoji človeški svet narobe, ta svet, ki obstoji le z delom našim. Vi bi radi izrabili, kar vstvarja ta žuljev polna dlan, ljubimcem Vašim in sebi, vi trinogi kruti v prid. Izdaje že oči vas kalnih vid. Da smo ljudje kot vi, ste pozabili. Zlorabljali ste nas kot nemo zver, v verige suženjske ste nas vkovali, a sklicevali se na tisoč ver, katere ste pripravili sami, da bi nas ložje v temi obdržali. A večna tudi vaša vlada ni. Dovelj, dovelj! Doletni smo postali. Naš zdravi, bistri um zdaj govori. Spoznali smo veljavo si in moč in glasen klic po svetu vsem doni: Združimo se! Le v slogi je pomoč! Hej! Vi se plašite in trepetate? Pred množicami vas obhaja strah? Domišljate se morda in spoznate, da ste kot mi ljudje le, zemski prah? Oj, da bi to spoznali pravočasno! Stoletje gre, starina pada v grob in nova doba se naznanja glasno. Oj, njen prihod je slišal stari rob. Še kratek čas. Prepozno bo, prepozno, če ne spoznate, kar zahteva čas. Ne čakajte, ker rob maščuje grozno. Poslušajte stoletja gromki glas! Že trobi rog. Razvita je zastava, Zdaj zagrmi viharja zvon iz lin . . ., Le danes je še možna mirna sprava, a jutri boj za žitje in pogin. O0D 1 Nebesna znamenja in vremenske spremembe © Mlaj nastopi 7. jan. ob 11. uri 28 min. pop. Vreme jasno in mrzlo. 3 Prvi krajec nastopi 15. januarja ob 5. uri 2 min. pop. Mraz, veter in sneg. @ Ščip ali polna luna nastopi 22. januarja ob 4. uri 40 min. pop. Vreme nekoliko milejše. C Zadnji krajec nastopi 29. januarja ob 8. uri 34. min. zjutraj. Burja in sneg. Solnce stopi 20. jan. ob 4. uri 19 min. pop. v zna¬ menje vodnarja ( A ). Dan zraste za 1 uro 1 min. Dan je dolg 8 ur 21 min. od 9 ur 21 min. [SCSI I PRIPOROČAMO MAŠIM GOSPODINJAM : KOLINSKO : KRVNO PRIMESI [BEl I Beležke. Fr. Kapus, Ljubljana, Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. -— 1 * »Žepni koledar“ za prometne služabnike in delavce sploh, je naj¬ boljša ročna knjiga, ka¬ tere bi ne smel pogrešati noben slovenski delavec. »Žepni koledar«, lično v platno vezan, vsebuje mnogo poučnega čtiva in je najstarejši, . najboljši in najcenejši koledar te vrste. -- Cena 1 K, po pošti 10 vin. več. : : : Pri večjem naročilu popust. Naroča se: Uprava »Zarje« v Ljubljani. ■ ■ T" ■ « ■ B Beležke. Fp Kahns 1 Mlhli/tna Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Lepa izbera spalnih 1 1. ivajJUJ? J-ijLtUljatta, sob v najmodernejšem slogu. Postrežba solidna. — -—- * 1 - Najnižje cene. Beležke. K;, h jTo T firKTr^ri^ Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Zaloga izgotovljenih . napuo, L,]UUl]QlJa, modrocev in žimnic različne kakovosti. Zajamčeno dobro blago in solidno delo. — Cene nizke.- Deželni patron: 24. aprila Jurij na Kranjskem. BBBBBBSBBflflBBBB Ali ste že naroi:cni na „ZARJO“? »Zarja« je edini slovenski delavski dnevnik, ki pri¬ naša najnovejše vesti o dogodkih na političnem, gospodarskem, strokovnem in kulturnem polju. — Naročnina: za celo leto K 21-60, za pol leta K 10‘80, : : za četrt leta K 5'80, za en mesec K 1-80. : : Za Nemčijo celoletno K 26-40, za Ameriko in ostalo inozemstvo 36 K : : Naslov za naročbe: Uprava „Zarje“ v Ljubljani. : : B m B Beležke. Fp I TTlhli^na Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Zaloga vsakovrstnih 1 X. l\apUJ> L*]LXUljai.ia, miz, omar, pisalnih miz. — Strogo soliden izdelek. -Cene nizke. Nebesna znamenja in vremenske spremembe © Mlaj nastopi 6. maja ob 9. uri 24 min. dop. Vreme lepo, češče dež. 3 Prvi krajec nastopi 13. maja ob 12. uri 45 minut popoldne. Vreme toplo in nalivi. ® Šcip ali polna luna nastopi 20. maja ob 8. uri 18 minut dopoldne. Vreme toplo suho. C Zadnji krajec nastopi 28. maja ob 1. uri 4 min. zjutraj. Vreme toplo in suho. Solnce stopi 21. maja ob 5. uri 50 min. pop. v znam. dvojčkov ( M>- Dan zraste za 1 uro 14 min. Dan je dolg 14 ur 26 m. do 15 ur 41 min. Deželni patroni: 4. maja Florijan na Zg. Avstrijskem. — 7. maja Stanislav v okraju Krakov (Galicija). — 16. maja Janez Nepomuk na Češkem. Beležke. I ITThliana Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Lepa izbera spalnih » L|LiL/IjulJCl, divanov, otomanov. — Le prvovrsten izdelek. — - - Cene nizke. Nebesna znamenja in vremenske spremembe @ Mlaj nastopi 4. jun. ob 8. uri 57 min. zvečer. Vreme spremenlj. i. toplo. 3 Prvi krajec nastopi 11. junija ob 5. uri 37 min. pop. Vreme lepo in hladno. ® Ščip ali polna luna nastopi 18. junija ob 6. uri 54 min. zvečer. Vreme suho in toplo. C Zadnji krajec nastopi 26. jun. ob 6. uri 41 min. zvečer. Vreme mokrotno in ne¬ prijetno. Solnce stopi dne 22. jun. ob 2. uri 10 min. pon. v znamenje raka (t=cV). 21. junija začetek po¬ letja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do 21. za 1 uro 14 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 14 ur 26 m. do 15 ur 43 min. Deželni patroni: 19. junija Nazarij v Istri. — 24. junija Janez Krstnik v Slavoniji. — 26. junija Vigilij na Trentinskem. — 27. junija Ladi¬ slav na Sedmograškem. r k_. Za V vin. Skodelico kave z mlekom in slad¬ korjem lahko privošči sebi in svojim vsakdo, tudi najrevnejši! — Ta kava je pozimi najboljša ogrevalka želodca, poleti pa, ako : : : se pije mrzla, najboljša gasilka žeje. : : : Ta cenena kava se skuha najenostavnejše iz FRRNCKOVEGR ENRIL0“ KnVlNEQn NRDOMESTKR. Le-ta je že v najširših ■■■■ krogih kot najboljši priznan in zelo priljubljen. : : =il J, Beležke. KtITTITS I inhliana Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Zaloga vsakovrstnih . IvajJUj; M u Lil Jalta, oprav za jedilne sobe v najnovejšem slogu. Za soliden izdelek se jamči. — Cene nizke.- Nebesna znamenja in vremenske spremembe @ Mlaj nastopi 4. julija ob 6. uri 6 min. zjutraj. Vreme vroče, nalivi, jasno. 3 Prvi krajec nastopi 10. julija ob 10. uri 37 m. zvečer. Soparno in deževno. © Ščip ali polna luna nastopi 18.julija ob 7.uri 6 min. zjutraj. Vreme deževno, potem zelo vroče. C Zadnji krajec nastopi 26. julija ob 10. uri 59 m. dopoldne. Deževno in hudourje. Solnce stopi 23. jul. ob 1. uri 4 min. pop. v zna¬ menje leva (<^p). Začetek pasjih dni. Dan se skrči za 54 min. Dan je dolg 15 ur 56 m. do 15 ur 2 min. Deželni patroni : 5. julija Ciril in Metod na Moravskem. — 12. julija Mohor in Fortunat na Goriškem. — 20. julija Elija na Hrvaškem. Beležke. Kami«; I TTlhliana Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Velika izbera otroških . nupuj, športnih in ležečih vozičkov. Izdelki najsolidnejših tovarn. — Najnižje cene. -i-=_ Vreme jasno, pogosti nalivi. 3 Prvi krajec nastopi 9. avg. ob 5. uri 13 min. zjutraj. Vetrovno, vroče, nalivi. ® Ščip ali polna luna nastopi 16. avg. ob 9. uri 12 minut zvečer. Vreme lepo in toplo. C Zadnji krajec nastopi 25. avgusta ob 1. uri 18 minut zjutraj. Hudourje in dež. © Mlaj nastopi 31. avg. ob 9. uri 38 min. zvečer. Jasno in hladno. Solnce stopi 23 avg. ob 7. uri 48 min. zvečer v znamenje device ( ). Konec pasjih dni. Dan se skrči za 1 uro 33 minut. Dan je dolg 14 ur 59 min. do 13 ur 26 minut. Deželni patroni: 16. avg. Rok na Hrvaškem. — 20. avg. Štefan na Ogrskem. — 27. avgusta G e b h a r d na Predarlskem. r E V nobeni delavski knjižnici bi ne smele manjkati knjige in brošure, ki jih je izdala »Delavska tiskovna družba« v Ljubljani. — Pri večjih naročilih popust. — Zahtevajte seznam, — - ki se dopošlje zastonj in poštnine prosto 1 =— Naslov: Založba „Zarje“, Ljubljana. KEDE EE2 Beležke. Fp I inhliana Marije Terezije c. 11 (Kolizei). Zaloga vsakovrstnih I 1. nap lij? LjUUljaua, stolov v vseh slogih. — Trpežno in solidno delo. — - Cene nizke. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Bronislava. 17. pobinkoštna. Rojstvo Marije. Mali Šmarn. Korbinijan, Gorgonij. Nikolaj Toled., sp.; Pulherija. Prot in Hijacint. Gvidon, Macedonij. Virgilij, Notburga. _ 3 37. teden. 17. sept. 1910 drag. demonstracije po celi državi. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pondeljek Torek ' Sreda Četrtek Petek Sobota Ime Marije, Poviš. križa. 18. pobink. Nikomed, Evtropija. © Ljudmila, vd.; Karmelij in Ciprijan. Lambert, škof. t K v at r e. Jožef Kupert, sp.; Tomaž Vil. Januvarij. f Kvatre. Evstahij. f Kvatre. 38. teden. 22. sept. 1895 ataka dun. pol. na vol. demonstrante. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondeljek Torek ' Sreda Četrtek Petek Sobota Matej, 7 žal. Marije. 19. pobink. Mavricij in tov.; Emeran. Tekla, devica; Lin, papež. Marija reši ujetn.; Gerhard. Kleofa, sp.; Firmin. Ciprijan in Justina. Kozina in Damijan; Kaj. 39. teden. 30. sept. 1864 ustanovitev „Internacijonale“. 28 29 30 Nedelja Pondeljek Torek Vaclav, kralj. 20. pobinkoštna. Mihael, nadang.; Evtihij. Hieronim, Honorij. nastopi 15. sept. ob 1. uri 46 minut popoldne. Lepo in prijetno. C Zadnji krajec nastopi 23. sept. ob 1. uri 30 min. popoldne. Oblačno in prijetno. © Mlaj nastopi 30. sept. ob 5. uri 57 min. zjutraj Oblačno in deževno. Solnce stopi 23. sept. ob 4. uri 53 minut pop. v znamenje tehtnice ( ^ )• 23. septembra začetek jeseni. Noč in dan enako dolga. Dan se skrči za 1 uro 40 minut. Dan je dolg 13 ur 23 min. do 11 ur 43 min. Deželni patroni: 1. sept. Egidij na JKoroškem. — 24. sept. Rupert na Solno- graškem. — 2 8. sept. Vaclav na Češkem. — 2 9. sept. Mihael v Galiciji. — 3 0. sept. Hieronim v Dalmaciji. »Vzajemnost« kateri bi moral pripadati vsak slovenski delavec in vsaka delavka, pa tudi vsak prijatelj resnič¬ nega napredka. □ »VZAJEMNOST« ima že mnogo podružnic po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in >< >< >< >< >< Primorskem. >< >< >< >< >< Beležke. Fp KaftTT«. I inhliana Mari i e Terezije c. ll (Kolizej). Zaloga dekoracijskih 1 1. IvupU.Z), LjllVijulJa, divanov od najenostavnejšega do najfinejšega izdelka. Delo in blago strogo solidno. — Cene nizke.- Rkcidenčna tiskarna -- Se priporoča cenj. delavskim organizacijam kakor zasebnikom v izvršitev : : vseh vrst tiskovin, kakor: vabil, kuvert s firmo, pisem, vizitk itd. : : Tovarniška zaloga vseh vrst pisalnih potrebščin in papirja, velikanska izbera : : razglednic, predmetov za veselice itd. —- Daje tudi v komisijo. : : Točna postrežba! Nizke cene! L. PEVBLEK Ljubljana, Židovska ul. 4. Trgovina s papirjem Beležke. Fp KahTIC I TTlKlijma Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Zaloga vsakovrstnih 1 1. napilo, t-lllUljaiia, podob, ogledal, žaluzij, solnčnih zastorov itd. — -——-- Cene nizke. Deželni patroni : 2. nov. Just na Tržaškem.— 15. nov. Leopold na Zgornjem in Nižjem Avstrijskem. — 27. nov. Virgilij na južnem Tirolskem. Priporočamo našim gospo* dinjam pravi „FRHNCKOV“ kavni pridatek s tovarniško znamko »kavni mlinček« iz :: zagrebške tovarne. :: ^r—f-7 5 6 Beležke. Fr. Kapus, Ljubljana, Marije Terezije c. 11 (Kolizej). Velika zaloga vsako¬ vrstnih kuhinjskih oprav. — Cene nizke. - Beležke. Fr. Kapus, Ljubljana, MSmSVv Proračuni in ceniki zastonj ter poštnine prosto. 11 (Kolizej). Sprejema ureditev v hotelih, vilah, restavracijah itd. Splošen kalendarij za leto 1913. Navadno leto 1913 ima 365 dni (52 nedelj in 14 praznikov, oz. 52 tednov in 1 dan) ter se začne in konča s sredo; ono je 6626. leto julijanske periode. Občno in državno leto se začne s 1. januarjem, cerkveno leto pa s 1. adventno nedeljo. Kronologična znamenja: Zlato šte¬ vilo 14. Epakta ali lunino kazalo XXII. Solnčni krog 18. Rimsko število 11. Nedeljska črka E. Letni vladar: Venus. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca. Poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 23. septembra. Zima se začne 22. decembra. Dvanajst nebesnih znamenj. Pomladna znamenja. Poletna znamenja. Jesenska znamenja. Zimska znamenja. Lunina znamenja. Mlaj ... © Ščip ali polna luna ® Prvi krajec . 3 Zadnji krajec . . C Solnčni mrki 1. 1913. Leta 1913 bode solnce trikrat mrk- nilo; v naših krajih se noben mrk ne bo videl. Prvikrat mrkne solnce deloma 6. aprila. Začetek ob 4’54 pop., višek ob 6’32 zvečer, konec ob 8’11 uri zvečer. Ta mrk bo viden na severovzhodnem koncu Azije in severozapadnem koncu Amerike in v severnopolarnih krajih. Drugič se zmrači solnce 31. avg. Začetek ob 9'02 ponoči, višek ob 9'52 ponoči, konec ob 10'42 uri ponoči. Ta mrk bo viden s severozapadne obali Amerike in v Gronlandiji. Tretjič se deloma zmrači solnce 30. septembra. Začetek ob 3’55 zjutraj, višek ob 5'46 zjutraj, konec ob 7‘35 uri zjutraj. Mrk bo viden v vzhodnem delu Južne Afrike, na Madagaskarju in južnem indijskem morju. Lunini mrki 1. 1913. Leta 1913 se bode luna dvakrat zmračila; v naših krajih noben mrk ne bo viden. Prvič mrkne luna popolnoma 22. marca. Začetek mrka ob 11T2 dop., višek ob 12’57 pop., konec ob 3'42 uri pop. Mrk bo viden v Severni Ameriki, na zapadni strani Južne Amerike, Tihem morju, v Avstraliji in Vzhodni Aziji. Drugič se luna popolnoma zmrači 15. septembra. Začetek ob 11'52 dop., višek ob 1'48 pop., konec ob 3'44 uri pop. Ta mrk bo viden v Srednji Aziji, na Tihem morju, v Avstraliji in na In¬ dijskem morju. Premakljivi prazniki : Ime Jezusovo 12. januarja. Septuagesima 19. januarja. Pepelnica 5. februarja. Marija sedem žalosti 14. marca. Velika noč 23. marca. Križev teden 28., 29. in 30. aprila. Vne¬ bohod Kristusov 1. maja. Binkoštna ne¬ delja 11. maja. Trojica 18. maja. Telovo 22. maja. Srce Jezusovo 30. maja. An¬ gelska nedelja 31. avgusta. Ime Marije 14. septembra. Rožnovenška 5. oktobra. Posvečenje cerkva 19. oktobra. 1. ad¬ ventna nedelja 30. novembra. — Od Bo¬ žiča do pepelnice je 5 tednov in 2 dni. Opomba glede praznikov. Papež Pij X. je leta 1911 nekatere praznike, glede katerih pa je dal škofom prosto roko, odpravil. Za slovenske dežele so škofje odpravili ozir. premestili sledeče praznike: Na Kranjskem in Primorskem (v goriški nadškofiji in tržaško - koperski škofiji): Svečnica, Sv. Jožef, Oznanenje 27 Marije, Velikonočni pondeljelt, Binkoštni pondeljek, Mali Šmaren, Sv. Štefan. Na Štajerskem in Koroškem osta¬ nejo vsi prazniki kakor prej. Janez Krstnik, ki je bil doslej 24. junija, se praznuje poslej v nedeljo pred Petrom in Pavlom. Kjer so prazniki cerkveno odprav¬ ljeni, veljajo kljub temu še vedno kot dela prosti dnevi, ker so kot taki dr¬ žavno priznani in dozdaj še niso pre¬ klicani. Sodne počitnice. (Naredba pravosodn. ministr. od 5. maja 1897, drž. zak. št. 112). Ob nedeljah in božični dan (25. de¬ cembra) delo pri sodiščih počiva. Dolo¬ čitev naroka (obravnave, uradovanja) na kak drug praznik je dovoljena le pri nevarnosti v odlogu. V času sodnih počitnic (od 15. julija do vštetega 25. avgusta) se obravnava in razsoja le v počitniških zadevah. Kot prazniki veljajo: 1. in 6. januar, Svečnica, Marijino oznanenje. Vnebohod Kristusov, Velikonočna ne¬ delja, Velikonočni pondeljek, Vnebovzetje Marije, Vsi svetniki, Marijino spočetje, 26. december ter imendan deželnega pstrona. Poleg tu navedenih dni se smatra za počitnice tudi tiste verske piaznike, ob katerih v posameznih sodnih krajih delo običajno počiva. Le-te praznike določi za posamezna sodna okrožja in jih razglasi predsednik deželnega višjega sodišča. Če je sodišču veroizpovedanje pri¬ zadetih strank znano (pri Židih, pravo¬ slavnih itd.), se pri določitvi narokov gleda tudi na to, da se strank ne vabi ob velikih praznikih dotičnih veroizpo- (Min. naredba od 17. julija 1868, drž. zak. št. 98.) c ) Javni plesi se ne smejo vršiti: zadnje tri dneve velikega tedna, Veliko nedeljo, Binkoštno nedeljo, na Telovo, 24. in 25. decembra. d) Druge javne zabave, kakor: koncerti ali drugačne muzikalne produkcije, predstave in slične pri¬ redbe se ne smejo vršiti: zadnje tri dneve velikega tedna in 24. de¬ cembra. Politične (policijske) oblasti imajo pa pravico, da od slučaja do slučaja dovo¬ lijo glediške predstave tudi za nedobro- delne namene na Veliko nedeljo, Bin¬ koštno nedeljo in Telovo sploh, ter Veliko soboto po zaključenih slavnostih velikega tedna. Prepovedi plesa od strani posameznih županstev (na Kranjskem) ob dnevih proščenja (žegnanja) nimajo nobene zakonite podlage; v takih slu¬ čajih se je pritožiti na politično oblast prve stopnje (okr. glavarstvo). Cerkveni prepovedani časi. Obha¬ jati ženitve ni dovoljeno od 1. adventne nedelje do Razglašenja gospodovega, in od pepelnice do bele nedelje. Izjeme dovoli v posebnega ozira vrednih slu¬ čajih cerkvena oblast. Pregled Velikih nočij za dobo od 1913—1937. 1913 1914 1915 1916* 23. 1917 8. 1918 1919 1920* 23. marca 12. aprila 4. „ 31. marca 20. aprila 4. „ 1921 1922 1923 1924* 20. 1925 12. 1926 1927 1928 27. marca 16. aprila 1 . 4. 17. Datum znači Veliko nedeljo. Prestopna leta so za- 28 Poštne določbe. I. Pisemska pošta. 1. V notranjem prometu Avstro- Ogrske (vštevši kneževino Liechten¬ stein). Pisma do 20 g 10 h in do 250 gr 20 h, nefrankovana 20 h, oziroma 40 h (na Ogrsko 30 h). Dopisnice 5 h, s plačanim odgovorom 10 h. Od zasebnikov napravljene dopisnice (enostavne ali prepognjene) so dopustne, če se v de¬ belini in velikosti (10 —14 cm dolge, 7—9 cm široke) vjemajo z uradnimi. Barva je lahko različna. Zalepke 11 h. Tiskovine (omoti) do 50 g 3 h, do 100 g 5 h, do 250 g 10 h, do 500 g 20 h, do 1 kg 30 h; dopusten obseg (dimenzije): 45 cm na vse strani, v obliki valjarja 75 cm dolžine in 10 cm premera. Vzorci in p o skušnje do 250 g 10 h, do 350 g 20 h; dopusten obseg: 30 cm dolžine, 20 cm širine, 10 cm višine; v obliki valjarja 30 cm dolžine pri 15 cm premera. Priporo¬ čena (rekomandirana) in pisma s povratnico ter potrdilom pre¬ jem a poleg navadne pristojbine (znamke) še 25 h. Ekspresna (brzovozna) pristojbina za dostavo v kraju, kjer se nahaja pošta, 30 h; izven takega kraja 1 K za vsakih 7 1 / 2 km. (Ponoči se dostavi le na posebno željo). Časo¬ pisne znamke za inozemske časo¬ pise (za redakcije) 100 kosov 2, 6, 10 in 20 K. Pristojbina za en izvod najmanj po dvakrat na mesec izhajajočega ča¬ sopisa do 250 g 2 h, sicer 1 h (najvišja teža 1 kg, v obratnem prometu [Wechsel- verkehr] 500 g) in za pristojbinam pod¬ vržene posebne priloge ter privatne objave (do teže 30 gr) 10 g 1 / 3 h, čez 10 g do 20 g 2 / 3 h, čez 20 ido 30 gr lh; v prometu z Ogrsko 1 K za vsakih 100 kosov in vsakih 25 gr. 2. V prometu z Bosno in Hercego¬ vino. Tako kakor v notranjem prometu pod št. 1 . (le nefrankovana pisma čez 20 g 30 vin). Ekspresna pisma so do¬ pustna samo v kraje, kjer se nahaja pošta. Ekspresna pristojbina 30 h (poleg navadne poštnine). 3. V prometu z Nemčijo. Izvzemši določbe o ekspresnih pošiljatvah izven krajev, kjer se nahaja pošta, in časo¬ pisno službo, kakor pod št. 1. (Le nefrankovana pisma nad 20 g 30 h). 4. V prometu s Črno goro. Pisma za vsakih 20 gr 10 h, nefrankovana 20 h, teža neomejena. Dopisnice 5 h, s plačanim odgovorom 10 h. Tiskovine (do 2 kg) za vsakih 50 gr 5 h. Blagovni vzorci (do 350 gr) za vsakih 50 gr 5 h, najmanj pa 10 h. Dopusten obseg kakor pod št. 1. Trgovske tiskovine ne uživajo nikakega popusta. Priporo¬ čilna in pristojbina za povrat¬ nico 25 h. Ekspresna pristoj¬ bina 30 h. 5. V prometu s Srbijo. Pisma za vsakih 20 gr 10 h, nefrankovana 20 h. Teža neomejena. Dopisnice 5 h, s plačanim odgovorom 10 h. Tiskovine (do 2 kg), vzorci (do 350 gr) in poslovni papirji (do 2 kg), za vsakih 50 gr 5 h; dopusten obseg: pri tiskovinah in vzorcih kakor pod št. 1 ., pri obratnih papirjih kakor pri tiskovinah. Priporočilna in pristojbina za povratnico 25 h. Ekspresna pristojbina 30 h. 6. V prometu z vsemi ostalimi deželami (svetovnega poštnega dru¬ štva in društvenega inozemstva). a) Pisma do 20 gr 25 h, nefrankovana 50 h, za vsakih dalnjih 20 gr 15 h, oziroma 30 h. b) D o p i s ni c e 10 h, z odgovorom 20 h. c) Tiskovine: za vsakih 50 g 5 h. Najvišja teža 2 kg. Dopusten obseg kakor pod št. 1. d) Vzorci: za vsakih 50 gr 5 h, najmanj pa 10 h. Najvišja teža 350 gr. Dopusten obseg kakor pod št. 1. e) Obratni papirji za vsakih 50 g 5 h, najmanj pa 25 h. Teža in dopusten obseg kakor pri tiskovinah. /) Eks¬ presne pošiljatve so dovoljene le 29 v sledeče dežele: Argentinija, Belgija, Costa Rica, Chile, Dansko, Francosko in Algir, Monaco, Vel. Britanija, Italija, in Erythrea, Japonsko s Formozo in Koreo ter za japonske pošte na Kitaj¬ skem, Kolumbijo, Liberijo, Luxemburg, Črna goro, Nizozemsko, Paraguay (le do asumpcij), Portugalsko in kolonije, Švedsko, Švico, Srbijo, Siam (le na poštne kraje). Ekspresna pristoj¬ bina 30 h. g) Priporočilna in pri¬ stojbina za povratnico 25 h. Opombe k štev. 1—6. Pri le deloma frankovanih pismih v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino in Nemčijo, kakor tudi v prometu z ostalimi deželami, se računa kot pristojbina dvakratni znesek na znamkah manjkajoče svote. — Isto velja tudi za nefrankovane, neveljavno ali nezadostno frankovane dopisnice. Frankovane, toda predpisani obliki in opremi ne odgovarjajoče dopisnice se smatra kot nefrankovana pisma in je plačati zanje enake pristojbine kakor za nezadostno frankovana pisma. Vsi drugi predmeti (izvzemši pisma in dopisnice) morajo biti vsaj deloma fran- kovani in se pri nezadostnem franko- vanju zaračuna prejemniku dvojni zne¬ sek določene poštnine. Izločena od pošiljatev vinozemnem prometu so pisma z veljavnimi novci in carini podvrženimi predmeti. — Živeče čebele so po tarifi za blagovne vzorce dopustne. — Reklamacijski rok v notranjem prometu in z Nemčijo je 6 mesecev, z Ogrsko in vsemi ostalimi deželami 1 leto. Pošta jamči pri izgubah pisem le za izgubljene priporočene pošiljatve. II. Vozna pošta. 1. V notranjem prometu Avstro- Ogrske. a) Težovna poštnina do 5 kg za I. pas 30 h, za daljne daljave 60 h, — čez 5 kg za vsak daljnji kg v I. pasu 6 h, v II. pasu 12 h, v III. pasu 24 h, v IV. pasu 36 h, v V. pasu 48 h in v VI. pasu 60 h več. Za posebni pažnji priporočene pošiljatve (Sperrgut) polovico težovne pristojbine več. Za denarna pisma v I. pasu 24 h, v II. do VI. pasu 48 h. b) Vrednostna pristojbina (zavarovalnina) za de¬ narna pisma in zavoje do 100 K na¬ povedane vrednosti 6 h, čez 100 K do 600 K 12 h, dalje za vsakih 300 K po 6 h več. Povratnica 25 h. Najvišja teža za kovani zlati in srebrni denar 60 kg , za vse druge pošiljatve 50 kg. Za eks¬ presne pošiljatve, dostavnina oz. obvestilna pristojbina na mestu (loko) za poštno vozne kose 50 h, za vse druge pošiljatve 30 h, izven kraja za vsakih 7 1 / 2 km 1 K. V krajevnem (lokalnem) prometu so pošiljatve do 50 kg pri eraričnih in na Dunaju pri neeraričnih ter do 30 kg pri drugih poštnih uradih dopustne. Težovna pristojbina kakor za I. pas ; vrednostna pristojbina kakor pri drugih pošiljatvah. 2. V prometu z Bosno in Herce¬ govino. Pri odpremi preko Dalmacije se uporablja inozemska tarifa (mejna točka Imotski). Odprema zavojev in de¬ narnih pisem preko Ogrske se zgodi le na zahtevo odpošiljatelja ter obstoje za to posebne težovne in vrednostne pri¬ stojbine. Ekspresne pošiljatve so do¬ pustne le v kraje s poštnimi uradi. 3. V prometu z Nemčijo. Najvišja teža 50 kg. Težovna in vrednostna pri¬ stojbina kakor v tuzemskem prometu, z edino izjemo, da vrednostne pošiljatve do 100 K naznanjene vrednosti ne uživajo znižane vrednostne poštnine 6 h. Eks¬ presne pošiljatve so dopustne. Opombe k št. 1—3. Ekspresne po¬ šiljatve morajo biti vse frankovane in mora ekspresno pristojbino plačati od- pošiljatelj v naprej. Ekspresne pristojbine kakor pod št. 1. Vrnitev in sprememba naslova je dopustna; slednje v prometu z Ogrsko le pri pošiljatvah do 8000 K vrednosti. 4. V prometu z ostalim inozemst¬ vom. Denarna pisma so dopustna na Grško, v Črnogoro (v Antivari in Dulcigno le potom Lloyda), Švico, Srbijo in Turčijo pod enakimi pogoji kakor v tuzemskem prometu. Poštno vozne po¬ šiljatve do 50 kg se zamore vposlati v izvennemško inozemstvo po določbah uradnih poštno voznih tarifov, v katere lahko vsakdo vpogleda pri poštnih ura¬ dih. — V gotove dežele so vrednostna pisma (lettres de valeur), t. j. pisma brez 30 omejitve teže s papirnim denarjem in drugimi vrednostnimi papirji ter vredno¬ stnimi škatljicami (boites de valeur), t. j. škatljice do 1 kg z juveli in drugimi dragocenimi predmeti, oboje z omejeno ali neomejeno napovedbo vrednosti, do¬ pustna. Dalje so dopustni v evropskem prometu ter v prometu z nekaterimi izvenevropskimi deželami tudi poštni zavoji (colis postaux) do 3, oz. 5 kg, deloma brez, deloma z navedbo vred¬ nosti. Biti pa morajo frankovani. V splošnem se za izgube, založitve in poškodbe poštno voznih pošiljatev napram odpošiljatelju jamči (v obeh zadnjih slučajih v tuzemskem prometu pri sprejemu pošiljatve napram prejem¬ niku). III. Poštne nakaznice. 1. V notranjem prometu in v pro¬ metu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino. Za zneske do 20 K: 10 h, do 100 K: 20 h, do 300 K: 40 h, do 600 K: 60 h, do 1000 K (najvišji znesek): 1 K. Za ekspresne nakaznice je izventega plačati dostavnine 30 h, ozir. 1 K potnine, za brzojavne nakaznice poleg naka- zilne brzojavne pristojbine (za vsako besedo 6 h, najmanj 60 h), in pri brzo¬ javnih nakaznicah, ki se ne glase „poštno ležeče" (poste restante), eks¬ presno pristojbino 30 h, ali, če se na¬ haja naslovljenec izven poštnega kraja, 1 K potnine za vsakih 7 1 / 2 km. V pro¬ metu z Bosno in Hercegovino so eks¬ presna in brzojavna nakazila dopustna le v poštne kraje. Povratnica in izpla¬ čilno potrdilo: 25 h. Vsak deležnik na čekovnem prometu je upravičen, da pod v tem oziru predpisanimi pogoji zneske, ki pridejo nanj po poštnih nakaznicah (tudi povzetnih in poštno nalognih), preodkaže poštno-hranilnemu uradu na Dunaju v svrho vpisanja v dobro na njegov račun. 2. V prometu z inozemstvom. Do 1000 K v Črno goro. — Do 1000 frank, v (na): a) Egipt in Sudan, Belgijo, Bra¬ zilijo, Kitajsko (franc, poštn. ur.), Fran¬ cosko (Monaco in Algerijo), Grško, Italijo (San Marino in Erythrea), Kongo, Kreto, Luxemburg, Malto, Portugalsko, (Madeiro in Azore), Švico, Srbijo, Tripolis (ital.), Tunis. Pristojbina 25 h za vsakih 50 K; b) Kreto (č. kr. poštn. ur.), Črno goro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštn. ur.) Pri¬ stojbina do 50 K: 20 h, do 100 K: 40 h, do 300 K: 80 h, do 600 K: 1'20 K, do 1000 K: 2 K; c) Luxemburg. Pristojbina 10 h za vsakih 20 K, najmanj pa 20 h. Do 200 argent. pez. v Argentinijo. — Do 530 čilenskih pez. v Bolivijo in Chile. Pristojbine kakor pod a). — Do 1000 frankov v Brazilijo, do 500 frankov v Bolgarijo z vzhodno Rumelijo in v Me¬ hiko, do 1000 frankov v francoske ko¬ lonije v Zapadni Afriki, Kreto (krečanski poštni ur.), portugiške kolonije, Rumu- nijo. Pristojbine kakor pod a). — Do 1000 dolarjev v Kanado in Združene države ameriške. Pristojbine kakor pod a). — Do 800 mark: a) v Nemčijo, pri¬ stojbine kakor pod c); d) Kino (nemške poštn. ur.), Nemško Novo Gvinejo, Vzh. Afriko, Južnozapadno Afriko, Kamerun, Karolinške otoke, Kiavčav, Maršalske otoke, Samoa, Siam in Togo. Pristojbine kakor pod a). — Do 800 mark v Maroko (nemške pošte). Pristojbine kakor pod a). — Do 480 goldinarjev (holandskih) na Nizozemsko in v Nizozemsko Vzh. Indijo. Pristojbine kakor pod a). Do 720 kron (Skandinavskih) na Norveško, Šved¬ sko in Dansko. Pistojbine kakor pod a). Do 40 funtov šterlingov v Vel. Britanijo, na Irsko, v Indijo, Novo Zelandijo in Peru, v britske kolonije. Pristojbina 25 h za vsakih 25 K. — Do 400 jenov na Japonsko s Formozo in Koreo, Ribiške otoke in japonske urade na Kitajskem. Pristojbine kakor pod a). — Do 300 rubljev na Rusko. Pristojbine 25 h za vsakih 25 K. Znesek mora biti označen vedno v denarni vrednosti dežele, kamor je na¬ kaznica namenjena. Računa se: 100 argent. pez. = 477 K 50 h, 100 čilenskih pez. = 182 K, 100 Skandinavskih kron = 132-50 K, 100 mark = 117-80 K, 100 frankov = 95"50 K, 10 funtov šterl. = 240-60 K, 100 jenov = 246'50 K, 100 holandskih goldinarjev = 198"80 K, 100 rubljev = 254"50 K, 100 dolarjev = 496 K. Brzojavne nakaznice v enakem zne¬ sku so dopustne v (na): Egipt, Belgijo, 31 Bolgarijo z Vzhodno Rumelijo, Dansko, Nemčijo, Francijo (z Algerijo in Mona- com), Vel. Britanijo in Irsko, Italijo in San Marino, Japonsko, Luxemburg, Črno goro, Nizozemsko (z Vzhod. Indijo), Norveško, Portugalsko, Rumunijo, Švedsko, Švico, Srbijo in Tunis. V prometu s posamez¬ nimi navedenih dežel so brzojavne na¬ kaznice dopustne le v poštne kraje. Ekspresne pošiljatve in potrdila izplačil so dopustna le v gotovih deželah. (Glej uradn. tarife pisemske pošte). Odpošiljatelju se jamči do izplačila zneska upravičencu prejema. IV. Poštni nalogi (mandati). Isti so dopustni v tuzemnem prometu in v prometu z Ogrsko kakor z Bosno in Hercegovino do 1000 K, z Nemčijo do 800 mark, c. kr. poštnimi uradi v Turčiji, Egiptu, z Belgijo, na Francoskem (Algiru), Italiji (Erythreji in ital. pošt. v Tripolitaniji), Luxemburgu, Ruinuniji, Švici, Srbiji, Tunisu do 1000 frankov, z Nizozemsko in holandsko Vzh. Indijo do 480 holandskih fl., Dansko, Norveško in Švedijo do 720 škand. kron. Pristoj¬ bina za priporočeno pismo. Zahtevani znesek more v poštnem nalogu biti označen v veljavi naslovljenega kraja. Število zahtevnih dokumentov je v tu¬ kajšnjem in v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino omejeno na pet, dočim je v prometu z inozemstvom neomejeno, vendar pa se zahtevne listine ne smejo glasiti na več nego pet dolžnikov. Od dobljene celokupne svote se odpadajočo nakazilno pristojbino, dobavno pristoj¬ bino 10 h za vsak dobljeni zahtevni dokument in v prometu z inozemstvom vsakojako avstrijsko kolkovino odtegne, v tuzemskem prometu pa v zadnjem slučaju uvede dohodarstveno kazensko postopanje. Pri poštnih nalogih se odpošiljatelju jamči v enaki meri kakor za priporočeno pismo, oz. za poštno nakaznico. V. Povzetja. 1. V tuzemskem ter v prometu z Ogrsko, a) Vozno poštne pošiljatve pri vseh poštnih uradih do 1000 K povzetja. Izven tarifarične vozne poštnine je pla¬ čati še provizijo, in sicer 2 h za vsake 4 K, najmanj pa 12 h; b) priporočena pisemska povzetja do 1000 K. Glede pristojbin zato kakor točka 3. 2. V prometu z Bosno in Herce¬ govino. Povzetne pošiljatve v in iz Bosne in Hercegovine kot priporočene pisemske pošiljatve in kot poštno vozne pošiljatve so dopustne do 1000 K. Pro¬ vizija kakor v tuzemstvu (glej točko 1.) 3. V prometu z inozemstvom. Po- vzetno obteženje je dopustno pri pripo¬ ročenih pošiljatvah, vrednostnih pismih, vrednostnih škatljah in zavojih: do 1000 K ( = 800 mark = 1000 frankov. = 1000 levov (Rumun.) = 500 holand. fl. = 720 škand. kron) v Belgijo, Italijo z Erythrejo, San Marino in ital. poštn. urad v Tripolitaniji, Luxemburg, Nizo¬ zemsko (nizoz. Vzh. Indijo 250 goldi¬ narjev), Norveško, Rumunijo, Švedsko in Švico, Srbijo, Portugalsko z Madeiro in Azori, do 360 kron škand. veljave na Dansko in Faroere; pri priporočenih pošiljatvah, vrednostnih pismih in vred¬ nostnih škatljah: do 1000 K v Chile (540 pezov), do nemških pošt v Kini, Kamerunu, Maroku in Nemški zapadni Afriki, v Francijo, Monaco, Algerijo in Tunis; pri vrednostnih papirjih, vred¬ nostnih škatljah in poštnih zavojih: do 1000 K v Egipt; pri priporočenih pošiljatvah: do 1000 K v Nemčijo in in do nemških pošt v prekmorskih deželah, na Japonsko, do japonskih pošt na Formozi, Kitajskem in Koreji (400 jenov), kakor do c. kr. pošt v Turčiji; pri poštno-voznih pošiljatvah : do 1000 K v Nemčijo in Švico, do 500 K v Bolgarijo, pri poštnih zavojih: do 1250 K v Srbijo, do 1000 K v Črno goro ter do c. kr. pošt v Levanti; do 500 K na Finsko (samo preko Švedske), v Francijo in Monaco, Algerijo, na Korsiko in v Tunis. Povzetni znesek mora biti pri priporočenih pisemskih pošiljatvah, vrednostnih papirjih in vred¬ nostnih škatljah naveden vedno v ve¬ ljavi naslovnega kraja, pri poštno voznih pošiljatvah pa v kronski veljavi. — Pri poštno voznih komadih, ozir. poštnih zavojih znaša poleg voznine povzetna provizija v prometu z Nemčijo in Švico 2 h za vsake 2 K, s Srbijo in Črno goro 2 h za vsake 4 K, vselej pa najmanj 12 h, pri prometu z ostalimi deželami 20 h za vsakih 20 K. — Pri vrednostnih papirjih (vrednostnih škatljah) s pov¬ zetjem ter pri priporočenih povzetnih pošiljatvah se plača za tja-poslatev (tour) navadno pristojbino kakor za navadne pošiljatve brez povzetja; od prejetega povzetnega zneska se odtegne na poštno nakaznico enakega zneska izvirne dežele pošiljatve odpadajočo pristojbino ter dvignino 10 h = 10 centimov. — Vročitev pošiljatve se sme zgoditi le proti plačilu povzetnega zneska. Če se ga ne plača v teku 7 dni, se pošiljatev, četudi se glasi poštno ležeče (poste restante), odpremi na oddajno postajo, oz. jo nazaj avizira. Višina povzetnega zneska je za jamstvo pošte (glej I in II, oz. III) enaka. Brzojavne pristojbine. Za krajevne (lokalne) brzojavke znaša pristojbina (10 besed) 40 h; vsaka daljna beseda 2 h. Za promet v Avstro-Ogrski, Bosni- in Hercegovini ter Nemčiji znaša najmanjša taksa 60 h, vsaka daljna beseda 6 h. Za eno besedo se šteje največ 15 črk ali 5 številk. Besede v naslovu in v podpisu se vzamejo v račun prav tako, kakor besede v tekstu. Ti¬ skovina za brzojav stane 2 h. Za mednarodni promet je določena za vsak brzojav osnovna (najmanjša) pristojbina 60 h. Za vsako besedo (največ 15 črk ali 5 številk), se plača za brzojav v Algerijo in Tunis 26 h, Belgijo 21 h, Bolgarijo 13 h, Črno goro 9 h, Dansko 21 h, Francijo 16 h, Grško 41 h, Italijo 16 h (v obmejnem prometu le 8 h), Nizozemsko 19 h, Portugalsko 33 h, Ru- munijo 9 h, Rusijo 24 h, Švedsko 24 h, Švico 9 h, Srbijo 9 h, Turčijo (evropsko) 28 h, azijsko 40 h, Vel. Britanijo 26 h. Za brzojave v Ameriko obstoje posebne tarife za vsako državo. V severno Ameriko namenjene brzojavke stanejo za vsako besedo od K 1‘70 do K 4'85, v južno Ameriko od K 8'90 do K 41'8. — Za nujne privatne brzojavke se plača trojno pristojbino. Za nujen brzojaven odgovor se računa po raz¬ merju dotičnega števila besed pristoj¬ bina za nujno brzojavko. — Časo¬ pisne brzojavke: Pristojbina za prvih 500 besed 10 K in za vsako daljno začeto stotino 2 K. — Radialne br¬ zojavke: Izven pristojbine za navadno brzojavko je obrežna pristojbina 20 h za vsako besedo, najmanj pa 2 K. Višina krovnih (na ladijah) pristojbin je raz¬ vidna iz mednarodnega seznama brez¬ žičnih brzojavnih postaj. — Pisemski brzojavi: Pristojbina za prvih 40 besed 60 h in vsaka daljna beseda l 1 / 2 h. — Za semaforično odpremo je plačati v avstro-ogrskem prometu posebej 6 h za vsako pristojbinsko besedo (najmanj pa 60 h), v mednarodnem prometu pa brez ozira na število besed enotno pristojbino 1 K. — Razmnožitev brzojava stane za vsakih 100 besed ali za en del njih 50 h. Pri nujnih brzojavkah se ta pristojbina zviša na 1 K. Pristojbina za prepise brzo¬ javk znaša po 50 h za 100 besed, ali drobec ene vsote 100 besed. — Za brzojavno prejemno potrdilo se plača pristojbina za po istem potu od- premljeno navadno brzojavko 5 besed, oziroma najmanj osnovno pristojbino. — Potnino za dostavo brzojavk izven brzojavnih postaj plača prejemnik po v dotičnem kraju veljavni potninski tarifi. Telefonske pristojbine. Splošne določbe. 1 . Onim, ki to žele, se napravijo sledeče telefonske na¬ prave ter jim iste prepuste v rabo proti v drž. zak. št. 134 od 1. 1910 določenim pristojbinam: a) posamezne zveze, b) notranje stranske postaje in hišne zveze (zadnje za tretje osebe), c) zunanje stranske postaje, d) uradne zveze, e) družabne zveze, f) skupne centralne zveze. Prosilec mora doprinesti pritrdilo lastnika hiše za upeljavo telefona v hišo ter napravo tehničnih naprav (strešnih stojal, zidnih nosilcev itd.). — 2 . Tele¬ fonska centralna zveza (posamezna, dru¬ žabna ali skupna centr. zveza) je direktna telefonska zveza med enim objektom (poslopjem) z eno obstoječih telefonskih središč (central). Pri vsaki postaji naroč¬ nika (najemnika, abonenta) se v enem 33 in istem poslopju lahko napravi po¬ ljubno število hišnih zvez za lastno rabo ali za promet tretjih oseb. Vsak najemnik da lahko napraviti v svojem lokalu več spojil (Steckkontakt) ter po potrebi zveže telefonski aparat z enim ali drugim kon¬ taktom. — Zunanje stranske po¬ staje so sicer spojene s kako glavno postajo, vendar pa se nahajajo v drugem poslopju kakor glavna postaja. — Uradne zveze so spojitve s kako telefonsko cen¬ tralo v manjšem omrežju ali pa z brzo¬ javnim uradom v svrho telefonskega posredovanja brzojavk, interurbanih (iz- venkrajevnih) ter krajevnih pogovorov s spojenim uradom, če je ta javna go¬ vorilnica. — Družabne zveze služijo za spojitev 2 ali 4 zaporedno spojenih postaj najemnikov v skupni napravi. 3. Naročnikom je dovoljeno, da smejo z gotovimi izjemami proti plačilu ali brezplačno pripustiti tretje osebe do upo¬ rabe telefonskih naprav. Javne govorilnice (c. kr. telefonske postaje). Te lahko vsakdo uporablja 1. za telefonske pogovore s centralo; z najemniki dotičnega telefonskega omrežja; z javnimi govorilnicami istega omrežja; za pismeno oddajo brzojavk in fonogramov in 2. za telefonske raz¬ govore na kaki interurbani (izvenkra- jevni) črti. Pristojbina: pogovor do 3 minut 20 h, pri nujnih pogovorih 60 h. Interurbani (izvenkrajevni) tele¬ fonski promet je oni promet, ki se razvija med govorilnicami več omrežij. Za take pogovore so posebne pristoj¬ bine. Za nujne pogovore je trojna pri¬ stojbina. Pristojbinski nastavki, a) Letna pristojbina za telef. najemnike glavnih postaj je odvisna od števila v dotičnem omrežju se nahajajočih telef. najemni¬ kov, ter od iz posameznih postaj izha¬ jajočih pogovorov, b) Za telefonsko od¬ dajo brzojavk in fonogramov se plača in sicer: 1. za brzojav poleg tarifne brzo¬ javne pristojbine posredov. 10 h za vsakih 50 besed, 2. za fonogram osnovno pri¬ stojbino 10 h ter 1 h za vsako besedo. Najemninske pristojbine. Za oddaljene postaje se pobira posebna oddaljnina. Četrtinske družabne zveze (tarifna vrsta F) so dovoljene le pri hišnih telefonih. Postaje izven Dunaja se lahko naročijo tudi polletno ter znaša najemnina zanje 60°/ o normalne pristojbine. 3 34 Kolkovne lestvice. Lestvica I. (Za menice, trgovske nakaznice itd.) 2 K več, pri tem je vsak delni znesek pod 3000 K vzeti v račun kot poln znesek. Lestvica 11. (Za potrdila, pobotnice in za pravne listine, ki ne spadajo pod lestvico I. ali III.) itd. za vsakih 800 K za K 2‘50 več, vsak delni zne¬ sek pod 800 K se vzame v račun kot poln znesek. Lestvica III. (Za pogodbe, kupne, službene i. dr.) K 250 več, vsak delni zne- sek pod 400 K se računa za polni znesek. Podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. Amortizacija, prošnje za uvedbo amortizacijskega postopanja ali za končno amortiziranje, od 1. pole 2 K. Cesije od terjatev po lestvici II., Žiri na menicah in trgovskih nakaznicah kolka prosti; — na drugih trgovskih nakazilih, ki se ne glase na denar, od vsakega odstopa 10 h, pri delnicah po lestvici II. Dedinske pogodbe, od prve pole 2 K. Dobavne pogodbe, s katerimi se prevzame dolžnost, dobaviti komu stvari ali delo s tvarino vred za gotovo ceno, po lestvici III, ako velja pogodba samo za delo brez tvarine, po lestvici II. Dolžna pisma, po lestvici II. Izkaznice, glej legitimacije. Izpričevala, glej „Zdravniška izpričevala Izvlečki iz zemljiške knjige, trgov¬ skega registra, depozitne knjige itd., od vsake pole 2 K. Kros n j a r j i uradno dovoljenje 2 K. Kupne pogodbe, a) od premičnih stvari po lestvici III., b) od nepremičnin od listine 1 K ter prenosno pristojbino. Legitimacije, a) za posle, po¬ močnike in osebe, ki žive od dnine, od kosa 30 h, b) vse druge, torej tudi izkaznice za trgovske potnike, 2 K. Za izkaznice, ki veljajo največ osem dni, od kosa 1 K. Lovske karte, certifikati, ribiške karte 2 K. Menice po lestvici I., če dospe menična vsota vsaj v šestih mesecih po izdaji v plačilo, sicer pa po lestvici II. Menjalne pogodbe, a) listin e, če sta menjana predmeta premičnini, po lestvici III., če sta nepremičnini, 1 K in pa prenosna pristojbina. Milostne prošnje, od vsake pole 1 K, izvenredne milostne prošnje v dohodarstveno - kazenskem posto¬ panju, od pole 2 K. Najemninske pogodbe po le¬ stvici II. Kot vrednost je vzeti cel znesek, ki se plača v najemni dobi. Če se na¬ pravi pogodba na pet let proti letni najemščini 300 K, je vzeti pristojbino po lestvici II. od 1500 K. Nakaznice trgovcev ali na trgovce, a) ako obstoji dajatev v denarju in je plačilni rok določen največ na 8 dni, od kosa 10 vin., b) če je dajatev v denarju in je plačilni rok čez osem dni, po lestvici I., c) nakazila na uslužbence in pooblaščence izdajateljeve so kolka prosta, d) vse druge nakaznice po lestvici II. Naznanila v policijskih in ka¬ zenskih zadevah so koleka prosta. 'Odpovedi stanovanj pri sodišču, če najemna doba traja najdalj 1 mesec, 24 v., sicer 1 K. Orožni list vsak kos 2 K, prošnja za podelitev tega ter priziv kolka prost. Pobotnice po lestvici II. Ponudbe od pole 1 K. Pooblastila od vsake pole 1 K, pooblastila za prejemanje poštnih po- šiljatev ter za izvrševanje volilne pra¬ vice pri občinskih in deželnozborskih volitvah so kolka prosta. Poravnave, a) če se predmet ne da ceniti, od pole 1 K, b) če preide vsled poravnave kaka nepremičnina v druge roke, od listine 1 K ter prenosna pri¬ stojbina, c) če se vsled poravnave sklene pravno opravilo, podvrženo le¬ stvici III., tedaj po tej, d) v vseh drugih slučajih po lestvici II. Prestave (prevodi), ako jih pre¬ skrbi zapriseženi tolmač, 2 K od prve pole. Priglasitev terjatve v konkurzu ali k zapuščini, od vsake pole 1 K. Priloge od pole 30 h. Pritožbe zoper odmero davka. Proti odmeri občne pridobnine, če znaša davčni znesek največ 100 K, 30 h, če znaša čez 100 K, 1 K; pritožbe zoper odmero osebne dohodnine so kolka proste. Računi trgovcev in obrtnikov ne glede na to, ali so saldirani ali ne. Za zneske do 20 K koleka prosti, za zneske od 20 do 100 K 2 h in za zneske čez 100 K 10 h. Teh določb se je treba najbolj strogo držati, kajti ako finančne oblasti zasačijo nekolkovan račun, se kot kazen predpiše 50 kratni povišek, dočim se pri drugih listinah in vlogah vzame kot kazen le polovica ali tretjina manjkajoče pristojbine. Reklamacije v davčnih in volilnih zadevah ter v osebnih dajatvah državi, deželi ali občini so kolka proste. R e v e r z i, a) za predmete, ki se dajo ceniti, po lestvici II, b) vsi drugi od pole 1 K. Stavbne pogodbe po lestvici III. Trgovske in obrtne knjige morajo biti večinoma vse kolkovane. Kolkovanje trgovskih knjig oskrbujejo davčni uradi. V svrho kolkovanja mora trgovec bodisi pri (mehko ali trdo) ve¬ zanih, bodisi pri perforiranih, to je pre¬ luknjanih in z vrvico zvezanih knjigah napisati na prvo stran namen knjige, torej svrho, kateri bo služila, n. pr. ali naj bo glavna, kontokorent ali saldo- konti, ali pomožna knjiga. Potem mora trgovec navesti na prvi strani število v knjigi nahajajočih se listov in površino knjige. Za vse te navedbe jamči trgovec s svojim podpisom pod kaznijo. Tudi pri vezani knjigi morajo biti listi tako zvezani z vrvico, da se moreta oba njena konca zapečatiti na prvi ali zadnji platnici knjige. Kolkovina znaša za glavne knjige, kontokorent in saldo-konti trgovcev, tovarnarjev in obrtnikov za vsako (nor¬ malno) polo 50 h, za p o m o ž ne knji ge pa 10 h. Pomožne knjige so sledeče: dnevna, blagajniška, fakturna, inventarna, bilančna knjiga, štraca, primanota, skla¬ diščna knjiga itd., knjižice v notranjem obratu, n. pr. o manipulaciji, knjižice, katere nosijo trgovci in obrtniki v žepih, da si sproti zapisujejo razne stvari, niso kolku podvržene, vse druge pa, naj so vezane ali nevezane, ali pa tudi na posameznih njihovih delih ali pomožnih napravah za kak trgovski ali obrtni obrat. Normalna pola obsega pri glav¬ nih knjigah, kontokorentu, saldokontu 5040 cm 2 , pri pomožnih knjigah 2640 cm 2 . Ako so pole vezanih knjig večje ali manjše, treba je dognati, koliko normalnih pol da isto površino papirja, kakršna je v dotični knjigi, ali koliko normalnih pol je v nji. To se izračuna tako, da se določi najprej površina ene pole knjige v cm 2 , s tem, da se množi dolžino lista s širino v cm; ta produkt pomnožen s številom listov knjige da površino knjige v cm 2 ; kolikokrat je 3 * 36 število 5040 za glavne, 2640 za pomožne knjige zapopadeno v številu površine, za toliko normalnih pol je treba knjigo kolkovati s 50 h, oziroma 10 h. Trgovske knjige se vodijo pa tudi lahko na posameznih polah, vsaj nekatere. Take pole se morajo tudi kolkovati s 50 h, oziroma 10 h, ako niso večje, nego so omenjene normalne pole. Ako pa presega površina pole take glavne knjige 5040 cm 2 , tedaj se mora kolkovati dvakrat, to je z 1 K. Istotako se morajo kolkovati pole po¬ možnih knjig, ki obsegajo površino čez 2640 cm 2 z 20 h, namesto z 10 h, ako pa presega površino normalne pole glavnih knjig, pa celo s 30 h. Omeniti je, da se dobe tudi že kol- kovane trgovske knjige na prodaj. Tudi je finančnemu ministrstvu dovoljeno, da trgovca na prošnjo oprosti kolkovanja knjig proti primernemu letnemu pavšalu. Vloge na vse oblasti, bodisi državne, deželne ali občinske in na vse javne zavode, od vsake pole 1 K, vloge na sodišča v izvenspornih zadevah tudi 1 K; v spornih zadevah pa, če sporni predmet ne presega vrednosti 100 K, 24 h od pole, sicer pa 1 K. Priloge v prvem slučaju se kolkujejo z 20 h, sicer pa s 30 h, kakor vsaka priloga. Za podelitev pravice za podjetja, za katera je treba posebnega oblastvenega dovoljenja (licence), n. pr. za javne plese, za podaljšanje policijske ure v gostilnah in kavarnah, za koncerte, gledališke predstave, za razstave po¬ sebnosti itd. proti vstopnini, od vsake pole 2 K. Zdravniška izpričevala 1 K, — Izpričevala, izdana od državnih oblasti in uradov, 2 K; od privatnih oseb izdana 1 K; izpričevala za posle, pomočnike, vajence in take osebe, ka¬ terih zaslužek ne presega navadne dnine, od pole 30 h; izpričevala o nravnosti in o premoženjskih razmerah 1 K. Dohodninski davek. 37 Vojaška taksa. Krone v markah in dolarjih ter obratno. 38 V pojasnilo našim cenjenim bralcem od T. K. na binkoštno nedeljo. |/'ar tu pišemo, ni nikak političen čla- * nek, tudi nimamo namena razprav¬ ljati dogodkov iz leta 1912. Saj itak ni bilo mnogo dobrega; nemiri, vojska, velika draginja, stavke, kužne in druge bolezni in posebno zadnje so, ki po¬ vzročajo toliko zla. Da, zdravje! Koliko ljudi ga zane¬ marja in si misli, da je zdravje nepo- rušljivo, in ga cenijo šele potem, ko je pri njih potrkala na duri bolezen; potem šele spoznajo, da naredi zdravje lepo in vredno življenje. Zato naj se vsakdo potrudi ohraniti svoje zdravje, ker ni železno, in če kdo tudi še ni bil bolan celo svoje dosedanje življenje, pride ven¬ dar enkrat bolezen nad njega. Oh, koli¬ kokrat se sliši reči koga, ki kašlja: „A, kaj zato; kdor dolgo kašlja, dolgo živi!“ in nekega dne je nastala iz kašlja resna bolezen. Nikoli ni zanemarjati znamenj kake bolezni in nikdar se ne sme računati na to, da bo narava že sama ozdravila, kajti lažje se bolezen prepreči, nego se ozdravi. Ako se pa pravo preizkušeno sred¬ stvo uporabi o pravem času, se bolezen največkrat ne izcimi. Radi tega naj bo tako sredstvo vedno pri rokah in se naj rabi pri najmanjšem pojavu; posebno pa v slučajih, če ni takoj zdravnika pri rokah, nam more zanesljivo domače zdravilo neprecenljivo koristiti. Zato upamo napraviti svojim cenje¬ nim bralcem veliko uslugo, če obrnemo njih pozornost na dva taka pripomočka, o katerih koristi smo se že v mnogih slučajih prepričali, in to sta: Fellerjev rastlinski fluid z znamko „Elsafluid“ in Fellerjeve rabarbara kroglice z znamko „Elsapillen“. Nista novi zdravilni sredstvi, ki bi se z lepimi reklamami, po agentih, kra¬ marjih in enakih ljudeh širili, ampak stari, dobri, preizkušeni domači zdra¬ vilni sredstvi, ki sta že leta in leta na jako dobrem glasu. Vsakdo, ki je ta preparata že rabil, pa je bil po velikih reklamah zapeljan, da je poizkušal vedno na novo vpeljane reči, se je vrnil zopet k Fellerjevim preparatom z znamko „Elsafluid“ in „Elsapillen“. Prepričal se je, da ti najbolj zanesljivo vplivajo, so nedosežni in tudi najceneji. Temu se ni čuditi, ker Fellerjevi preparati z znamko „Elsafluid“ in „Elsapillen“ so strogo reelne, lekarniške posebnosti, ki so po določenih predpisih v nalašč za to pripravljenih laboratorijih lekarnarja E. V. Fellerja v Stubici št. 739, Hrvaško, od strokovnjakov sestavljene in ne, kakor razne v novejšem času v listih pripo¬ ročane tekočine, balzami in žganja pod vsakovrstnimi imeni, katere dostikrat tudi nevedne roke pomešajo, in ki so potemtakem brez zdravilne vrednosti, ki pa pogosto še škodljivo vplivajo. 39 Pri izdelovanju zdravil je treba gle¬ dati posebno na to, da so ista od iz¬ urjenih strokovnjakov pripravljena, in taka je dobiti le pri lekarnarjih, ne pa pri ljudeh, ki niso strokovnjaki. Oba Fellerjeva preparata z znamko „Elsafluid“ in „Elsapillen“ se priprav¬ ljata na poseben in nadvse skrben način, in le najizbranejše, najdražje in najbolj učinkujoče rastlinske izvlečne snovi, ki so z največjo skrbjo izbrane in enako dobre, se porabijo zanja. Fellerjeva preparata z znamko „Elsa- fluid“ in „Elsapillen“ se odlikujeta po svojem zanesljivem učinku, po krasnem duhu in dobrem okusu, kakor tudi po brezmejni trajnosti in jako nizki ceni. Oba pripomočka sta si pridobila, vsled svojih izvrstnih zdravilnih olajše¬ valnih lastnosti, naklonjenost ljudstva in priznanje zdravnikov; to ne vidimo samo iz lastne skušnje, ampak tudi iz zahval¬ nih pisem, katerih nekatera priobčujemo in prepuščamo bralcem v razsodbo. Migljaj našim bralcem naj bi bilo sledeče pismo, katerega je Nj. Veličanstvo Jožef princ Rohan v Schottwienu pisal: „ Presenetljiv učinek „Elsafluida“ prekaša v resnici vsa pričakovanja ter lahko razglasite, da je meni in mojim znancem Fellerjev „Elsafluid“ in „Elsapille“ pri največ boleznih, kakor: pri glavo- in zobo¬ bolu, bodljajih, trganju, bolečinah v križu, nahodu, pri različnih slabostih v želodcu itd., najizbornejše pomagal; posebno še pri oslabelem vidu krepi „Elsa- fluid“ oči; zato ga priporočam kot nepogrešljivo domače sredstvo Vsa čast takemu postopanju, ki ga naši bralci vidijo v naslednjem pismu Njega ekscelence barona Leva Freytagh - Loringhoven, ces. ruskega svetnika v Arensburgu, Kommandantenstrasse št. 5., otok Osel, guber. Livlandija. Nj. eksc. piše: ,,Štejem si v svojo dolžnost, izvrstni „Elsafluid“ nad vse priporočati člo¬ veštvu. Imel sem priložnost ozdraviti nekega zdravnika iz Petrograda, ki je bil lastnik velike blatne kopeli, s Fellerjevim fluidom mučnih revmatičnih bolečin v ramenih, ko so bili že vsi njegovi pripomočki brez vsakega uspeha. Tudi neki zdravnik v Danzigu na zah. Pruskem rabi v svoji praksi Fellerjev fluid, in zato želim v blagor človeštva uporabo tega preparata in njega vedno večje razširjanje in iznajditelju zasluženo slavo.“ Edino resnica iz ust izkušenih ljudi nam dokazuje več kot vsaka koristo- lovska hvala. Dr. Neugebauer na Dunaju piše: „Vaš „Elsafluid“ smo priporočili 83 let staremu možu, ki je trpel na okamenelosti odvodnic krvi, in sicer v svrho, da bi se oslabljenje mišičevja pregnalo. Prav izborno mu je storilo drgnenje z „Elsafluidom i ‘ dan na dan, in stari gospod trdi, da sedaj že lažje hodi. Gospod dr. R. Schmidt v Pittenu na Nižje Avstrijskem piše: „Z obema Vašima „Elsa“ preparatoma, posebno z „Elsafluidom“ sem dosegel izvrstne uspehe in sem ista sedaj že večkrat najbolje priporočal.“ Znana pesnica in pisateljica Pavel Marija Lacroma pl. Eger Schmitzhausen se je v pismu na lekarnarja Feller-ja sledeče izrazila: „Primorana sem Vam po¬ vedati, kako neizmerno dobro mi je storil Vaš, po baronici Freitagh poslani „Elsafluid“, zoper obrazno nevralgijo. Sprejmite toplo priznanje izmed velike množice hvale dolžnega človeštva.“ Tudi neverjetni Tomaž poizkusi, če sliši tako prepričevalne besede, kakor jih beremo v pismu baronice Geramb v kopeli Busias pri Temešvaru. Glasi se: 40 „Mislila sem Vam že davno pisati, in tudi po časopisih naj bi se razglasilo, kako Feller-jev „Elsafluid“ izvanredno učinkuje. Trpela sem mnogo bolečin, protin in oslabljen vid, trudnost in glavobol, bolečine v hrbtu in razne slabosti, odkar pa rabim „Elsafluid“, sem popolnoma zdrava“. Če smo natisnili par priznalnih pisem, smo storili to za to, da smo opozorili svoje cenjene bralce, katerim želimo dobro, na oba preparata: „Elsafluid“ in „Elsapillen“. Storili smo to tudi zato, ker smo slišali pogosto, da je bilo to ali ono zdravilno sredstvo priporočano od raznih ljudij, ki nič ne razumejo, ter je vsled tega ostalo brezuspešno in je vrhtega razočaralo naročnika, ki je imel smolo, da je dobil zdravilno sred¬ stvo, ki je bilo eno izmed mnogih po¬ narejenih, iz nepravega vira. Zato hočemo posebno naglašati, da se oba preparata izdelujeta pristna edino le v laboratoriju in v lekarni E. V. Fel- ler-ja v Stubici št. 739 (Hrvaško). Več nismo nameravali s člankom „V pojas¬ nilo". Zgoraj pisano naj se torej ne smatra kot reklama, ker tudi ni naša stvar, na¬ števati, koliko kak preparat stane; kdor hoče, naj poišče oglase lekarnarja Fellerja ali pa se naj obrne naravnost na lekarno Feller v Stubici št. 739 (Hr¬ vaško). Tudi nam ne pride na misel našte¬ vati celo vrsto bolezni in katero teh sredstev naj se uporablja proti njim, kajti to prepuščamo gg. zdravnikom. S temi vrsticami hočemo svojim ce¬ njenim bralcem le pojasniti, osobito onim, ki so že naleteli na nepristno domače zdravilo in so zaprisegli, da ne bodo nikdar več naročili takih, ter jim dokazati, da se dobe tudi dobra, pristna domača zdravila med, katerimi zavzemata „Elsafluid“ in „Elsakroglice“ prvo mesto. Dokazati smo hoteli tudi, da se dobe ponarejalci dobrih, priznanih, izvirnih preparatov, ki si ne prisvajajo samo sličnih imen, ampak ponarede celo za¬ vitek, da bi kupce premotili, da so njih falzifikati pristni. Hočemo Vas konečno opozariti, da bodite oprezni pri nakupovanju, posebno kar se tiče zdravilnih pripomočkov. Dru¬ gega namena ni imel ta članek v po¬ jasnilo. Več tudi noče biti ta članek in zato naj bo cenjenim bralcem »v pojasnilo«. 41 Laž. Gluhec je slišal, ko je mutec rekel, da je slepec videl, kako je hromeč tekel. Ali ni laž, če kdo trdi, da je gluhec kaj slišal ali slepec kaj videl? Seveda je laž; ampak ta laž je neškodljiva, ker takoj v oči zbode in zato nikomur ne škoduje. Bolj nevarne so pa laži, glede katerih si nismo takoj na jasnem, kaj se z njimi namerava in pri katerih ne moremo biti nikdar dosti previdni. K takim lažem se v novejšem času zateka marsikdo tudi tedaj, ko gre za važne, resne stvari, samo da preslepi in iz tega vleče dobiček. Ko smo n. pr. zadnjič nekaj brali, nas je naravnost ogorčilo, vidoče, kako se nekateri poslužujejo takih laži le, da morejo svoje blago lahkovernim ljudem lažje prodati; in da to dosežejo, osumijo celo staro, preizkušeno domače sredstvo, katerega zdravilno učinkovi¬ tost poznamo vsi že izza mnogih let. Tako n. pr. poznamo še izza prejšnjega stoletja reelno sredstvo, ki ima v vseh delih sveta odjemalce, ker je v resnici dobro zoper marsikatero bolest, je poceni in ki je trajno uporabljajo in ne morejo biti brez njega. To preizkušeno domače sredstvo je gotovo že tudi Vam, dragi bralec, znano. V mislih imamo namreč stari pristni Fellerjev rastlinski fluid z znamko »Elsafluid“ od lekarnarja E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). Kdor je ta stari, v resnici pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid“ enkrat poskusil, ga priporoča vsem svojim znancem, in tem gre zahvala, da se danes komaj še dobi kraj, kjer bi ne bilo tega zvestega tovariša. Zavist in pohlepnost sta že marsikoga dovedla na misel, izkoristiti dober sloves Fellerjevega fluida z znamko »Elsa- fluid“, ter napolniti s kako tekočino slične barve docela podobne steklenice, se poslužiti enake opreme, zaviti ste¬ klenice v podobna navodila, iztrgati iz priporočil cele stavke, in končno pride glavno : tej tekočini dati kako podobno ime. Je pač res, da se da imena prepa¬ ratov lahko zavarovati, in tako so tudi razna imena za pristne preparate tvrdke E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško) bila zavarovana. Toda kaj to pomaga! Ni-li n. pr. besedi »Elsa« podobna beseda „Gelsa“? Ali imenu „Elca“ podobno ime „Stelca“ ? In besedi „Ella“ beseda „Stella“? Ali se ne more besede „Gal- vator“ zamenjati s „Salvator“ ? In tako si marsikdo napravi stvar prav lahko: svojo tekočino krsti za: „Louisafluid“, „Salvatorfluid“, „Stelcafluid“, „Univer- salfluid“, „Weltfluid“ in podobno. — In da se mu še bolj posreči njegova nakana, se celo drzne svariti pred ponarejanji. Ne spominja li to na dogo¬ dek, ko je svoj čas neki pobič, ko je segal v tuje žepe, zbežal, ter, hoteč odvrniti pozornost od sebe, bežeč kričal: „Primite ga, držite tatu!“ V tiskovini, ki smo jo nedavno brali, se nekdo, hoteč spraviti v promet novo tekočino pod sličnim imenom „fluid“, drzne svariti pred ponarejanji in lažnjivo 42 zatrjuje, da so vsi drugi fluid i ponare¬ ditve njegovega fluida, kateri slednji pa je še tako mlad, da je skoraj popolnoma neznan. Ali ni to razdraž¬ ljivo? Ali ni tako, kakor če bi se mlad pobič bahal, da je okoli letal, še predno je imel očeta ?! Podobne laži se, žal, tako premeteno prednaša, da marsikoga, ki naglo bere ali površno posluša, lahko premotijo. Zato smatramo za svojo dolžnost, da naše bralce posvarimo in izrecno povda- rimo, da je pristen le stari, še izza prejšnjega stoletja znani Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid“, ki ga izdeluje samo E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). In ker je Fellerjev fluid tako dober, bolečine lajšajoč, zdravilen in izza tolikih let tako priljubljen, se ga tako pogosto ponareja. Zakaj iz pohlep¬ nosti se ponareja le dobre stvari, ki so se obnesle. To pa hkrati tudi pokazuje, da ponareditve niso veliko vredne; kajti kdor razume sam napraviti dobro sred¬ stvo, ni treba, da bi slepil in ponarejal. In kdor poseduje za svoje sredstvo pristna zahvalna pisma, n. pr. od zdrav¬ nikov, in če jih hoče dati ponatisniti, temu se ni treba bati objave celega imena in natančnega naslova osebe, od katere je zahvalno pismo prejel. Kako se pa naj kontrolira pristnost zahvalnega pisma nekega dr. Emila, dr. Jožefa, dr. Adolfa ali učitelja Karla, ali mizar¬ skega mojstra Janeza, če manjka naslov in je navedeno samo krstno ime? Pristna priznalna pisma so n. pr. sledeča: Gospodu E. V. Feller, lekarnar v Stubici št. 739 (Hrvaško) piše dr. Josip Estmeister, zdravnik v Wildenau-u, z. p. Aspach, inski okraj, Tirolsko, da Fellerjev fluid izvrstno služi pri dnev¬ nem motenju in spremenljivosti (alter- nacijah) zdravja. — Drugi zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga, Kr. Vino¬ gradi, piše, da uporablja v svoji praksi Fellerjev fluid že tekom let z izvrstnim uspehom. — Dr. M. David, mestni zdravnik v Steniawi pri Jaroslavu, Gali¬ cija, piše: „Zahvaljujem se Vam najbolje za Fellerjev fluid z znamko »Elsa«, kateri preparat se je pri vseh na rev¬ matizmu temelječih bolečinah uprav sijajno obnesel. Kjer je potreba, pripo¬ ročam Fellerjev fluid najtoplejše in Vas prosim, pošljite ga zopet za mojo rabo. Znesek za to Vam pošljem". V teh zahvalnih pismih smo navedli natančne naslove onih, katerim se ima zanje zahvaliti resnični izdelovatelj pristnega starega Fellerjevega fluida z znamko »Elsafluid“, gospod lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško), in tisočera so zahvalna pisma, ki smo jih že brali o pristnem Fellerjevem fluidu. Pri vsakem takem pristnem zahvalnem pismu je bil naveden tudi popolen naslov dotičnika — da se je lahko vsakdo z vprašanjem prepričal, če je bilo dotično zahvalno pisanje istinito. Tako se mora nastopati, če se ve, da se govori resnico. Ponovimo še enkrat: Pristen je le Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid", in kdor ga še ni poskusil, pa ga hoče, se pred ponare¬ ditvami varuje najbolje s tem, če se obrne naravnost na edinega izdelova- telja, ki je: E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). GOD Letni obzor. Od 1. julija 1911 do 30. junija 1912. Avstrija. v hočemo razumevati politični raz- voj te dobe v Avstriji, moramo poseči malo nazaj. Dne 30. marca 1911 je razpustil ministrski predsednik Bienerth parlament; socialnim demo¬ kratom je bilo od vsega početka jasno, da se volilni boj ne bo završil brez izgube mandatov. Zakaj leta 1907 je šla socialna demokracija v najugod¬ nejših okoliščinah v volilno borbo. Mnogo njenih volilcev je bilo tedaj takih, ki so ji naklonili svoje glasove samo zategadelj, da so volili bojev¬ nike za splošno in enako volilno pra¬ vico, čeprav niso bili njeni izrecni pristaši. Ti volilci so v tem volilnem boju odpadli. Leta 1907 je pridobilo splošno ogorčenje nekaj mandatov socialni demokraciji. Razentega so širili meščanski nasprotniki najbolj bedaste laži o socialni demokraciji — Bienerth sam jim je dal v tem slaven zgled z drzno lažjo, da so bili socialni demokratje obstrukcionisti —, podjet¬ niška strahovlada in zloraba uradne oblasti pa sta praznovali orgije. Kljub temu pa je izšla socialna demokracija zmagoslavno iz volilnega boja; dasi se je morala bojevati v najtežavnejših okoliščinah, je osvojila 82 mandatov; v prejšnji zbornici je bilo 87 socialnih demokratov. Ako upoštevamo srdit boj buržvazije proti socialni demo¬ kraciji, tedaj moramo priznati, da je bil uspeh socialnih demokratov na¬ ravnost sijajen. Za socialno demokra¬ cijo je glasovalo 1,060.000 volicev; 1. 1907 je glasovalo zanjo 1,049.000 volilcev, torej zaznamuje stranka med¬ narodno organiziranega proletariata tudi v razmerju glasov lep napredek. Bienerth je sodil, da bodo nove volitve zdrobile socialne demokrate. Ampak zgodilo se je, česar gospod ministrski predsednik ni bil priča¬ koval : socialna demokracija je izšla iz volilnega boja krepka in silna, pač pa so volitve zdrobile njega najzve¬ stejše prijatelje, krščanske socialce na Dunaju. Na volilnem bojišču so oble¬ žale vse prve krščansko socialne glave; njih minister Weiskirchner je padel kar v dveh volilnih okrajih. Krščanski socialci so izgubili na Dunaju 16 man¬ datov; od teh so pridobili socialni demokratje devet mandatov. Dunaj ima 33 volilnih okrajev, ki so izvolili 19 socialistov, tako da ima Dunaj v parlamentu absolutno socialno demo¬ kratično večino; krščanski socialci so ohranili od prejšnjih 20 mandatov samo tri. Gospod Bienerth se je torej kore¬ nito ukanil, in potem ko sta demi- sionirala takoj po volitvah trgovinski minister Weiskirchner in železniški minister Glombinski ■— zadnji je bil sicer rešil svoj mandat, izgubil pa je 44 polovico svojih vsepoljskih poslancev —, je podal 27. junija Bienerth svojo demisijo in ministrski predsednik je postal baron Gautsch. Uradniški mi¬ nistri prejšnjega kabineta so ostali. Bienerthovo gospodstvo se ni kon¬ čalo brez strašnega krvoprelitja, ki se je zgodilo na Gališkem v Droho- byczu. Da bi bil izvoljen pri ljudstvu nepriljubljeni vladni kandidat Lo- we n s t e i n, so uganjali v Drohobyczu neverjetna sleparstva in nasilnosti. Volici niso hoteli mirno trpeti ta hudo¬ delstva, in posledica je bila, da je vojaštvo streljalo. Petindvajset ljudi je bilo mrtvih, prav toliko jih bo ostalo za vedno pohabljenih. Dr. vitez Hochenburger, sedanji avstrijski justični minister. Dne 17. julija se je sešel novo¬ izvoljeni državni zbor. Za predsednika je izvoli! nemškega liberalca dr. Syl- vestra. Da je velika večina držav¬ nega zbora sovražna ljudstvu, je bilo razvidno iz obravnav o mesnem vpra¬ šanju. Zakaj večina parlamenta je na ukaz vlade pokopala s svojim glaso¬ vanjem predlog socialno demokratič¬ nega poslanca Reumanna, da se dovoli uvoz argentinskega mesa brez ozira na Ogrsko. Ta predlog je na¬ meraval temeljito olajšanje draginje. Ljudstvo bo torej vedelo, koliko ima pričakovati od različnih klerikalnih in liberalnih demagogov. Draginja pa je pritiskala vedno huje, po vsej Avstriji so bile veli¬ kanske protidraginjske demonstracije zlasti na Dunaju. Tudi slovenski so¬ cialni demokratje so priredili veliko število shodov, kjer je ljudstvo burno zahtevalo odpomoči. Socialno demo¬ kratični poslanci so zahtevali meseca septembra, da se takoj skliče državni zbor; sita meščanska gospoda pa se je dala pregovoriti šele za 5. oktober. Dne 17. septembra pa so krvavi dogodki na Dunaju ljudstvo poučili, česa ima pričakovati od tuje pomoči. Ta dan je namreč na Dunaju 300.000 ljudi manifestiralo za cena živila. Bru¬ talni nastop žandarmerije in policije ter vojaštva pa je zakrivil velike iz¬ grede, v teku katerih je bila ena oseba ubita, štiri težko in 70 lahko ranjenih. Več žrtev je za ranami umrlo; dunajski proletariat jih je po¬ kopal ob velikanski udeležbi. Ko se je potem 5. oktobra vnovič sešel državni zbor, so socialno demo¬ kratični govorniki ostro kritizirali vlado, ki je s svojo draginjsko poli¬ tiko zakrivila izgrede. Med govorom poslanca Adlerja pa je mlad, vroče¬ krven Dalmatinec s četrte galerije petkrat ustrelil na justičnega ministra dr. Hochenburgerja orodje na tla in hiteli za drugimi.. Navdušenje pa je prikipelo do viška zunaj pred tovarno, ko so privrele čete delavcev tudi iz sosednjih de¬ lavnic in se strnili v velikansko množico. Vsako novo četo je po¬ zdravil grom urnebesnih klicev, ki so izražali veselje in odobravanje. Zapel je boben, kape in klobuki so frčali v zrak in cela armada je odkorakala v unijsko dvorano. Ampak Dana ni bilo med njimi- Majhno število postarnih in stra¬ hopetnih delavcev je ostalo v tovarni in Dan je bil med njimi. Stal je pri svojem stroju — srce mu je tolklo kakor s kladivom in po ovenelem,, nagubančenem licu je lil potok solz- Zvoki godbe so utihnili, delavci šo¬ bili že davno odšli. Dan je pa le stal na svojem mestu in ustnice so mu šepetale: „Skeb sem (stavkokaz) — grd, ušiv skeb!" Toliko da ni zajokal na glas. Vstopil je glavni delovodja in se na kratko zahvalil vsem, ki so ostali družbi zvesti in ki ne poslušajo de¬ lavskih agitatorjev, „koji rušijo pri¬ jateljske vezi med delavci in delo¬ dajalci in delajo le zdražbo." Povedal jim je, da so interesi kapitala in dela identični in da za delavce ne more nihče bolj skrbeti kakor delodajalci- Možje so molče poslušali in marsi¬ kateri se je obrnil vstran. Znali so- dobro, da jih ni pridržala zvestoba, do družbe v tvornici. Bilo je pa tudi par izdajic, ki so ploskali in glasno* pritrjevali besedam delovodja. To so* bili ničemniki, ki so upali, da jim sedaj družba podvoji plačo. Stari Dan je grizel ustnice in. molčal. Najbolj se je pa Dan bal večera,, ko bo moral domov. Vedel je, da bodo stavkovci stražili pred tovarno — in on jim bo moral pogledati v oči. Ni se bal, da bi mu kdo storil kaj žalega; o ne, nihče se ne more tako daleč spozabiti, da bi udaril starčka. Vrhtega stoji pred vratmi tovarne cel kordon policije, ki ima nalogo čuvati tiste, ki nečejo stavkati- 85 Šel je iz tvornice sključen v dve gubi, mrk in s povešenimi očmi. Stavkovci so takoj obkolili gručo ne¬ zvestih delavcev, čim so se pokazali. Prijazno in prepričevalno so jih na¬ govarjali, naj spregledajo svojo na¬ pako in se pridružijo Uniji. Par so jih res pregovorili in množica jih je veselo pozdravljala. Dana je mučilo, kaj naj poreče, kadar ga ogovorijo, in bo li mogel vzdržati. Toda — nihče ga ni ogovoril. Videl je, kako se stavkovci spogledujejo in nekaj šepečejo med seboj; toda vsak se mu je umaknil s pota. Tedaj je Dan razumel vse. Vedel je, da tovariši poznajo njegove razmere; mnogi med njimi poznajo tudi njegovo preteklost; vedo, da on čuti z njimi z dušo in srcem, toda zdaj je star in doma ima holno in napol slepo ženo. In to je Dana neizrečeno zabolelo. Simpatični pogledi njegovih tovarišev so ga bolj boleli, kakor če bi ga bili obsuli z najgršimi psovkami. ❖ Družba je pričela dovajati skebe. Mnogi so zagazili v to žalostno obrt vsled dolgotrajne brezposelnosti ali pa so postali žrtve lažnjivih inse- ratov, ki jih je družba uvrstila v časopise v oddaljenih krajih, ne da bi omenila, da je stavka. Večina so pa bili profesijonelni stavkolomci, ki so se preživljali s tem, da so se po¬ tepali od mesta do mesta, kjer je bila stavka in se ponujali delodajalcem proti visoki plači. To so propalice, poldivjaki in zloglasni lopovi, v ka¬ terih je zamrla vsaka iskrica poštenja in človeške dostojnosti. Večina teh ljudi je prebila svoja mlada leta pri vojakih ali v kaznilnicah, in vsak je navadno tudi pretepač, kvartopirec in pijanec, skratka: najgrša smet iz kvartopirskih in vlačugarskih gnezd velikih mest. Navadno je vsak skeb po poklicu oborožen do zob. Kot izurjeni pretepači in nasilniki služijo kapitalistom tudi kot privatni policisti in provokaterji; izzivajo stavkujoče in povzročajo kravale in izgrede. Pri delu so navadno za nič. Delajo ko¬ likor se jim zljubi ali pa nič, vsled česar jih sovražijo tudi delodajalci, dasi nihče ne pokaže tega očitno. V normalnem času bi takih „delavcev“ ne trpeli v tovarni ali v rudniku niti trenotek. In med to sodrgo je delal stari Dan! Dan za dnem, uro za uro je moral poslušati najostudnejšo govo¬ rico, robate kletve in laži grdogledih skebov. Največja muka mu je pa bila, kadar so skebje lagali o stavkujočih in na vse satanske načine brili norce iz njih. Dan je premagoval silno jezo in molčal. Stavka je trajala že par tednov. Nekega dne med opoldanskim od¬ morom je Dan sedel na deski zraven stroja in užival svoje borno kosilce. Blizo njega je sedelo pet skebov. Eden izmed njih, razraščen hrust, je zvijal cigareto in pripovedoval pri¬ jetno zgodbo,“ kakor jo je sam nazval in ki jo je baje doživel prejšnjo noč. V samotnem delu mesta je v družbi treh drugih skebov — tako je pri¬ povedoval — naletel na tri stavku¬ joče. Takoj so padli po njih in jih pre¬ tepli do krvi. On sam je enemu izbil najmanj tri zobe in ponosno je pokazal roko, kjer si je odrgnil kožo. Dru¬ gemu je prijatelj „Jelly“ dal „črno oko“. Bilo je vsekakor lahko delo! In ko so stavkarjem dobro premleli kosti, so pritekli policisti in — kar je najimenitnejše! — aretirali stav¬ kujoče. Skebu se je tako dobro zdelo, ko je končal svojo „zgodbo“, da se je odurno krohotal na ves glas. Danu je zavrela kri. Premagoval se je dolgo časa in poslušal podle besede skebov. Zdaj pa ne more vzdržati več. Mera je polna. Vsaka beseda koščatega skeba ga je zadela bolj kot bi ga s kolom udaril, in ko je lopov med odurnim smehom končal, je bilo Danu kakor jia mu je kdo porinil nož v prša. Žile na vratu in čelu so se mu napele, ovenelo lice je pordečilo in iz oči je švigal plamen. Še predno se je zavedel, kaj počne, je ošteval skebe vse povprek. Z rez¬ kimi , ogorčenimi besedami jim je očital, da niso vredni, da jih zemlja 86 nosi. Skebje so osupnili in nihče ni črhnil besedice. Toda Dan ni nehal. Sipal je besede iz brezzobih ust kakor točo in žigosal skebe v splošnem kot najgrši izmeček proletarjata, in s tem oštel tudi samega sebe. Nato se je spravil nad družbo, kapitaliste, poli¬ cijo, sodišča, in jih neusmiljeno obde¬ lavah Vse, kar je imel na srcu zadnjih par tednov, je stresel iz sebe. Hkratu se je zbralo okolo njega celo krdelo stavkolomcev. Več teh, ki so bili, kakor on, vsled starosti in slabih razmer prisiljeni ostati v to¬ varni, so bili v trenotku tako pre¬ vzeti, da so Danu glasno pritrjevali: „Res je! Dan ima prav!“ To je Dana še bolj razgrelo. Kri mu je razpalila vse žile. Zdelo se mu je, da čuti v sebi vso mladeniško moč kakor nekdaj. Dvignil je roke in njegov glas je odmeval daleč naokrog: „Za menoj, kdor neče več biti izdajalec svojih bratov! — Za menoj, kdor ima še količkaj človeškega čuta v sebi!“ „Hura!“ je zadonelo po vseh kotih in kakih petnajst do dvajset stavko¬ lomcev je naglo pobralo suknje in kape ter z Danom na čelu odkorakalo iz tvornice. Pritekli so delovodje, da jih ustavijo, a obstali so presenečeni; takega izraza navdušenja za stavko še niso videli. Istotako so do skrajnosti bili osup¬ njeni unijski stražniki pred tovarno, ko je privihrala Danova četa. Stari Dan je veselo stisnil roko prvemu stavkarju in iz oči so mu kapale solze. „Oprostite, bratje — pozabite, kar je bilo; odslej sem z varni!" „Hura!“ se je razlegalo na cesti in klobuki so zopet frčali v zrak. Pritekli so še drugi stavkarji, in ko jim je bila cela stvar pojasnjena, ni bilo veselja ne konca ne kraja. Ob¬ jemali in stiskali so Dana, da bi ga bili skoro zadušili. Končno sta ga dva krepka delavca dvignila na rame in cela četa je med vriskanjem in hura-klici odkorakala proti unijski dvorani. Novica, da je stari Dan ostavil skebsko tovarno in odvedel seboj večje število skebov, se je med stav- kujočimi raznesla kakor blisk. Obenem je krožila vest, da bo tisti večer shod, na katerem bo Dan glavni govornik. Navdušenost je bila nepopisna. Se nikdar ni bilo med delavci takega veselja za stavko kakor tisti dan. Unijska dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička, še predno se je dodobra zmračilo. Godba je zaigrala marzeljezo. Komaj so potihnili zadnji zvoki, je nestrpna množica že zagnala cel vihar pozdravov, zahtevajoča, da mora Dan takoj na oder. Toliko da ga niso na rokah zanesli gor. Ko se je pokazal sivolasi delavski veteran na odru, so zagrmeli iz tiso¬ čerih grl navdušeni klici, spremljani od nepopisnega aplavza, liki da se hoče dvorana podreti. „Živel naš stari Dan! Naprej strij- ček! Govori! Govori! — Če treba, stavkamo celo leto!" Dan je dvignil roko in hkratu je nastala grobna tihota. „Bratje, delavci!" . . . Glas je bil votel in tresoč. Veliko, veliko je imel na srcu — a ni znal, kako bi začel. Preveč je bil razbur¬ jen; preveč je bilo, kar je danes doživel, a njegovo telo je tako slabo, izčrpano . . . Nekdaj je mogel go¬ voriti cel dan, in še se ni utrudil. Pred njim je vstal Debs . . . procesije stavkujočih ... V njem so zopet oži¬ vele slike iz nekdanjih bojev in ga v trenotku zazibale kakor v sanje. Zazdelo se mu je, da še živi v tistih bojih ... da je še mlad, čil, in da lahko govori delavskim množicam . . . „Bratje, delavci! . . .“ Toliko da je slišal samega sebe. V hipu se je zdramil. Spoznal je, da so ga zapustile moči, telesne in du¬ ševne. Vzela jih je tovarna. Komaj je stal na nogah; nervozno se je oziral po celem morju glav v dvorani, po tisočerih obrazih, ki so željno upi¬ rali vanj svoj pogled in čakali . . . Dan je videl pred seboj obraze, veči¬ noma mlade, iz kterih je odseval up na boljše dni — in kakor bi trenil — vstala mu je pred očmi njegova žena, ki jo muči revmatizem in sle- 87 pota! Spomni se, da je star in da je zdaj dodelal . . . Dela ne dobi več . . . Kdo se briga za starega, izsesanega delavca! — Spomni se, da ima še stoindvajset dolarjev. To je, kar si je v celem življenju prihranil od svo¬ jega dela. Dan je videl v duhu bedo, pomanjkanje, stradanje — sirotišnico — grob na pokopališču za berače . . . Tovariši ga imajo radi, — res. Toda stavka bo končana, in tovariši se bodo razgubili za delom — vsakdo ima dovolj svojih skrbi — in on bo po¬ zabljen ... Vse to je videl Dan v trenotku in neizmerna bolečina mu je parala srce. Nekaj težkega, ledenega ga je tiščalo k tlom . . . „Naprej, Dan! — Govori! Govori, vrli stari dečko!" Dan se strese. Kakor v megli je videl pred seboj ogromno množico delavcev. Hoče stopiti korak naprej — odpira usta — opoteče se nazaj in pade v roke prestrašenim tovarišem, ki so stali okrog njega. Zadela ga je kap. Onemogli, izčrpani mož ni mogel prenesti burnih dogodkov, ki so zadnji dan in zadnjo noč navalili nanj. Stari Dan je bil preskrbljen za bodočnost . . . Bojna pesem svobode. Kateri bojevnik za svobodo ne pozna bojne pesmi, porojene na Francoskem v slavnih dneh velike revolucije, a vdomačene povsod, kjer utripajo srca za svobodo in kjer išče goreči notranji pogum tudi izraza v be¬ sedah? Po vsem svetu pojo marzeljezo, ognjeno himno revolucije in v vsakem na¬ rodu so navdušujočim notam podložili svoj tekst. Nemški delavci imajo celo vrsto pesmi, ki jih pojo po melodiji marzeljeze. Rusi in Poljaki, Čehi in Madjari, Hrvati in Italijani so si izbrali krasni spev za svoje revolu¬ cionarne verze. Tudi slovenski delavski pevci pojo svojo »Naprej!« po njeni melodiji. V glasovih marzeljeze odmevajo najdivnejše lastnosti revolucionarnega ljudstva: svobod¬ njaški ponos, samozavest in človeško dosto¬ janstvo. Njena sugestivna moč je velikanska in vsako čuteče človeško srce ji podleže. Zato ostane marzeljeza revolucionarna himna, dokler bo kaj revolucionarnega duha na zemlji. Kako premagujoč je bil vedno utis marze¬ ljeze, dokazuje pač najbolje učinek, ki ga je naredila pri prvem javnem prednašanju v Parizu v času velike revolucije. Sodobni pi¬ satelj Toubin poroča o onem momentu v pozabljeni gledališki zgodovini revolucijske dobe. Toubin pripoveduje: »V prvih dneh meseca avgusta (1. 1792) se je dogodil v »Operi« spomina vreden slučaj. Himna Rouget de L’ Isle-a je bila v Parizu še skoro neznana. Med dejanji je stopil pevec na oder in je s tresočim glasom zapel ju¬ naško pesem, ki je pozneje našla odmev po vsem svetu. Že prva kitica je poslušalce globoko presunila; še nikdar niso slišali tako pretresujoče in opojne melodije. Enostavno in resno, kakor cerkveni spev, in vendar tako viharno in ponosno! Po vsaki kitici je bil pevec prisiljen prestati, da je premagal svojo razburjenost in da se je zamaknjeno občin¬ stvo moglo oddahniti. Pri zadnjih verzih »Amour sacre de la patrie« je padel umetnik na kolena in vsi navzoči so posneli njegov primer, vsa srca so glasno utripala in solze so se lesketale v očeh. Izmed dveh tisoč ljudi, ki so bili navzoči, se ne bi bil nihče premišljeval, ako bi bilo potrebno, kakor nekdaj Čurtius, skočiti za domovino v prepad.« Joseph Rouget de L’ Isle, pesnik in skla¬ datelj marzeljeze, je bil rojen 10. marca 1760 v Lons le Saulnier in je umrl 30. junija 1836. Napoleon, ki je bil nekdaj žnjim v vojaški šoli v Briennu, mu je dal za marzeljezo, katero so imenovali »De profundis kraljev«, letno rento. Pesnik jo je dobival do 1. 1814, ne da bi bil vedel odkod. Napoleon je dobro vedel, koliko mu je bila vredna. Ko je bil še general republike, je pisal direktoriju: »Dobil sem bitko; marzeljeza je z menoj komandirala.« Burboni niso bili tako hva¬ ležni. Ko so se povrnili, je pesnik izgubil svojo penzijo. Šele Louis Philipp jo je zopet plačal, seveda ne iz svojega žepa. J* FERD. HANUSCH: Na potovanju. Dred 25. leti sem zapisal v svoj 1 dnevnik: „Vsak človek, razen le- nuhastega malomeščana, goji vročo željo po potovanju. Bogataši prepo¬ tujejo svet v zabavo, a siromaki ga prehodijo kot rokodelci." Pred četrt stoletjem sem še lahko zapisal ta stavek kot resnico. Pač je bil že tedaj kapitalizem močno razvit, kapitalizem, ki stare običaje in oblike proizvajanja brezobzirno uničuje. Ali na mlado generacijo uplivajo stare navade tako silno, da rokodelci še večkrat primejo za potno palico in gredo po svetu, kakor so to delali nji¬ hovi pradedje. Pa saj drugače ni bilo mogoče. Oče in ded sta z nahrbtnikom na plečih videla mnogo sveta in marsi¬ kaj doživela. In ko je ob dolgih zim¬ skih večerih piskal veter okolo hiše, se je oče ojunačil, zapalil pipo in nam pravil iz svojih mladostnih spominov. Resni in veseli dogodki z njegovega potovanja so našli vedno pazljive po¬ slušalce, pozabivše na glad in spanje, in poslušajoče zgodbice, lepše od pravljic, ki jih jim je pripovedovala mati. Dočim je oče pripovedovanje sedel doraščajoči sin na klopi pri peči, pri- sluškaval in razmišljal. Doživljaji oče¬ tovi so bili pač jako lepi, toda njemu ne zadošča, da bi samo slišal, nego hoče vse tudi sam doživeti. Bolj in bolj se poglablja v misel, da pojde v svet takoj, čim poteče njegova učna doba, da spozna tujino in ljudi, ki bivajo v njej. Nato pride huda doba učenja. Ali tudi ta je imela dosti veselih tre- notkov. Kadar so bili mojster in po¬ močniki razpoloženi, so pripovedovali o burkah, ki so jih uganjali na svojih potovanjih. Resnica in laž sta se vrstili, druga je prekašala drugo, zgodbice pa so bile kljub temu prijetne in so prepojile dovzetno mlado dušo. Pomočniki odhajajo in prihajajo. Ali vsak se lahko pobaha, da je videl kos sveta, da je marsikaj doživel in si nabral izkušenj. Cimveč je pomoč¬ nik prehodil, tembolj ga spoštujejo njegovi sodelavci. Strahopetca in šuš- marja ga imenujejo, kdor se ni upal ločiti od svoje matere. Nada na bodoče potovanje krajša učencu učno dobo, ki je dostikrat pravcato mučeništvo, da jo lažje pre¬ staja. Nada mu je bila ideal, ki mu je sladil bodočnost, da je lažje trpel. Končno je prost! Z učnim izpri- čevalom v žepu in s polno glavo načrtov za bodočnost se kreta ponosno mladi pomočnik v domači hiši. Mati šiva, sestra lika, vsi pripravljajo za njegov odhod. Marsikatera materina solza kane na belo platno, ki ga pri¬ pravlja sinu, toda ne mara ga zadr¬ žati s solzami, ker ve, da postane šele potem iz dečka izkušen mož, če se vrže brez opore v vrtinec življenja. Krasen pomladni dan. Solnce se smeje, drevesa cveto, v zraku cvrče škrjanci. Sorodniki in znanci sprem¬ ljajo mladeniča, ko odhaja iz malega mesteca, ki mu prihaja danes tako 89 lepo in prijazno kakor še nikdar. Starši mu stiskajo roko, želeč mu srečo, mladina mu maha v pozdrav z barvastimi robci, otroci pa stoje začudeno pred hišami. Sestre jočejo, mati pa mu daje tisočero dobrih naukov na pot v življenje, oče ga pa spremi tiho in z resnim obrazom. Mladenič je skoro vesel, da je konec hrupnega poslavljanja, da je končno sam na cesti in se zadnjič ozre na svoje rodno mestece. Se zadnji, dolgotrajen pogled, kakor da si hoče vso okolico vtisniti v srce kot neiz¬ brisno podobo za vse svoje življenje; potem se urno okrene in koraka ne¬ ustrašeno naprej, liki da hoče pre¬ magati ves svet. Ni dolgo sam. Kmalu sreča četo „mladičev“, ki so ležali v senci in so tudi prvič zapustili mehko do¬ mače gnezdo, da poskusijo svojo srečo v svetu, kakor jo hoče poskusiti tudi on. Kmalu se seznanijo in potujejo skupaj naprej. Zdaj gre skozi vasi, zdaj skozi mesta, povsod opazuje in občuduje novosti, neznane stvari, dolgo časa nepoznane. Če spi danes na trdi go¬ stilniški mizi, mu služi nahrbtnik za blazino, in zna, da bo nastopni dan drugače, ko najde prenočišče v gosto¬ ljubni kmetski hiši. In ko posede vsa kmetska družina po končanem delu okolo velike mize in posluša njegovo pripovedovanje, raste njegova samo¬ zavest in njemu samemu se dozdeva, daje kdove kakšen imenitnež? Seveda pridejo tudi hudi, prav hudi dnevi. Kljub vsej umetnosti beračenja izgine prekmalo tistih par kron, namenjenih za potovanje, le prekmalo se stanjšajo podplati na čevljih, obleka postaja od dne do dne slabša. Tu pa moraš ukrotiti potovalno strast in se ozreti po delu, ki pa se ne najde vedno tako hitro. Drvi od mojstra do mojstra, a nihče ga ne rabi. Strah pred orož¬ niki raste od dne do dne. V velikih ovinkih se ogne možu postave, ki utegne postati ob takem srečanju zanj zelo nevaren. Naposled dobi delo! S podvojeno silo skuša izpolniti svojo dolžnost, kar se mu pa ne posreči vedno. Obrti se izvršujejo po drugih mestih in de¬ želah različno. Učiti se mora, vedno znova učiti, kar je od začetka sicer neprijetno, za njegovo bodočnost pa velike vrednosti. Tako razširi svoje strokovno znanje, spozna ljudi in de¬ žele, njih šege in navade. Duševno obzorje se mu širi, tuje razmere pri¬ merja z domačimi, razsoden človek postane. Solnce greje zopet topleje. Čevlji so popravljeni, v žepu nove obleke zveni nekaj kronic, in zopet se vesel poda na pot. Njegov cilj je še daleč. Ožja domovina mu je pretesna, v ino¬ zemstvo hoče, da spozna tudi ondotne dežele in njih ljudi. Kam bo krenil, je odvisno od njega samega in nje¬ govega poklica. Z vznemirjenim srcem prestopi mejo. Če je pa razmere v tujini natančneje proučil, ve, da sta teorija in praksa dva različna pojma. Vse, kar vidi, je novo, čisto drugačno kakor doma. Spotoma občuduje in primerja vse, dokler ne dobi zopet dela v kateremkoli kraju. Tako mine nekaj let, končno se naveliča potovanja in si poišče mir¬ nega in varnega zavetja, kjer si po¬ stavi svoje gnezdo: dom. Če ima srečo, ostane v tujini, če pa mu ta odreče svojo naklonjenost, krene nje¬ gov korak zopet proti domu. Kot neizkušen mladenič se je podal v svet, kot izkušen mož se vrača v domovino. Bogastva sicer ne prinaša, toda po¬ množil si je svoje strokovno znanje in spoznal ljudi, in kar je pravtako važno, nabral si je trajnih in lepih spominov za celo življenje. Tako je bilo nekdaj. In danes? Vesele popotne pesmi so utihnile, deželna cesta je pusta in prazna. Ako srečamo na cesti siromašnega popot¬ nika, navadno ni več rokodelski po¬ močnik, ampak iz človeške družbe vržena sirota, ki se z velikim trudom vlači od ene oskrbovalne postaje do druge. Vsi ga zaničujejo in zasme¬ hujejo, le glad ga pozdravlja, toda v svet gre sam in brez miru, da najde končno v tem ali onem obcestnem jarku svoj žalostni konec. 90 Dandanes se mladi ljudje več ne upajo na široko cesto. Od boljše si¬ tuiranih popotnikov se razločujejo, kadar iščejo dela iz kraja v kraj, le v tem, da se vozijo v III. razredu. To so pa le oni srečniki, ki vidijo, če že ne veliko, pa vsaj nekaj sveta. Ne¬ šteta množica pa, ki dela po tovarnah, potovanja sploh ne pozna in nanje niti ne misli. Štirinajstletni mladenič stopi v hreščečo strojnico, ki mu često ostane delavnica za vse življenje. Gleda, kako stari mro, na njihova mesta pa prihajajo mladi, kako postajajo krepki možje pohabljenci in kako hitro veno cvetoča dekleta. To je pa tudi vsa iz- prememba v tem enakomernem živ¬ ljenju. Kaj bodo nekdaj ljudje pripo¬ vedovali svojim otrokom: da so bili rojeni pod nesrečno zvezdo, tožili bodo o mali plači in o sirovosti delo¬ dajalcev ter o enakomernem življenju, ki ga ne slade nikakršne izpremembe in ki ne pozna iskrenega prijateljstva. Umrli bodo, ne da so njih oči obču¬ dovale krasoto zemlje, lepoto in zani¬ mivosti, ki jih nudi svet. Napredek je lep, ne da se zadr¬ ževati — preteklosti ne maram po¬ pevati hvalospeva. Ali vzlic temu bi se razjokal za lepo prošlo, poezije polno dobo mladega rokodelca. Na¬ hajam pa tolažbo v svojem prepri¬ čanju, ki mi pravi, da bodo poznejši ljudje zopet potovali, in sicer ne da bi iskali dela, temveč kot srečni in prosti otroci zemlje. EVGEN V. DEBS: Utrinki. Moja domovina je vesoljni svet. Slučajno sem bil rojen v Zedinjenih državah, toda nimam razloga, da bi črtil svoje brate drugih narodov. * Ne maram biti suženj, niti ne maram kloniti hrbta pod gospodarskim bičem, niti ne maram rabiti biča nad drugimi. * Moderni mezdni delavec je in ostane mezdni delavec. Uiti zamore le skozi zadnja vrata — skozi vrata samomora. Delavec zida palače, a sam biva v barakah; dela v pre- nrogokopih, pa nima kuriva. Premogov rov je danes predkraj pekla. Premogarji grejejo svet, a sami delajo na mrzlem in bivajo v mrzlem * Boljše je glasovati za svobodo in propasti, kakor pa z uspehom glasovati za sužnost. * Delavec je gospodarski suženj. Ni treba, da je telesni suženj. Dovolj je, da drugi po¬ sedujejo njegova proizvajalna sredstva. * Najcenejše blago na zemlji je danes člo¬ veško meso in človeška kri. * Delavci proizvajamo toliko, da nimamo ničesar. * Boril se bom proti sedanjemu kapitalistič¬ nemu sistemu do zadnje kaplje krvi v svojih žilah. * Sovražim sistem, ki dopušča nekaterim, da imajo vsega preveč, medtem ko nešteti milijoni trpijo vsled pomanjkanja najpotreb¬ nejšega. Vsak milijonar v Ameriki reprezen- tira 10.000 trampov (potepuhov). * Ako bi kapitalisti mogli — toda njih krivda ni, da ne morejo — prilastili bi si tudi solnce in ga proglasili za omejeno privatno last. Potem bi ljudje plačevali za vsak solnčni žarek. ^ 4 % IVAN CANKAR: Od Vrhnike do Borovnice. FAeževen dan, pust in dolgočasen, kakor liberalna politika. Od pošte doli se priziblje vegast in neroden voz, kakor so stali časih na dvorišču Maličeve gostilne v Ljubljani. V za¬ prtem vozu sedita gospod župnik in gospod kaplan, obadva zelo rdeča in zelo vesela. Župnik (odmaši steklenico). Pa ga še malo! — Kje pa je kandidat? Ali sva ga v krčmi pozabila? Kaplan (pogleda skozi rosno okence). Boga mi, res sva ga poza¬ bila! — Voznik, postoj no malo! Kje pa je naš kandidat? Voznik (na kozlu; čemeren in premočen). Kaj bom stal zaradi ti¬ stega . . tamle zadaj za nami teče .. . Tihot! Kandidat (teče za vozom, od klobuka mu curlja dež za vrat). Tak čakajte no, kakšna oren ga pa je to? V oznik(švrkne po kobili). Tihot... Le teci, kandidat, kam pa boš sedel? Notri sedita gospoda, tam ne boš mazal s svojimi škornji; jaz se pa tudi ne bom stiskal zaradi takega kandidata! . . . Tihot! Župnik. Nikar ne bodi tako trdosrčen in zakrknjen, Peter! Saj vidiš, daje dež in mraz, kaj bi dražil ljudi ob takem vremenu! Vzemi ga no k sebi gori, pa se malo stisni, Bog ti bo povrnil na onem svetu! Voznik. Tak stopi! Ne bom dolgo čakal. Kandidat zleze na kozla; mraz mu je, premočen je do kosti, od klo¬ buka in od obleke mu lije voda v tenkih curkih. Voznik.' Nikar se tako ne pri¬ tiskaj k meni, saj sem že sam zadosti moker! Na! Kandidat (se okrene in zakliče skozi okence s solzavim glasom). Gospod, tale mi pa ne da miru; zmirom me suje! Župnik. Peter, Peter ! Kako boš odgovarjal nekoč pred svojim sodni¬ kom, če ne pustiš kandidatov pri miru! Voznik. Saj ga nisem jaz naredil za kandidata! Iz Verda zavije voz ob hribu po ozki blatni cesti proti Pritiski in Bistri. Pred bistriškim gradom potrka župnik na okence. Župnik. Odkrij se, kandidat! Pred sto leti je bil tukaj klošter! Kandidat (se odkrije). Voz se zamaje na strmici, ki se vije proti Dolu in kandidat skoči ne¬ nadoma na cesto. Kaplan (odpira okence). Ali si se hudo ranil, kandidat? Kandidat. Samo malo sem se opraskal. Župnik. Potolaži se ; bo že boljše, kadar boš poslanec. Na, pij kapljico! Pomoli kandidatu steklenico, ko pa iztegne kandidat roko, se župnik prijazno zasmeje ter pije sam v ko¬ renitih požirkih. Kaplan. Šlek, šlek, šlek! Kandidat. O, gospoda, kako nagajata! Župnik. Zdaj pa le brž gori in Petru nikar preveč nadlege ne delaj! Kandidat se vrne na kozla, po¬ časi in ropotaje se ziblje voz proti Borovnici. Kandidat (hud in žalosten). Že spet me suje! Voznik. Cmera! Župnik. Ti pa tudi ne bodi tako občutljiv, kandidat! Če si tak, pa bi bil rajši doma ostal in lečo — izbiral! Kandidat. Če pa suje! 92 Župnik. Nikar zmirom ne tožari in ne javkaj, drugače boš moral precej na cesto, tam te nihče ne bo suval! Kandidat. Saj sem tiho! Vsi molče; kandidat časih prita¬ jeno zaihti. Prikaže se veliki most, za mostom Borovnica. Voznik. Zdaj pa le doli, kan¬ didat; prestrm je klanec in vseh nas kobila ne bo vlekla. Stopi! dober . . . Saj je kandidat zatiranega in zaničevanega ljudstva ... Kandidat - (natihoma). Ampak tako si tega nisem mislil. Župnik. Zdaj pa le brž v voz, kandidat, stisni se v kot in se malo ogrej, pa daj, da te nihče suval ne bo! Kandidat se odkrije, poljubi žup¬ niku in kaplanu roko in odide s klobukom v roki proti vozu. „Da veš: Ti si naš kandidati Kandidat. Saj grem. Voz se maje na kolodvoru, kan¬ didat se maje moker in truden za njim. Župnik (na kolodvoru). Drugi razred ... za dva gospoda ... za kandidata je pa tretji razred tudi Kaplan (zakliče za njim). Pa varuj se, da te Kopač ne vidi! Kandidat (se okrene žalosten). Me je že! Lokomotiva zapuha, vlak odro- poče . . . □ □ Iz ^Naturlreunda 11 P. F.: V naravo! ''Tekom nekaj desetletij se je izvršil v * delavstvu očiten preobrat. Medtem ko je delavec prej svoje neveselo in tru- dapolno življenje smatral za usojeno mu in je svojo usodo s potrpljenjem in udanostjo prenašal, je zdaj v tem oziru čisto druzega mnenja. — Ako moraš od ranega jutra do pozne noči težko in marljivo delati za človeško družbo, tedaj si pač zaslužil človeku primerno življenje in brezskrbno starost, ne pa siromaštvo, bedo in pomanjkanje, česar si deležen v današnji družbi. — Uresni¬ čenje te ideje je končni cilj velikega, svetega in kulturnega gibanja, a dolga je še pot do tega našega smotra. A da se je sploh misel na ta cilj porodila v naših glavah, da je postala takorekoč neizbrisljiva iz možgan proletarcev, že to je mogočen napredek, je plod ne¬ prestanega izobraževalnega dela, je sad naših proletarskih organizacij. Šele tesna združitev brezpravnih, tlačenih in izko¬ riščanih v močne, gospodarske in poli¬ tične zveze, je naučila delavsko ljudstvo misliti in ga dovedla do spoznanja pra¬ vega človeškega dostojanstva. V težkem boju z vztrajnostjo in pogumom si je delovno ljudstvo polagoma priborilo tal in povsod zahtevalo svoje pravice. Du¬ ševno obzorje delavskih množic se je razširilo, s tem so pa narastle tudi njih telesne in duševne potrebe. Dandanes si ustanavlja delavstvo poleg neobhodno potrebnih gospodarskih in političnih bo- jevnih društev tudi zveze, ki služijo umetnosti, ki goje razne znanosti in športe. Še nedavno bi dotičnega, ki bi de¬ lavstvo pridobival za gojitev športa, smatrali za škodljivca organizacije, ali pa bi ga kot sanjača zasmehovali. Že davno so na športnem polju delujoči sodrugi neovrgljivo dokazali, da niso najslabši sobojevniki v velikem prole¬ tarskem boju in da vsikdar vestno izpol¬ njujejo svoje dolžnosti v posameznih organizacijah. Danes obstoje mnogošte¬ vilna delavska športna društva in misel, potom športa kolikortoliko odstraniti škodljivosti enostranskega poklicnega dela, se je že globoko vkoreninila med organiziranimi delavci. Delavci telo¬ vadci, kolesarji in hribolazci tvorijo že močna in dobro urejena društva in zveze. Predvsem delovanje zadnjih si hočemo natančneje ogledati, v kar naj služijo le-te vrstice. Turistika in potovanje za zabavo ter iz zdravstvenih ozirov je bilo še pred nedolgim časom neoporekljiva predpra¬ vica posedujočih; šele leta 1895 se je na Dunaju sešla majhna družba organi¬ ziranih delavcev in somišljenikov, pri¬ jateljev delavstva, ter ustanovila pla¬ ninsko društvo „ Prijatelji prirode “ (Die Naturfreunde). S to ustanovitvijo šele je delavstvo vzreklamiralo svojo pravico do uživanja narave. V kratki dobi svo¬ jega obstoja je število članov društva „Prijatelji prirode“ zelo narastlo in danes šteje že 22.000 udov. Društvo ima nad 200 krajevnih skupin v Avstriji, na Ogrskem, v Nemčiji, Švici in Ameriki. Pri velikih planinskih društvih, že več desetletij obstoječih, katera so si, to se 94 jim mora priznati, pridobila mnogo za¬ slug za napredek turistike, si je mlado delavsko planinsko društvo pridobilo popolno spoštovanje, tako radi svojega hitrega razvoja, kakor tudi radi neu¬ mornega delovanja in sposobnosti svojih članov. Od Kiela ob obrežju Baltiškega morja, do^ Sarajeva, blizu uhoda v Ori- jent, od Ženeve, ne daleč od francoske meje, do Črnovic, neposredno ob mejnih koleh Rusije, sega delokrog društva in neprenehoma se ustanavljajo nove po- rajskokrasnega razgleda, kdor je legel k počitku v majhni gorski koči z namenom, da bo drugo jutro, prost vseh vsakdanjih skrbi, z vrha visoke gore pozdravil vzha¬ jajoče solnce, ta se nam bo brez dvojbe pridružil! Zdravstven pomen potovanja po ze¬ lenih gozdih, v svežem, krepčujočem in čistem zraku naših planin, je k sreči splošno priznan in ravno delavstvo je, ki je po tem spoznanju uravnalo svoje delo. Marsikdo, ki pohiti v svojem pro¬ stem času v naravo z našim znakom Planinska koča »Prijateljev prirode" na Padasterjochu pri Steinachu na Brennerju, Tirolsko, ki jo je dala sezidati dunajska podružnica ob troskih 60.000 K. družnice v Avstriji, kakor tudi na Nem¬ škem in v Švici. Društvu „P. p." pripada važna na¬ loga v družini proletarskih organizacij. Ono hoče namreč svoje člane opozarjati na lepoto gorskega sveta. Hoče vzdramiti ljubezen do narave in veselje do poto¬ vanja. Nobena stvar ne pospešuje zdravja bolj, nič ne krepi bolj mišic in volje ter ne vekša bolj radosti do življenja kakor baš potovanje v krasni naravi! Kdor je le enkrat v svojem življenju lezel na goro z veselim človekom in užival lepoto na klobuku, bo postal apostel za našo dobro stvar v krogu svojih somišljenikov, in jih navduševal za njo. Njegovo delo nikakor ne bo težko; kajti kdor mora dihati ves teden prašen in okužen zrak, se mu bo razodela vrednost potovanja, videč, kako si v dela prostem dnevu lahko svoja pljuča takorekoč izpere v čistem gorskem zraku. Marsikatera žrtev bi se lahko iztrgala krempljem okrutne, neusmiljene jetike, če bi šla po težkem delu raje v prosto naravo, nego pa v zadehlo gostilno, 95 Koča »Prijateljev prirode” v Scliwarzwaldu (last podružnice Karlsruhe). storiti mikroskopični bacil — povzro¬ čitelj jetike — nič žalega. Bilo bi v interesu naših bolniških blagajen in zdravnikov, če bi člane vzpodbujali k pogostem potovanju. To za ohranitev in pospešitev zdravja, tem¬ več povzroči tudi višje in plemenitejše naziranje o življenju in pospešuje iz¬ obrazbo. Trajni in tesni stik hribolazca z naravo je vzrok, da se prične zani- zapravit svoj težko prisluženi denar in svoje življenske sile. Posebno v začetnih stopnjah te grozne bolezni, zoper kojo ni skoro nobene pomoči, ustvarja poto¬ vanje, zmerno hribolaztvo, prave čudeže. Oslabela pljuča so pri¬ morana, da se nasrkajo s kisikom na¬ sičenega zraka, ki po¬ vzroči, da začne kri hitrejše kro¬ žiti po žilah, presnavljanje se poviša, s čimer je dan prvi pogoj za prekinitev in konečno od- pravitev te proletarske bolezni. Tistemu pa, ki že zdrav začne krepiti svoja pljuča s potovanjem in turistiko, ne bo mogel bi bilo hvaležno delo, ki bi se gotovo poznalo v polnih blagajnah delavskih dobrodelnih zavodov. Bledične prole¬ tarske žene in dekleta, roditeljice bo¬ dočega rodu, kako zelo bi jim koristila spretna vaja pljuč! Mnog zvesti sobo¬ jevnik, marsikatera koristna glava bi nam ostala ohra¬ njena, v zgo¬ dnji mladosti kot žrtev de¬ mona alko¬ hola; on sam in ž njim nje¬ govi potomci bi se obvaro¬ vali strašnih posledic de- generiranja, telesnega in,duševnega propada, če bi iskal razvedrila v prosti naravi. Ali potovanje ni samo Koča »Prijateljev prirode” podružnice Monakovo. 96 mati za razne pojave v naravi, da spo¬ zna zastopnike organičnega in anor- ganičnega sveta, katere vidi vsepovsod in si stem pridobi geografsko, botansko in geološko znanje, ki nudi pozneje vir čistega užitka. Priroda je odprta knjiga, tako je učil slavni uče¬ njak Alexander pl. Humbold. Vsak resnični človek naj se uči čitati iz te knjige, naj razumeva glas prirode. Sele potem mu bode jasno, kakšno sta¬ lišče da zavzema on sam v neskončnem vesoljstvu. In mrena mu bo padla od oči, ko bo zapazil, da spada k naravi in narava k njemu! In bajke, ki so mu v njegovi mladosti pripovedovale o po¬ stanku vseh stvari, morajo izginiti; kajti nahaja se v naravi, kateri pripada, na katere živeči svet ga veže tisoč vezi, in on spozna, da je sam košček mate¬ rije, ki kroži že ogromne milijone let in na kateri se spreminja le oblika. Kdor hodi s takimi mislimi po svetu, ne bo obupal na končno zmago luči in resnice, ne bo dvomil, da bo delovno ljudstvo za vse, ki delajo, ki vstvarjajo vrednosti, priborilo svobodo in enakost. — Da se proletarec peča s takimi mi¬ slimi, pa povzroča potovanje, opazo¬ vanje naravnih prikazni, oplodujoče in oplemenjujoče izmenjavanje misli s so¬ mišljeniki. Na visokem vrhu počiva gruča naših društvenikov in po tednu, bogatem skrbij in truda, uživajo krasoto stvarjajoče narave. Pred njimi se razprostira velik del sveta. V ozadju mogočno go¬ rovje, globoko v dolini temno zeleni travniki, širna polja, že¬ lezna pot modernega prometa, majhne koče, visoke palače, očr- neli dimniki, — kamorkoli se ozre človeško oko, povsod za¬ pazi sledi človeškega dela! Raj, na katerega čakajo reveži in brezpravni kot plačilo za svoje siromaštvo in pomanjkanje, bi lahko bil že ta svet, če bi ga pohlep po blagu in samoljubje posameznikov ne spreminjalo za milijone delavcev v pekel. — Oni, ki svoj prosti čas tako iz¬ rabi in v čegar duši se porajajo enake misli, oni se bo vračal v dolino s sodrugi kot pogumen in vesel bojevnik, dušo polno plamtečega navdušenja za sveto stvar svobode ! Oni ne bo mogel drugače, nego se bo pogumno in s trdnim prepričanjem bojeval za uresničenje delavskih zahtev. Zato nudi potovanje poleg mnogo drugih tudi to ugodnost, da vzgaja silne, zavedne in zanesljive bojevnike. Kdor pohiti v prelepo na¬ ravo, se vrne z veseljem do življenja in prožet bojaželjnosti pod svoj krov. Ljudstvo dela in pomanjkanja potre¬ buje telesno in duševno zdravih bojev¬ nikov, sposobnih bojevati se z uma svitlim mečem. Zategadelj, vi možje dela, ki ste še vsikdar pokazali smisel za vsa vpra¬ šanja, tikajoča se telesne in duševne Koča »Prijateljev prirode" v St. Gallenu. 97 dobrobiti svojega razreda, čujte poziv svojih somišljenikov, pa pristopite k delavskemu planinskemu društvu »Pri¬ jatelji prirode 14 . Pod spretnim vodstvom društvenih vodnikov bodete napravljali v prijetni družbi somišljenikov s skromnimi sred¬ stvi lepe izlete in gorske pohode, ne da bi pri tem trpele vaše proletarske dolžnosti. Društvo nudi kljub neznatnemu let¬ nemu prispevku razne ugodnosti, katere našteti je nemogoče, ker so pri posa¬ meznih krajevnih skupinah različne. Krajevne skupine posedujejo bogate knjižnice z naravoslovnimi in turisti- škimi knjigami, zemljevidi in vodniki; večina skupin tudi izposojuje najpotreb¬ nejše turistiško orodje, prireja turistiška in naravoznanstvena predavanja in po¬ učne tečaje ter posebne vlake ob zni¬ žani vozni ceni. Dalje dobe člani bogato ilustrovani mesečnik „Der Naturfreund 44 , ki tvori koncem leta bogato ilustrovano, približno 400 strani obsegajočo knjigo. Posebno lep je „Der Naturfreund 44 v svojih prekrasnih platnicah, ki jih izdela vsako leto akademični slikar in znani alpinist Oton Barth. V tej opremi je „Der Naturfreund 44 za vsako knjižnico kras in je lastniku še po dolgih^ letih v veselje. Na Slovenskem obstojite že dve podružnici: ena v Ljubljani, Resljeva cesta št. 22, druga pa na Jesenicah na Gorenjskem. Posamezniki, zlasti tam, kjer še ni podružnice, pa lahko pristo¬ pijo naravnost pri osrednjemu odboru, Dunaj, XV/1, Lohrgasse 16, ki daje poleg omenjenih podružnic tudi vsa druga pojasnila. Upamo, da smo s tem dovolj pojasnili pomen turistike za delavstvo in da naše besede niso padle na nerodovitna tla. Stavba »Prijateljev prirode 44 pri Maschenu (liineburska planota), podružnica Hamburg. Svoboda gore! 7 Jamski tajnik v Postojni G. AND. PERKO : Svetovnoznana Postojnska jama. "^e samo zunanji svet s svojim solnčnim * ' bleskom nudi očesu vse, kar druži v sebi pojem „lepota“, dobrotna mati narava se je spomnila tudi svojih pa¬ stork, v večno temo zagrnjenih podze¬ meljskih labirintov, ter jih odičila z nepopisno krasoto. Srečno je oko, čegar pogled počiva na neoskrunjenih, ču- desnih tvorbah, katere so umetno na¬ stale po neutrudljivem delu neštetih stoletij. Tu se porajajo pred našimi očmi bajne slike zlate mladosti, obdane od nepopisnega bleska. Nekako tajnostno piha skozi smrtno tišino, katero moti tuintam udarec padajočih vodnih kapljic. Ob teh glasih se dozdeva posetniku, da sliši šepet palčkov, kateri strašijo v teh zakladnicah, napolnjenih z milijoni ble¬ ščečih kristalov in svetlobelih kamenitih podob. V začetku vsakdo občuduje z ne¬ gotovim očesom čudesne tvorbe stvar- jajoče narave. Tak stvarstveni naravni čudes, edin svoje vrste, je Postojnska jama; sicer se nahaja še mnogo kapniških votlin, vendar nobena ne doseže niti v obsežnosti, ne v posebnosti kapniških oblik Postojnske jame, tem manj, da bi jo prekosila. Postojnska jama spada brezdvomno med prva svetovna čudesa, njene kapniške oblike se odlikujejo prav tako po neizmernih dimenzijah kakor tudi po finih in nežnih konštrukcijah, prav posebno pa po resnično bujni barvni lepoti. Bela, siva, rjava, rdeč¬ kasta barva se menjavajo, mnogokrat so bele oblike prevlečene z ljubko rožnato barvo. Zlasti se blešči in svetlika v votlinah, katere so bile zadnji čas otvor- jene, na vsakega posetnika napravi vtisk, da gleda v biserno morje. Postojnska jama je bila znana že v srednjem veku, toda šele leta 1818 je bila pravzaprav otvorjena, dostopna pa o priliki poseta cesarja Franca I. Od tedaj pa jo poseča vsako leto veliko tisoč vedeželjnih ljudij, izmed katerih vzamejo vsi neizbrisne vtise s seboj, zlasti odkar razsvetljuje to podzemeljsko kraljestvo električna luč ter ga napol¬ njuje s tako čudesnim bleskom, da si ki’asnejšega ne moremo zamisliti niti v najlepših bajkah iz „ Tisoč in ena noč“. Predno pričnemo svojo pot po onih delih jame, ki so vsakemu posetniku pristopni, si hočemo še ogledati oko¬ lico ter njene geološke in topografske razmere, kolikor se iste stikajo z jamo samo. Postojnska kotlina nima vrh zemlje nikakega odtoka. Pivka, katera se vije po bujno zelenih travnikih, teče v bližini jamskega vhoda skozi neko votlino v notranje prostore onega apnen¬ čevega pogorja, katero se vzdiguje nad mestom Postojno in na čigar nekoliko naprej molečem vrhu (672 m) se nahajajo razvaline nekdanje graščine Postojna. Površje tega apnenčevega pogorja tvori kompleks skalnatih hribov z malo raz¬ liko v višini, zakaj vsi vrhi tega pogorja se vzdigujejo med 600 do 650 m nad morjem. V tem pogorju se nahaja Po¬ stojnska jama v ožjem pomenu, katera je danes popolnoma suha, pred davnim časom pa so se pretakale skozi njo vode te kotline. Ko se Pivka izgublja globoko pod nami v apnenčevo pogorje 99 — Pivka namreč ponikuje 515 m, jamski vhod pa se nahaja 531 m nad morsko gladino — tedaj teče v smeri proti drugi kotlini, proti Planini, kjer prihaja zdru¬ žena z večimi pritoki zopet na dan. Razun Pivkinega požiralnika pri Postojni se nahaja v Postojnski kotlini še drug požiralnik, kateri sprejema Črni potok pri Velikem Otoku. Ta dva požiralnika sprejemata toliko vode, da preplavi voda ob največjem deževju samo nekatere nižje ležeče travnike ob Pivki in Črnem Potoku, in še to le za kratek čas. Druge kotline na Kranjskem, kakor Cirkniška in Planinska dolina, katerih požiralniki ne funkcijonirajo tako dobro, so včasih docela preplavljene, da, v teh krajih tvori voda celo jezero. Da so vode, katere ponikujejo pri Postojni in Otoku z onimi, ki pritečejo pri Planinski jami zopet na dan, v medsebojni zvezi, je smatral že prvi raziskovalec Pivkinega podzemeljskega teka Adolf Schmidi kot dejstvo, dasiravno mu je bilo mogoče zasledovati samo en del vodne jame <1850 do 1853). Korak za korakom, premagajoč velikanske težkoče, so pre¬ iskali jamoslovci Pivkin tek. Plašili se niso nikakega truda, porabili so celo naravne rove in prepade, ki vodijo iz površja navpično do tajnostnih potov podzemeljskega sveta, da so čim preje dosegli svoj smoter. Na ta način so raziskali večjidpl podzemeljskega teka reke Pivke in Črnega potoka. Kraus in Szombaty leta 1885, Putik od leta 1885 do 1888, Postojnsko jamsko društvo „Anthron“ od leta 1890, potem fran¬ coski jamoslovec Martel leta 1893 in naposled moja malenkost leta 1906. E. A. Martel podaja v svojem izbornem delu „LesAbimes“ (Pariz 1894) na strani 440 natančno kartografično podobo Piv¬ kinega podzemeljskega teka, mera je 1 : 13.000; pravtako se nahaja v Fran Krausovem delu „Hohlenkunde“ (Dunaj 1894) na strani 250 načrt Postojnske jame, kolikor je bila raziskana do leta 1893, pravtako se nahaja podoben načrt, izdelan od pisca teh vrst v „Deutsche Rundschau fttr Geographie und Stati- stik“, zvezek VII. (Dunaj 1909). Tu so 7 * ♦ Del nove Postojnske jame. 100 zaznamovana vsa do konca decembra 1908 raziskana pota Postojnskega jam¬ skega mrežja. Ako natanko opazujemo zadnje imenovani načrt, vidimo, da ne- dostaja samo še majhnih relativno nevaž- nih delov, ki vežejo celo to mrežje, sicer pa so otvorjene vse glavne vot¬ line pri Postojni. Vsekakor se za- rnorejo prekora¬ čiti v nekaterih krajih te vodne votline z veli¬ kanskim tru¬ dom, deloma pa je vsako preko¬ račenje izklju¬ čeno. Zadnji slučaj velja po¬ sebno za tako- imenovane sifone, to so ona mesta, ki so po¬ polnoma zavzeta od tekočega elementa. Podzemeljski Pivkin tek ima več takih korita ter je zamogel nositi le njega (Schmidla) in njegovega sina. Člani društva „Anthron“ so imeli večji čoln, v katerem je bilo prostora za štiri osebe,, tudi se je vdeleževala teh voženj vedno večja družba, nerodno je bilo pri tem samo to, da je bilo treba več¬ krat semintja veslati, predno> je bilo vse moštvo na dru¬ gem bregu vode, sicer pa je bilo prijetno v tem oziru, da je mnogoštevilno moštvo lahko preneslo čoln, kadar je bilo treba vsled sifonov ostaviti pot po vodi ter nadaljevati isto po suhem. Martel, Putik in Perko so imeli takoimenovane Osgood - čolne, ogrodje Pogled v novi oddelek Postojnske jame. sifonov, katerih so se jamoslovci izognili po stranskih potih skozi suhe jamske dele, seveda so spravljali s seboj po teh potih le z velikanskim trudom čolne, katere so rabili za podzemeljsko vožnjo po vodi. Schmidi se je posluževal pri takih vožnjah lahkega čolna, ki je imel obliko teh čolnov je prevlečeno z impregniranim platnom; ti čolni imajo vsled svoje lahkote in trdnosti prednost pred vsemi drugimi. Dasiravno nas mika zasledovati vrle raziskovalce pri njihovih težavnih in ne¬ varnih vožnjah po podzemeljskih vodah, 101 kljub temu hočemo obrniti svojo pozor¬ nost drugam. Ogledati si hočemo namreč Postojnsko jamo, to je suho votlino, po kateri je nekoč tekla voda ter povzro¬ čila sedanjo obliko te jame. Odtok Postojnske doline, ki je ležal preje mnogo višje, je vstvaril neizmerne prostore, ka¬ tere prekorakamo sedaj suhih nog po lepih promenadnih potih, ali če hočemo še večje udobnosti, se pustimo prepeljati skozi večji del te jame po podzemeljski železnici. Oblika raznih jamskih hodni¬ kov, zlasti visoka lega posameznih točk, ki pridejo v poštev, nas oprošča vsakega dvoma, da je tekla reka v prejšnjih časih, ki so seveda tisoč¬ letja za nami, skozi „cesar Ferdi¬ nandovo jamo“, ki se je pozneje, ko si je poiskala reka nižje svojo strugo, popolnoma posušila. Ta jama izgleda dandanes seveda vse dru¬ gače nego tedaj; spremenila se je mnogo, še predno je stopila v njo človeška noga. Posebna razlika med suhimi jamami in med takimi, po katerih se je nekoč pretakala voda, je ta, da se nahaja v prvih mnogo več in lepših kapniških oblik nego v drugih. Vodne votline se razte¬ zajo včasih po več kilometrov daleč v vedno precej enaki širini. Take jame imenujemo „predorske jame“, nimajo niti vodopadov niti kapniških tvorb. Vse to se pokaže šele pozneje. Najprvo deluje voda na to, da se jame razširijo; podzemeljska reka deluje ravnotako na svojo strugo kakor nadzemeljska, hoče jej dno vglobiti, hkrati pa se loti tudi sten, hoteč si strugo razširiti. Ta me¬ hanični vodni vpliv, katerega podpira pesek, ki ga vali s seboj, njena „erozija“, se spopolnuje s kemično vodno lastnostjo, „korrozijo“. Voda sama na sebi ne more raztopiti apnenca, t. j. navad¬ nega ogljenokislega apna, pač pa če se nahaja v vodi ogljenčeva kislina. Tedaj pa se loti apna, ga raztopi ter ga vodi s seboj kot dvojno ogljenokislo apno. Ponikalne vode, katere prodirajo v globočino skozi razpoke apnenega gorovja, imajo v sebi ogljenčevo kislino, katere so se navzele iz ilovice na površju; vsled tega zamorejo med potom v globočino raztopiti kamenje. Njih delo je vzrok, da nastanejo iz malih razpok s časom velike odprtine, zlasti na stropu vodnih jam igra tudi korrozija ne malo vlogo pri razširjanju. Erozija in korrozija de- lujeti skupno, hoteč povečati votline, da se naposled jamejo vdirati stropi. Te vdr- tine imajo različne dimenzije; včasih padajo le posamezne skale, katere pod¬ zemeljska reka vali s seboj, mnogokrat pa so oblike večje, da spremenijo smer vodnega [teka, napravijo jez, za tem jezero, pred njim pa kaskade s tem, da povišajo vodni pad. Mnogokrat na¬ stane vsled take vdrtine sifon, ali pa premesti jamski hodnik tako, da je voda primorana si iskati drugih potov. Ta Ferdinandova jama (Postojna). „Biser" v Postojnski jami. 102 slučaj je bil tudi pri Postojnski jami. Mogočne vdrtine so prisilile reko, da si je poiskala drugo pot, katero je našla daleč od te zapreke, blizu jamskega vhoda. Mnogokrat tvorijo vdrtine veli¬ kanske dvorane; Postojnska jama ima dva velikanska taka prostora, namreč: „ Veliki dom“ in neizmerno votlino, katera obdaja „Kalvarijo“. V „Velikem domu" je odpravila tekoča voda vso vdrto tvarino, katera se je najbrž po- zasute prepade. Odprti prepadi, ki se¬ gajo do vodnih votlin, se pogostoma na¬ hajajo na Krasu. V postojnskem jamskem okrožju sega 64 m globoki prepad „Pivke jame“ do Pivkinega teka; prav tako sega ožji kamin „Magdaleninega rova“, ki je nad 70 m globok, do podzemeljskega vodnega teka. Da se nahajajo večjidel velike votline in vdrtine, katere končno morajo napraviti iz podzemeljskega vodnega teka navadnega, nadzemelj- Glasovito „Zagrinjalo“ v Postojnski jami. lagoina odločila od stropa; nasprotno pa tvori „Kalvarijo “ neizmerno veliko vdrte tvarine, pravi hrib, čigar razvaline se vzdigujejo 45 m visoko in so vse¬ stransko napolnjene s kapniškimi obli¬ kami in stotinami najrazličnejših stebrov. Strop te jame leži še 17 m nad vrhuncem „Kalvarije“, tako da znaša vsa visočina te neizmerne votline 62 m\ Mnogokrat se nahajajo take vdrtine na površju ter tvorijo ali odprte ali pa od kamenja skega, to označuje starejše jame. Vsled razdejanih jamskih stropov se mora tekom tisočletij vmakniti podze¬ meljski odtok voda nadzemeljskemu, in ravno raztežje, ki ga ima prvi še danes po Krasu, priča, da je to gorovje v geološkem zmislu še zelo mlado, dasi- ravno se ta mladost meri po neštetih tisočletjih. Oglejmo si torej Postojnsko jamo 1 Ko dospemo do vhoda, tedaj se ne 103 zabimo ozreti na levo, kjer ponikuje Pivka v precejšnji globočini ter nam nudi redko prikazen. V jami nas naj- prvo preseneti velikanski, od električnih obločnic razsvetljeni „Veliki dom“, ki je 45 m dolg, 30 m širok in 28 m visok. V naše ne malo presenečenje se naha¬ jamo tu na levem bregu Pivke, ki šumi globoko pod nami. Do leta 1818 sta bila „ Veliki dom“ in „ Stara jama“, katera je dandanes le malo obiskana, vse, kar je bilo do tedaj znano od Postojnske jame in kljub temu je bila ta že tedaj svetovnoznana. Leta 1818 je našel neki jamski vodnik Ferdinan¬ dovo jamo“. Do leta 1856 se je dospelo do te jame na ta način, da se je šlo po 84 stopnicah navzdol k Pivki, potem čez železen most in zopet po 82 stop¬ nicah navzgor k vhodu v Ferdinandovo jamo. Danes vodi na drugo stran 55 m dolga in 1 V 2 m široka galerija, ki je vsekana v skalo na levi strani. Sto¬ pimo navzdol po stopnicah, da dospemo na preje omenjeni železni most; odtod nam je možno ogledati si velikost ce¬ lega prostora, katerega razsvetljujejo vi¬ soko nad nami električne obločnice; tukaj tudi opazimo, da smo prekoračili Pivko visoko gori čez naraven most. Na drugi strani železnega mostu sto¬ pamo zopet navzgor po že omenjenih 82 v skalo vsekanih stopnicah. Nepo¬ sredno pred vhodom v Ferdinandovo jamo se nahaja spominska plošča, ki nam naznanja, da je posetil jamo dne 17. avgusta leta 1819 tedanji prestolo¬ naslednik, poznejši cesar Ferdinand. Nekoliko korakov odtod se začenja podzemeljska železnica, katera je bila zgrajena leta 1872, dolga je 1600 m ter vodi do vznožja „Kalvarije“. Majhni vozovi te železnice, na katerih je pro¬ stora za štiri osebe, nudijo udobno priliko, da si človek ogleda jamo brez vsakega truda, vporabljajo pa se navadno pri vrnitvi iz jame. Dočim smo videli v „Velikem domu" le malo kapnikov, zremo v Ferdinandovi jami mnogo naj- raznovrstnejših oblik. Mnogo jih je, ki so več ali manj podobne različnim pred¬ metom, vsled tega so jim pridejali vod¬ niki bolj ali manj prilična imena. V za¬ četku Ferdinandove jame se nas opozori na „prižnico“, „mesnico“ itd. Dalje grede mimo „malega vodopada 11 , „palice v že- lezu“, „levje glave“, „krstnega kamna", „sarkofaga“, „stola sv. Petra“, itd., do¬ spemo do največjega prostora v Ferdi¬ nandovi jami, do „plesišča“. Ta prostor, ki je oddaljen 540 m od jamskega vhoda, je 47 m dolg, 28 m širok in 14 m visok, popolnoma raven ter ima nasproti vhoda prostor za orkester. Tu igra jamska godba ne samo na binkoštni pondeljek, ampak tudi o priliki drugih jamskih veselic, domačini in tujci pa se pridno vrtijo. Pri vhodu na „plesišče“, ki po pravici zasluži to ime, se nahaja ka- „Gotiški steber" v Postojnski jami. menita spominska plošča, katera nas spominja najbolj zaslužnih mož za jamo, namreč Lowengreifa in Schmidla. Raz¬ novrstnost kapniških podob glede na obliko in barvo je v tej jami vedno večja, „krivi stolp v Pizi“, „žrelo“, „želvo“, „zastavo“, „palmo“, „orlovo perutnico 14 , „ogljeno kopo 11 , „razvalino“, „malo cipreso 11 in mnogo drugih oblik nam kažejo in razlagajo nevtrudljivi vodniki. Pri „grobu“, to je kapniška oblika, podobna nizkemu baldahinu, se deli pot. Obrnimo se na levo k „ cesar Franc Jožefovi in Elizabetini jami 11 . To je del jame, ki je odičen z najkras- nejšimi, deloma blesteče belimi, deloma 104 rmenimi, rdečkastimi do najbolj temno rdeče barvnimi kapniškimi oblikami. Pot, katero bodemo hodili proti „Bel- vederu“ in „Kalvariji“, je bila narejena šele leta 1856 na ta način, da sta se združili dve stranski jami. Najčudapol- nejše oblike zremo na stropu, ob straneh in na tleh. Tukaj navedem samo naj¬ važnejše, namreč: „Mala Kalvarija 11 , »gotski steber 11 , „dež“, »krokodil 11 , „speča deklica 11 , „ledena sveča 11 , „vrba žalujka 11 in „Damoklejev meč 11 . Na koncu cesar Franc Jožefove in Eliza¬ betine jame se nahajamo pri enemu najlepših mest v vsej Postojnski jami, namreč pri „Belvederu“. To je mala planota, na katero dospemo po zložnih ridah in raz katero vživamo krasen razgled. Tu se nahaja spomenik, kateri nas spominja, da sta posetila Postojnsko jamo cesar Franc Jožef I. in cesarica Elizabeta dne 11. sušca leta 1857. Od „Belvedera“ proti zahodu zapazimo mogočno, rdeče razsvetljeno in nedo¬ stopno jamo „Tartarus“. Kakor kažejo geodaetična raziskovanja, bi se dospelo skozi „Tartarus“ iz Postojnske v Otoško jamo. Raz „Belvedere“ dospemo čez „Ljubelj“ do „Marija Anine jame 11 , kjer se nahaja več krasnih kapniških oblik. Tu naj navedeni samo „soho sv. Šte¬ fana 11 , najlepši snežnobeli stalaktit, „bi- ser“ in „veliki šotor 11 . Nahajamo se ob vznožju „Kalvarije“, ki visi precej strmo proti „Marija Anini jami 11 ; toda pot, ki se vije v složnih ridah, se prekorači brez vsakega truda, da se dospe do 45 m visokega vrhunca. Tu ne hodimo mimo posameznih, nego mimo sto in sto stebrov, izmed teh so nekateri na¬ ravnost velikanski, vsi pa se odlikujejo po najrazličnejših oblikah in barvah. Šele kadar dospemo na vrh „ Kalvarije 11 , si zamoremo predstavljati, kako ne¬ izmeren je prostor, v katerem se nahaja ta velikanski kup razvalin, ki je pokrit z neštetimi stalaktiti. Na vrhu »Kalva- rije 11 so klopi, katere nam nudijo po¬ čitek ter nas zajedno vabijo, naj se delj časa pomudimo na tem mestu, ki se sme po pravici imenovati najveli¬ častnejše med vsemi čudapolnimi deli cele jame. Na drugi strani »Kalvarije 11 stopamo zopet navzdol ter gremo mimo brez števila manjših stalagmitov, mimo skupin mogočnih stebrov, kateri se imenujejo „Milanski dom 11 , naposled pridemo še mimo najve¬ čjega kapniškega stebra v jami, ki ni nič manj nego 12 m visok. Ob vznožju „Kalvarije 11 se nahaja konec podzemeljske železnice, katere se sedaj radi poslužimo, da po več¬ urni podzemeljski hoji čim preje do spemo zopet na prosto. Ta udobni voziček nas varno pelje skozi „angleško cerkev" in „drevored 11 iz stebrov; dalje pod „zvrnjenim stebrom 11 , pod katerim vodi želez- nični tir. „Zvrnjeni steber 11 meri v premeru 4‘5 m, na njem pa je na¬ stal drug steber, ki ima v premeru 2 m. Dalje potujemo mimo „ zemljevida 11 , »stražnice 11 in »stebrov dvojčkov 11 ter dospemo do vhoda v »nadvojvoda Iva¬ novo jamo 11 , katera je z železnimi vrati zaprta. Otvori se samo, če se preje oglasijo za obisk posamezne osebe ali manjše družbe. V tem jamskem delu se nahajajo najodličnejše kapniške tvorbe v svoji prvotni čistobi; sicer pa niso dostopni vsi prostori te jame. Odtod se peljemo še mimo marsikaterega kap¬ nika, ki bi nas bil preje bolj zanimal, toda sedaj, ko smo zrli toliko krasote, ne vzbuja pogled na te oblike v nas tolikega občudovanja. Vsled tega po¬ svetimo le malo pozornosti »turški sablji 11 , »ribjemu trgu 11 , »zlatemu runu" in »spečemu levu 11 . Vse naše zanimanje C. kr. pošta v Postojnski jami. 105 pa vzbudi pogled na „zagrinjalo“, to je nežna kapniška oblika, ki zavzema prvo mesto med vsemi krasotami Postojnske jame. Jedva 3 m dolgovat in 30 do 75 cm od leve stene stoječ, visi ta krasna oblika, ki je 8 mm debela in popolnoma prozorna ter docela enaka pravemu zagrinjalu. Ta sličnost je še tem večja, ker ima sicer popolnoma bel kapnik spodaj približno 10 cm širok, temnobarven rmeu in rdečerjav rob. Kmalu dospemo zopet k že preje ome¬ njenemu „grobu“ in v nam že znane jamske prostore, zakaj tukaj se združi proga, po kateri teče železnica, z ono potjo, katero smo preje prehodili. Naglo se bližamo začetku podzemeljske želez¬ nice in izhodu iz jame. Se nekaj je treba tukaj omeniti, namreč oni nepopisni čut, kateri se polasti jamskega potnika, kadar zagleda po večurnem podzemeljskem potovanju prvič zopet solnčni svit na raztrganih stenah jamskega vhoda. Vsi posetniki so edini v tem, da se lahko porabi vsak trud, samo da se vžije ta zadnji, nepopisni vtisk! * ETBIN KRISTAN: Na planine! Visoko v zrak strle planin vrhovi, kjer svetle strele se rode v oblakih in večni led miru skrivnosti krije. Tam orlov in viharjev je kraljestvo in bitja pravljic, iz nižin pregnana, imajo gori čudov polni dom, ki vanj ropot tovarn in šum kupčije in blazni boj človeštva ne posega. Ostrejša sapa piha na planinah, ostrejša in čistejša; v gorskem zraku ne veje par trpinskega potu in ne krvi, prelite po nedolžnem; kar diha sveži gorski zrak, je zdravo in krepko, žilavo, pogumno . . . Planine ljubi žarko zlato solnce; vsak dan pošilja prve svoje žarke, snežnikov da poljubijo vrhove in preden vzame dan na drugo stran, odene hribe s plaščem iz škrlata, posuje ledenike z rdečim cvetjem in na sneženih tleh užge kresove, da oznanjujejo dolinam mračnim planinsko svetlo veličanstvo. Visoko nad človeškimi domovi, kjer ni meja, umetno narejenih, ne šeg, ne zakonov, delečih pravo in milosti na desno in na levo; v vsem irskem carstvu gromov in neviht, kjer sužnji se ne klanjajo tiranom in kjer pogled pogreza se v neskončnost, v domovju nevkročenih večnih sil, na goličavah, kjer vise plazovi, kjer rajajo še škratje in bogovi in plešejo ob polni luni Vile: V brezmadežni čistosti tam stoluje Svoboda, silna, krasna, nevmrjoča. V višave iz nižin vse večne dni se dviga hrepenenje duš trpečih; iz mraka k solncu plavajo želje, iz sužnosti k svobodi vre hotenje. A v željah se mori srce v dolini — na vrh planin povzpni se, sin trpljenja! Na čelo tam poljubi te svoboda, njen sveži dih ti dušo oživi, skrivnostna moč svobode okrepča telo ti in duha, in koprnenje tvoje dobi peroti orla iz planin. Navžij planinske zračne se čistosti, napij na gori jutranjih se žarkov in grom nebeški ti zapoje pesem: Trpin ni suženj, če je krst svobode ovenčal ga z junaka cvetno krono. Inž. A. STEBI, SARAJEVO: 'V' Črtica o zrakoplovstvu. 7a razvitek narodnega gospodarstva ^ je eden najvažnejših ciniteljev pro¬ metno sredstvo. Kolikor bolj so se iz¬ popolnjevala prometna sredstva, kolikor bolj se je krajšala razdalja med odda¬ ljenimi kraji s pomočjo železnic, kanalov, parobrodstva, pošte, brzojava in telefona, tem hitreje se je razvijala industrija, tem lažje se je izčrpavalo zaklade na¬ rave in tem bolj je rastlo bogastvo poedinih narodov. Pred 60 leti so potovali iz Ljub¬ ljane na Dunaj s konjsko pošto, ki je rabila za to razdaljo 10—14 dni. Danes prepotujemo isto razdaljo v 8 urah, in vendar tudi s tem nismo zadovoljni in zahtevamo krajšanje tega časa. Konjska pošta ni mogla hitreje radi slabih cest in radi odvisnosti od konjske brzine; ravnotako pa tudi brzino železničnega vlaka ne moremo tirati čez gotovo mejo. Prekoračenje te meje zabranjuje v prvi vrsti železna cesta in talna zgradba železnične proge. Podajmo se na drugo polje promet¬ nega sredstva, k parobrodstvu. Še pred 20 leti se je potrebovalo iz Evrope v Ameriko z najhitrejšimi parobrodi 14 dni. Danes prevozi isto progo brzo- parnik že v 5 in pol dneh. In gotovo se bode v bodočnosti še precej skrajšal ta čas, a zopet le do gotove meje. Kajti tudi parnik ima na svoji poti premagati veliko oviro, to je odpor vode. Kakor vidimo, so vsa prometna sredstva v svojem razvitku zelo ovi¬ rana od naravnih in umetnih cest svoje vozne smeri. Umevno je torej strem¬ ljenje, oprostiti se teh okov in dobiti kolikor mogoče ravno in maloodporno prometno pot. Nehote se ozremo v zrak, v katerem se ptiči s tako lahkoto zibljejo, kate¬ rega preplovejo s tako brzino! Nehote se nam vrine misel, zakaj ne bi bil jaz v stanu izvesti ono, kar zamorejo tiče brez vseh posebnih priprav. Ta misel je že stara. Že stoletja se je plaho pojavljala in skušala realizirati načrte najpogumnejših. A če so bili v prejšnjih časih to le poedini poizkusi, neizkušeni in nepojmovani, je oživela ta misel v zadnjih desetletjih do do¬ slednega proučevanja in zadnje deset¬ letje nam je tudi prineslo rešitev tega perečega vprašanja. Ako tudi še danes ne zamoremo izrabiti to najnovejše prometno sredstvo v splošno gospo¬ darsko korist, akoravno še danes zrako- plovstvo ne podaja končne forme in konštrukcijske popolnosti, je vendar gotovo, da je princip zrakoplovstva se¬ znanjen, vsakemu pristopen in je le vprašanje najkrajšega časa, da se loti narodno gospodarstvo tega najnovejšega prometnega sredstva in ga zasužnji svojemu razvitku. Socialisti imamo le pozdravljati ta najnovejši pojav na polju modernega transportnega sredstva. Gotovo je, da bode tudi to sredstvo služilo v prvi vrsti kapitalističnemu podjetništvu in da bode tudi zrakoplovstvo zasužnjilo nove mase delovnega ljudstva. 107 Razvoj bode isti kot pred leti v avtomobilizmu. Takrat, ko so prišli prvi avtomobili v promet, so iste vodili le premožnejši sloji in tudi ti le v zabavo in šport. Danes so šoferji avtomobilov izkoriščan razred, kakor železničarji, transportni delavci in drugi. Voditi mo¬ rajo iste mezdne boje in boriti se imajo kakor drugi delavci za svojo življensko ekzistenco. Čez par let bodemo imeli šoferje ali pilote zrakoplovov v enakem boju. A vseeno imamo pozdravljati to najnovejše pro¬ metno sredstvo. Čim hitreje se razvija današnje kapitalistično stremljenje in čim bolj se množi masa izkoriščanega ljudstva, tem preje dospemo do kapi¬ talistične katastrofe. In v tem upanju imamo le pozdravljati vsak najnovejši pojav moderne tehnike, imamo pozdravljati teh¬ nično izpopolnjevanje narodno¬ gospodarskega hotenja. Moramo pa tudi proučevati in spoznavati epohalne tehniške napredke, da nas končni trenotek najde pri¬ pravljene vzeti gospodarske va¬ jeti v svoje roke. tudi dve glavni vrsti zrakoplov- stva. Transportna sredstva, zgrajena na statičnem principu — torej lažja kot zrak — imenujemo zrakoplove, ona, zgrajena na dinamičnem principu —• težja kot zrak — imenujemu le¬ talne stroje. Že takoj na tem mestu moramo omeniti, da imajo s tehniškega stališča letalni stroji večji pomen za bodočnost nego zrakoplovi. Glavno bistvo zrakoplovstva je, kakor že omenjeno, opro¬ stitev tega transportnega sred¬ stva vseh cestnih spon, prosto plovenje v zraku. Odgovoriti nam je torej naj- preje na vprašanje, kako dose¬ žemo, da se vzdrži kak predmet v zraku, ne da bi padel radi svoje težine na tla. To se doseže na dva načina. Ali je dotični predmet lažji od zraka in se vzdržuje brez tuje pomoči v zraku — statični princip —, ali pa vzdignemo predmet, ki je rela¬ tivno težjr od zraka, s pomočjo stroja, s pomočjo gotove moči v zrak in ga vzdržujemo tam toliko časa, dokler deluje dotična sila; na ta način se vzdržujejo ptiči v zraku. Ta princip imenujemo dinamični princip. Na pod¬ lagi teh dveh principov razločujemo Zrakoplov bratov Montgolfier 1. 1783. Na statičnem principu slone prvi poizkusi zrakoplovstva. Ako prezremo neuspešne poizkuse Leonarda da Vinčija in drugih v srednjem veku, beležiti imamo prve uspehe na Fran¬ coskem. Brata Montgolfier sta se leta 1783 vzdignila z zrakoplovom, ki je bil nasičen z razgretim zrakom, v višine in plavala ž njim približno 2 km daleč. Naravno je, da se je razgreti zrak v zrakoplovu ohladil in zrakoplov je padel polagoma k tlom. Ta zrakoplov 108 je bil seveda v popolni oblasti zračnih vetrov in ni mogel z lastno močjo pluti po zraku, kamor bi hotel. Kamor je pihal veter, tja ga je zanesel, čim moč¬ neje je pihal veter, tem hitreje je jadral zrakoplov po zraku. Stremilo se je torej za tem, oprostiti se kolikor mogoče veternih uplivov in ploviti z zrakoplovom tudi v času po¬ polne zračne mirnosti, kakor tudi proti močnemu vetru. Za dosego tega cilja je bilo treba misliti na strojno moč, s katero bi se premagal odpor vetra in ki bi pripomogla do hitrejšega plovenja po zraku. Pa ne samo to, zrakoplov bi moral biti tudi krmilen, torej neod¬ visen od smeri vetra. Prvi zrakoplov s krmili in preskrbljen z motorično silo je bil 1. 1852 zgrajeni zrakoplov Francoza Giffarda. S tem zrakoplovom je dosegel Giffard plovno brzino ca 2 1 / 2 m v sekundi, torej pri¬ bližno 9 km na uro. Ta brzina je se¬ veda tako malenkostna, da ni imela za prometna sredstva nobenega pomena. Glavna zapreka hitrejšemu razvitku zrakoplovstva je bila okolnost, da do tega časa še ni bilo možno konštruirati lahkih motorjev. Do tedaj še niso po¬ znali plinskih in oljnih motorjev. Vsak konštrukter zrakoplovov je. bil vezan na parni stroj, ki pa je radi svoje težke konštrukcije in radi kotla zrakoplov tako obtežil, da od tega sistema ni bilo pričakovati posebnih uspehov. Leta 1880 do 1890 pa je tehnika moder¬ nih plinskih in oljnih motorjev tako napredovala, da se je z vsakim letom zniževala konstrukcijska težina teh go¬ nilnih strojev. S tem napredkom se je pa tudi zrakoplovstvo vedno bolj raz¬ vijalo in 1. 1891 je grof Zeppelin (Nemec) presenetil ves svet s svojim velikim novim načrtom. Ker je med zrakoplovi ravno tip Zeppelina najbolj karakterističen in poleg vseh svojih mnogih nesreč tudi naj¬ uspešnejši reprezentant zrakoplovov, je umestno, da si ravno na Zeppelinovem zrakoplovu ogledamo karakteristično grajenje zrakoplovov. Pred vsem je potrebno omeniti, da razločujemo tri glavne tipe zrakoplovov, in ti so: pregibni, polpregibni in nepregibni tip. Pregibni tip (unstarres System) zra¬ koplovov se odlikuje po¬ sebno v tem, da tak zra¬ koplov lahko zložimo v mal obseg in ga na vozu lehko prepeljemo na po¬ ljubno mesto. Ti zrakoplovi nimajo trdnih ogrodij in obstoje edino iz pregibnega balonskega telesa, na ka¬ terem je z vrvmi in žico pritrjen zrakoplovih čoln. Tudi polpregibni tip nima ogrodja, ima pa v svojem telesu manjše balone — ba- lonete — kateri bolj stabilno vzdržujejo formo zrakoplova. Tudi je čoln z želez¬ nimi in lesenimi vezmi bolj trdno pri¬ trjen na zrakoplov. S tem sta oba dela — balon in čoln — trdneje sklenjena med seboj. Nepregibni tip zrakoplovov ima v svojem telesu trdno ogrodje (Zep¬ pelin), ali pa je naravnost iz trdnega materijala zgrajen (Schwarz), tako da zrak ne more tako lehko deformirati oblike zrakoplova. Zeppelin je zgradil 1. 1898 svoj prvi veliki zrakoplov. (Glej sliko!) Ogrodje je bilo iz aluminija in prepreženo s platnom. Imel je približno 10.500 m 3 vsebine. Dolžina balona je znašala 126 m, premer 10'7 m. V notranjosti 109 je bilo 16 manjših balonov napolnjenih s plinom. Zamogel je dvigniti 7000 kg. Forma ni bila okrogla, temveč šest- najstkotna, to pa iz konstruktivnih raz¬ logov. Na to telo sta bila pritrjena čolna, ki sta nosila 85-konjske motorje. Na sliki vidimo zadnji konec Zeppelinovega zrakoplova. Vodoravne plošče na spred¬ njem in zadnjem koncu preprečujejo zibanje koncev zrakoplova gor in dol. Vertikalna plošča na zadnjem koncu je krmilo zrakoplova. Pod vodoravnimi ve¬ je vedno bolj, da je dosegel brzino do 60 km 'na uro. L. 1907 se mu je po¬ srečilo s tem zrakoplovom ostati 8 ur v zraku. A noben zrakoplovec ni doživel toliko nesreč s svojimi zrakoplovi kakor ravno grof Zeppelin. Po vrsti mu je do danes uničil vihar ali ogenj 6 zrako¬ plovov. A nemški narod je prinašal ve¬ likanske denarne žrtve in mu vedno nanovo pripomogel do graditve novih zrakoplovov njegovega tipa. Pomisliti Zrakoplov grofa Zeppelina. likimi ploščami vidimo še na vsaki strani štiri ožje plošče. To so tudi krmilne plošče in sicer za višino in nižino. Poleg teh krmilnih plošč služi za krmilo v vi¬ šino tudi odmetavanje balasta (peska), to je, olajšanje z rakoplova z zmanjšanjem težine, za krmilo v nižino pa služi spuščanje plina iz balonetov. Na strani zrakoplova vidimo še vijake, s katerimi je jadral ta mogočni zrakoplov z brzino 9 m v sekundi ali 32 km na uro. S tem zrakoplovom je grof Zeppelin poskušal dolgo vrsto let. Spopolnjeval ga je treba, da stane en tak velikan čez milijon kron. Seveda so tudi drugovrstni tipi zrakoplovov drage naprave in ker zahtevajo poleg tega še velike zgradbe za njih shranitev, ki stanejo istotako po več stotisočakov kron, oglašali so se vedno intenzivneje glasovi po zračno letalnih pripomočkih, ki ne bi bili tako odvisni od zračnega razmerja, ne bili tako dragoceni, bili pa v popolni oblasti motorične sile. Letati so hoteli ljudje kot ptiči po zraku; ti so bili tudi vsem konštruk- 110 terjem zrakoplovov nekak ideal. Poleg ptičjega letanja je igral pri študiranju tega vprašanja tudi zračni zmaj, ta otročja igrača, veliko vlogo. Raznovrstni poizkusi z letalnimi stroji so bili vedno številnejši in vedno več upanja se je stavilo v rešitev tega problema. Glavna voditelja misli ptičjega le¬ tanja sta bila Avstrijec Kr e s s- in Nemec Lilienthal. Slednji je že 1. 1889 na¬ pisal prvo teoretično razpravo o letalni „umetnosti“ in na podlagi svojih po¬ izkusov postavil sledeče vodilne ideje: Ptič leti, ker s pripravno oblikova- Kressovim in Lilienthalovim idejam so sledili vsi drugi iznajditelji. Prvi večji uspeh sta dosegla Amerikanca brata W r i g h t, katera sta delala svoje poizkuse v Daytonu (Ohio, Amerika). L. 1905 se je posrečila enemu teh bratov 38 km dolga zračna vožnja. Na kontinentu so pa zaznamovati prvi uspehi letalnih strojev v Franciji. 20. okt. 1906 je preletel Santos Du¬ mo n t (Amerikanec) 50 m daljine v vi¬ šini 3—5 m in Henry Far man u (Francoz), se je posrečilo 1. 1908 leteti s svojim aparatom nad 1 km daljine. Zeppelinov zrakoplov prvotnega tipa. nimi perotnicami na pripraven način obdeluje obdajajoči zrak. Pri tem so trije letalni načini mogoči: 1. Vzlet brez vetra, skoro navpično v višino, in letanje z vetrom in nje¬ govo brzino. 2. Krmilni let (Ruderflug) z mir¬ nimi udarci perotnic. 3. Plavajoči ali jadrni let (Schwebe- oder Segelflug). Iz opazovanj letanja krotkih štorkelj in tozadevnih računov je Lilienthal iz¬ računal letalno delo, katero ima opra¬ viti 4 kg težka štorklja in na podlagi teh računov je zgradil svoj letalni stroj. Zalibog pa je ta genijalni voditelj pri svojih poizkusih ponesrečil in umrl, predno je dosegel kak uspeh. Od tega časa dalje so se vrstili vedno krasnejši uspehi. Vsak dan nam je donašal novih uspehov, a vsak uspeh tudi novih žrtev. L. 1909 je preletel Bleriot s svojim monoplanom morsko ožino med Francijo in Anglijo, 1. 1911. Vedrin e s 1200 km dolgo progo Pariz- Madrid. Pri mednarodni letalni tekmi 1. 1912 na Dunaju se je doseglo brzino do 130 km na uro in višino 4800 m. Med letalnimi stroji zaznamujemo dva glavna tipa: monoplan in biplan. Prvi ima samo po eno veliko perotnico na vsaki strani telesa letalnega stroja, drugi, kakor kaže slika, dve sporedno uvrščeni perotnici. Vedno bolj izginjajo biplani in skoro neomajeno gospodar¬ stvo zraka si osvajajo monoplani. 111 Danes najbolj razširjeni letalni stroji zračnega letanja. Ni pretirano, ako danes so oni Bleriotovega sistema. Ta letalni trdimo, da se bomo v nekaj letih po¬ stroj je posnet popolnoma po ptičji služevali letalnega stroja, tako kakor obliki. Dve mogočni perotnici vzdržujeta in ravnovesita le¬ talni stroj v zraku in med tema dvema perotnicama je podolgasto telo, v katerem je sedež letalca in stroja. Na sprednjem koncu se nahaja vijak, kateri s svojim velikim številom obratov reže zrak, kakor ladjin vijak vodno cesto. Na zadnjem koncu letalnega stroja se nahaja nekak rep, manjša pregibna plošča, ka¬ tera omogočuje krmarenje v visočino ali nižino. Navpično k temu repu se nahaja še ena krmilna plošča, krmilo na desno ali levo. Nemogoče je v tem ozkem okvirju podati natančneji opis vseh letalnih strojev. Le to lahko konštatiramo, da je nam¬ reč zrakoplovstvo danes šele v razvitku in da so zrakoplovi v današnji obliki še zelo nevarni in nezanesljivi aparati. Vsi da¬ našnji letalni stroji imajo skupne napake filigranske in netrdne gradnje, zelo labilne konštruk- cije in so raditega še nesposobni za praktično uporabljanje. Z vsakim dnem pa napreduje le¬ talna tehnika in gotovo je, da bomo v bližnji bodočnosti dosegli izpopolnjen in zanesljiv letalni stroj, kateremu bo¬ demo s kolikor toliko varno gotovostjo izročili resneje naloge prevažanja blaga oziroma ljudij. Pred petimi leti še nismo hoteli verovati, da bode možno človeku letati z aparatom težjim od zraka, s pomočjo motorne sile v širnem zračnem prostoru. Danes že otroku ne imponira posebno, če vidi letalni stroj nad seboj v zraku. Pred petimi leti bi bila še gorostasna domišljija trditev, da se je mogoče v nekaj minutah povzpeti do višine naj¬ višje gore Evrope — Mont - Blanca (4810 m), danes pa nam je že to pre¬ malo, tar zahtevamo vedno večje rekorde Wright s svojim biplanom. danes avtomobilov ali motornih koles. Ravno sedaj (julij 1912) prihaja vest, da so se po¬ srečili poiz¬ kusi, leteti v zraku tudi brez mo¬ torne sile, edino z nožnim na¬ gonom, ka¬ kor pri na¬ vadnem cestnem ko¬ lesu. S po¬ močjo tega najno¬ vejšega pro¬ metnega sredstva se v Belgradu smrtno ponesrečeni bode gotovo slovenski avijatik E. Rusjan. 112 vse brzovozno prevažanje korenito spre¬ menilo. Pričakovati pač ni, da bode to prometno sredstvo izpodrinilo železnice in parobrodstvo, a odvzelo jim bode precej njim sedaj spadajočih nalog. Tako poštno prevažanje, odpremo brzovoz- nega blaga in prevažanje ljudij v slu¬ čajih potrebe hitrega potovanja. Z žalostjo nas navdaja le eno dejstvo, da je militarizem prvi pograbil to tran¬ sportno sredstvo. V Franciji nabirajo narodni sklad za zračno armado, v tri- politanski vojni izrabljajo že sedaj letalne stroje kot vojno orožje in z njih mečejo ED Moderna Kakor se na svetu vse razvija in izpo¬ polnjuje, tako razvoj tudi mimo trgovske reklame ni šel brez učinka. Reklama, sredi prejšnjega stoletja skoro popolnoma neznana, se je ponekod dvignila do viška, ki.ga lahko imenujemo blaznost. Prvo mesto, kar se tiče podjetnosti, zavzemajo Amerikanci, ki se poslužujejo tudi uprav neverjetne reklame. Za njimi prihajajo Angleži, Francozi itd. Dostikrat je izdatek za reklamo večji od upravnih troškov. Trditev, da so izdatki za reklamo neproduktivni, večinoma ni resnična. Prvi pogoj za uspeh pa je seveda tudi pri reklami — poštenost! Slovenci po večini nismo podjetni in tudi za reklamo se pri nas malo izda. Zato pa vidimo, kako je naš trg preplavljen celo z blagom, ki ga sami in boljše produciramo. Ni nobena redkost, da najdemo v delavčevem stanovanju večkrat prav drage tuje knjige, koje si je delavec nabavil le vsled reklame in raznih ugodnosti, med tem ko v njegovi knjižnici zaman iščemo slovenskih del. Po¬ sledica indolence — ne delavčeve — temveč trgovca! Najbolj znana je reklama s tiskano be¬ sedo (v knjigah, časopisih, na lepakih itd.) Navidezno precej enostavna, je tehnika te vrste reklame vendar precej komplicirana. Oglejmo si jo nekoliko. Pogostokrat, da, dan za dnem vidimo v različnih listih reklamo (inserate, oglase) eneiniste tvrdke, ki je pri površnem opazo¬ vanju popolnoma enake vsebine. Temu pa ni tako. Pri natančnem pregledanju oglasov namreč opazimo stvari, ki so v vsakem listu drugačne. Na primer: V listu »Narodno gospodarstvo« se glasi oglas: na sovražnika morilne bombe . . . Vse države konkurirajo, kako bi tudi v tem oziru ena drugo prehitele z večjo zra- koplovno armado. A bodi kakor hoče! Eno je jasno: da nam predstavlja zrakoplovstvo velik napredek v vseh ozirih. Popolnoma jasno je, da bode zrakoplovstvo veliko pomagalo h kulturnemu napredku na¬ rodov, da bode zrakoplovstvo pomagalo nositi kulturno idejo v vse dele sveta, in da nam je zrakoplovstvo odkrilo čisto novo pot gospodarskega strem¬ ljenja, pot po zračnem oceanu. ED reklama. Zlatnino in srebrnino itd. prodaja po najnižjih cenah Ivan Kralik, Brno, Pražakova ulica št. 498. V listu »Zarja« pa se glasi isti oglas na prvi pogled popolnoma enako, in sicer: Zlatnino in srebrnino itd. prodaja po najnižjih cenah Ivan Kralik, Brno, Pražakova ulica št. 499. Pri natančnem primerjanju oglasov opa¬ zimo, da vsebuje prvi oglas št. 498 , drugi pa št. 499 . Za kupca je to brez pomena, ni pa brez pomena za list in za trgovca. Tvrdka namreč položi vsa naročila, ki jej prihajajo pod št. 498, v poseben predal, ravnotako ona pod št. 499; koncem leta sešteje trgovec, koliko naročil mu je došlo pod št. 498, in koliko pod št. 499, ter koliko je zaslužil na podlagi prvih, in koliko pri drugih oglasih. Iz številk, ki jih dobi, spozna, v katerem listu je bila reklama uspešnejša, od česar je seveda odvisno, v katerem listu bo prihodnje leto inseriral, kateri list pa bo opustil. Zakaj to omenjamo ? Zato, ker ni vseeno, če delavski čitatelj, sodrug, prepiše naslovtvrdke iz meščansk. lista; kajti s tem obudi v trgovcu mnenje, da je dosegel uspeh le s tem listom. Boljše je počakati, če ni strankinega lista ali koledarja pri roki, kakor pa podpirati nasprotnika. Zakaj če trgovec uvidi, da je reklama v delavskem časopisju enako ali še bolj uspešna, se ne bo obotavljal, pa bo tudi tu inseriral. Oglasi so pa večkrat glavni vir dohodkov lista. Samo sklicevanje na list ne pomaga vselej; merodajna je večinoma le številka oglasa. Za sodruga ne more biti torej nobene dvojbe, da je njegova prva dolžnost, da tudi na ta način podpira strankin tisk. GOD D. M.: Spomini. Odlomki iz predavanja sodr. M. Čobala v ljubljanski ,, Vzajemnosti* dne 16. oktobra 1912. A J dobi po padcu absolutizma je bilo šte- * vilo zaupnikov v Avstriji še prav ne¬ znatno, in tisti, ki so se smatrali za zaupnike, so bili le v rahli ali pa no¬ beni medsebojni zvezi. Pravzaprav se o zaupnikih v sedanjem pomenu besede niti govoriti ne more, kajti razredna zavest je bila tedaj še nejasna in vsak je zagovarjal ideje, ki si jih je večalimanj sam ustvaril. Vrelo je povsod, padec absolutizma je porajal nov duh v de¬ lavskih masah, ki so pač čutile razredno nasprotstvo med seboj in posedujočimi sloji, niso pa imele jasnega skupnega cilja. Z uvedenjem ustave, društvene in zborovalne pravice je dobilo delavsko gibanje novo obliko, vendar pa je bilo agitacijsko delo slejkotprej težavno, deloma, ker ni bilo nobene skupnosti, največ pa zato, ker je birokracijo še vedno preveval policijski duh iz pred¬ marčne dohe. Če se je tedaj delavec kljub po postavi mu zajamčeni pravici drznil sklicati shod in razpravljati na tem shodu še tako nedolžna vprašanja, je tvegal svojo eksistenco, obstoj svoje družine. Zakaj iz vseh kotov je prežala nevarnost, da se ga vtakne v preis¬ kovalni zapor in naposled obtoži hudo¬ delstva zarote, hujskanja k uporu, veleizdaje ali česa podobnega. „Tajne zarote" so tedaj sploh bile stalno stra¬ šilo vseh avstrijskih državnih pravd- nikov, brez katerih takratna justica skoro ne bi mogla obstati. Najznačil¬ nejši pojav iz one dobe je pač dolgo¬ trajni proces zoper Oberwinderja in tov., kateri proces je bil nekak signal in vzorec obenem, kako se naj postopa v provinci. Početek modernega delavskega gi¬ banja je zgodovina brezprimernih per- sekucij, solza in bede na eni strani, ter skrajnega samozatajevanja na drugi strani. Marsikatera današnja velika de¬ lavska organizacija zaznamuje svoj za¬ četek med štirimi stenami zadehle ječe. Govoriti o samostojnem početku slo¬ venskega delavskega gibanja se skoro ne da; kajti valovanje je bilo zlasti v letih šestdesetih in sedemdesetih vsesplošno, in kakor so dogodki v Nemčiji in Fran¬ ciji uplivali na tek razvoja v Avstriji vobče, tako so tudi dogodki na slo¬ vanskem jugu bili v najtesnejši zvezi s pojavi na nemškem severu. Politični pokret slovenskega prole- tarjata je tesno združen z njegovim stro¬ kovnim gibanjem, še tesnejše pa z raz¬ vojem slovenskega delavskega časopisja, ki ima za seboj uprav krvavo trnjevo pot. Delavsko gibanje, odnosno prvi delavski nastopi, ki pa niso bili strogo socialistični, vsaj v današnjem smislu ne, so zlasti v Ljubljani precej stari in jih opažamo že v letih sedemdesetih. Prvi shod, ki pa je bil le nekaka mešanica rokodelskih pomočnikov in pripadnikov obrtniškega stanu, torej ljudi, ki so se 8 114 tedaj skoro edini brigali za dogodke v javnem življenju, je bil menda leta 1869 na Starem strelišču (sedanjem „Ljudskem domu“) in je na njem govoril tedanji župan ljubljanski Deschmann. Ta shod je pa bil brez kakega večjega upliva na poznejši tek stvari. Temelj vsemu gibanju so dajale po večini čitalnice in izobraževalna društva, ki so rastla po celi državi kakor gobe po dežju. Po teh društvih so se zbirali ljudje, ki so pogosto imeli nasprotujoče si interese, največkrat pa tudi vsak svoje nazore. Pomočnik je sedel poleg mojstra, France Železnikar. (1. decembra 1843 do 23. februarja 1903.) pripadnik delavskega stanu poleg malo- meščana, in po tem so bile tudi debate. Cim večja je bila mešanica, tem večja needinost. Nemško francoska vojna in dogodki na Francoskem so dolgo upli- vali na tendenco diskuzij v teh društvih. Vzor sličnim društvom po deželi, kjer so prevagovali mali uradniki in boljše situirani kmetje, je pa bila slovanska Rusija in narodno probujenje Čehov. Ljudski tabori nam pričajo, kako silno je bilo tedaj tudi slovensko ljudstvo prožeto novega duha, ki je bil za tisto dobo uprav radikalen. Razmere in življenski pogoji so upli- vali, da so šla društva po mestih in deželi vsak svojo pot. Viharne debate po mestnih društvih so povzročile, da so zmernejši elementi ponekod izostali, ostanek so pa tvorili rokodelci in radi¬ kalnejši mali obrtniki, ki so bili v resnici tudi politično zavednejši. Fabriško de¬ lavstvo, kolikor ga je bilo na Sloven¬ skem, je bilo preveč izkoriščano in se zato ni malo ni brigalo za svojo usodo. Povsod se razpor seveda ni tako gladko končal in marsikje se je eni struji po¬ srečilo šele po ljutem boju, da je izri¬ nila drugo. V splošnem je šel to pot tudi razvoj izobraževalnih društev na Slovenskem. Na Kranjsko je prešlo to gibanje iz Štajerske, kjer je bil najbolj agilen agi¬ tator letos umrli sodr. Gans, čevljar, s katerim je stal pokojni sodrug France Železnikar, krojač, v najtesnejši zvezi. 'Gans je bil tudi ustanovitelj graškega „Delavskega izobraževalnega in podpor¬ nega društva 11 (1. 1872). Lepo procvita- joče graško društvo je uplivalo, da so ljubljanski socialisti 1. 1880 povabili sodr. Gansa iz Beljaka v Ljubljano na agita¬ cijski sestanek, katerega uspeh je bil 1. 1881 ali 1882 po graškem vzoru usta¬ novljeno ljubljansko „Delavsko izobra¬ ževalno in podporno društvo." Razume se, da je tudi v tem društvu, kakor povsod, vladal prepir med člani. Bili sta dve struji, ki sta se titulirali za „zmerno“ in radikalno", v resnici pa ni bilo tako hudo. Obe struji sta se strastno pobijali, d asi nobena ni imela določno izraženih ciljev. Propagando oskrbovali in gibanje oživljali so skoro izključno čevljarski pomočniki, prihaja¬ joči pod uplivom Gansa iz Gradca v Ljubljano. Nasproti žrtvam, ki so bile za tedanjo dobo naravnost ogromne, je bil pa na¬ predek uprav minimalen. Patrijarhalne razmere v Ljubljani in skrajno slab gmotni položaj delavcev je onemogočal skoro vsako sredstvo za uspešno pro¬ pagando, ki je zato bila omejena zgolj na sestanke po privatnih stanovanjih in zakotnih gostilnah. Agitacija s tiskano besedo je bila vsled gmotnih razmer popolnoma izključena; saj je časopis 115 veljal za luksus celo v meščanski hiši. Splošno pa se je tudi na Slovenskem smatralo za nečuveno, da bi delavci zastopali kot poseben razred svoje inte¬ rese. Od tega boja, ki seveda ni bil sistematičen in so ga vodili zgolj po- edinci le inštinktivno, in še ti le bolj v privatnih razgovorih, tudi ljubljanska »Narodna čitalnica" ni ostala nedotak¬ njena; kot spomin na tiste čase, ko je inteligent gledal delavca postrani, imamo se danes „ljubljansko frakarijo". Enak notranji boj, dasi nekoliko pozneje, se je završil tudi v ljubljanskem „Sokoiu“. Napredek delavske stvari pa je prav zelo ovirala že omenjena „radikalna“ struja, katere naslov sam je že zado¬ stoval, da je vlada sploh vse gibanje smatrala za „anarhistično zaroto". Poli¬ tična oblast je bila na Slovenskem še prav posebno nervozna, ker je poleg nevarnih „anarhistov" imela nadzorovati tudi nič manj nevarne „rusofile“, ki se jim je štelo že za strašen greh, če so prepevali n. pr. Vilharja nedolžne po¬ pevke. Če je torej bilo kaj „anarhizma“, tedaj je ta obstajal pač le v idejnem kaosu posameznikov, za splošnost pa je kilo prav tako malo nevarnosti, kakor tedaj, ko so dunajski krščanski socialci grozili, da pridejo pred cesarski dvorec! Kakor je Oberwinderjev proces dal svoje obiležje tedanjemu policijskemu duhu v Avstriji sploh, tako je tudi po- četek slovenskega delavskega gibanja prejel značilen pečat z „veleizdajniškim“ procesom Železnikarjevim. Železnikar je pač bil radikalen v besedah, dočim bi danes veljal za socialista zmerne sorte. Svojih nazorov si je bil navzel v Fran¬ ciji in jih je, po izbruhu pariške komune izgnan, zagovarjal deloma tudi v ljub¬ ljanski čitalnici. Obsojen je bil na 10 let težke ječe, ki se mu je pozneje znižala na 8 let. Zapor je prestal v Subenu in mu je popolnoma omajal zdravje. Obtožen je bil na denuncijacijo radi nekih besed, izrečenih povodom nekega delavskega shoda na Dunaju. Nesreča je hotela, da so se pojavili tisti čas v Ljubljani letaki precej radikalne vsebine, katere je vlada smatrala za anar¬ histične, krivdo pa je naprtila Želez¬ nikarju in celi vrsti sodrugov. Letak je bil zanešen iz Londona preko Benetk, od koder je tedaj izviral precejšen del propagandističnega tiska za Avstrijo. Dokaz, kako strašno je birokracija pre¬ sojala tedauje probujenje delavcev, je dejstvo, da se je Železnikarjev proces vršil v Celovcu, kamor so eskortirali vse obtožence v verigah, češ, da bi v Ljubljani utegnili biti oproščeni ali pa bi izbruhnila celo — vstaja! Po Železnikarjevi obsodbi je nastala v Ljubljani neka tišina; več oseb, ki so prej rinile v ospredje, je potem leglo na zapeček. Enak proces bi bil danes, kljub še vedno precej napetim razmeram, Anton Grablovic. (17. januarja 1864 do 27. julija 1904.) enostavno nemogoč. Po procesu so bili delujoči sodrugi bolj oprezni; kajti prišli so do spoznanja, da so se med nje vrinili elementi, stoječi v službi policije, kakor se je tedaj avstrijska policija vobče posluževala plačanih špijonov. Ampak pohoda probujenih delavskih mas vse šikane niso mogle zatreti, dasi se do 1. 1889 sploh ne more go¬ voriti o kakem sistematičnem delavskem gibanju ne pri nas in ne po ostali državi. Prepir med „zmernimi“ in Ra¬ dikalnimi" je trajal nemoteno dalje. Po¬ gosto so bila nasprotstva tako strastna, da so se kar na javnih shodih, na pr. v steklenem salonu kazine, vzajemno 8 * 116 pehali z govorniške tribune. To je tra¬ jalo do L 1889. Mejni kamen v zgodovini avstrijske socijalne demokracije tvori 1. 1889, ko se je vršil hainfeldski kongres. V tem letu je oživelo tudi ljubljansko izobra¬ ževalno društvo. Sklicanje hainfeldskega kongresa pa je bilo brez ozira na druge težkoče težavno že zaraditega, ker med sodrugi, ali bolje rečeno propagandisti socialistične ideje, ni bilo nobene ure¬ jene zveze in se torej po veliki večini V Hainfeldu se je ustanovila „ avstrijska socijalno demokratična delavska stranka"^ in določil enoten program, veljaven za socialiste vseh narodnosti v Avstriji. Iz Hainfelda je prinesel slov. delegat tudi 40 gld. za ustanovitev slovenskega socialno demokratičnega lista. Sicer je že prej bilo napravljenih več poizkusov - v tem oziru, ki pa so vsled pomanj¬ kanja sredstev vsi ponesrečili. »Ljudski glas“ in „Zora“ sta doživela le po par izdaj. Dejanska urednika sta bila sodr. „Delavsko izobraževalno društvo' 1 v Ljubljani 1. 1881. 1. Gorenje Josip. 2. Košiček Andrej f. 3. Kunsti Andrej. 4. Dolenc Anton f. 5. Vetter Josip. 6. Dekval Franc.. 7. Brandstatter J. f. 8. Haass. 9. Komatič Ivan. 10. Vodišek Franc. 11. Seme. 12. Vrtnik Franc. 13. Osredkar. 14. Reichi Sebastijan. 15. Grablovic Anton. 16. Knoblichar Anton f. 17. Modic Matija f. 18. Pristov Karel. 19. Jesih. 21. Zupanc Ivan. 22. Dhii Franc. 24. Kunst Franc f. 26 v Eisenzopf Ivan. 28. Kramar. 29. Soklič Ivan_ 30. Gogola Franc f. 31. Hubmaier Karel. 32. Lorenz Karel f. 33. Železnikar Franc f.34. Sturm Franc. 35. Honig- mann Viktor. 36. Tuma Ferdo (predsednik), 37. Serkul. 38. Rausch f. 39. Meisetz Franz f. 41. Kaman. 42. Pu& Josip. 43. Černe Franc. 44. Tekavc Karel. 45. Bajda Ivan. 46. Premalič Josip. niti poznali niso. Sklican je bil potom redakcij. Slovence je zastopal na hain- feldskem kongresu še živeči sodr. Karel Kordelič. Potnine je dobil celih 6 gld., kar pač najbolj osvetljuje takratno rev¬ ščino naših razmer, zlasti če se pomisli, da je zborovanje trajalo tri dni. Želez¬ niške tarife so bile tedaj urejene še po pasovih in slovenski delegat si je moral pomagati kakor je pač vedel in znal, da je dosegel svoj cilj. Vrnil se je s pomočjo v Hainfeldu zbranih sodrugov. Anton Grablovic, čevljar, in A. Brozovič,, krojač, ki sta bila tudi. izvrstna govor¬ nika in zvesta pristaša stranke do svoje smrti. Prva štev. „Zore“ je bila popol¬ noma zaplenjena, ostalo je le par beležk in nekaj revnih inseratov. Državni pravdnik je Brozoviču zažugal, da bo list sploh prepovedal, če ga ne bo ure¬ jeval drugače. Šele tretja številka „Zore“ je bila nezaplenjena. Večjo srečo je imel „Delavsld list“ v Trstu. Urednik mu je bil Ludovik 117 Zadnik, krojač. Tržaški državni pravdnik je bil namreč nekoliko modernejši, pa tudi več lista se je spravilo v denar, četudi je v obeh teh ozirih bila še vedno strašna mizerija. Večina lista je šlo v mesta : Ljubljana, Celje, Maribor, kjer so se nahajala izobraževalna dru¬ štva in se je tudi socialistična misel tu najbolj razširjala. „Delavskega lista“ je izšlo 9 številk. Da se tisk ni mogel razširiti, je bil vzrok tudi ta, ker se je agitacija omejevala zgolj na mesta. L. 1889 se je izvršil za kratek hip preokret na boljše. Tedaj je bila namreč izbruhnila na Nemškem velikanska stavka rudarjev, ki se je polagoma pomikala preko državnih mej proti jugu in končno pobunila tudi južne štajerske revirje. 13. junija dopoldne je izbruhnila v Ljubnem, popoldne v sosednih krajih in čez 7 dni v Trbovljah, Grižah i. dr. Ljubenska stavka je trajala 7, trbo¬ veljska in ona v Zagorju ob Savi pa 22 dni. V koflaškem, vojčberškem in ostalih krajih je trajala ta stavka pov¬ prečno 10 dni. Na Zgornjem in Spodnjem Štajer¬ skem ni zahtevala stavka skoro nobenih žrtev, nasprotno pa je pritiskala na jugu oblast uprav brutalno. Odgonski voz, ki je med drugimi odpeljal iz Ljubna tudi sodr. Čobala, je vršil tu- Intam svojo nalogo. Za Trbovlje je najel tedanji celjski okrajni glavar Wagner vojake, ki so obkrožili rud¬ niško pisarniško poslopje, aretirali preko 400 delavcev in delavk z otroci vred, Ler jih prepeljali s posebnim vlakom v Celje na okrožno sodišče. V celjskih zaporih seveda ni bilo dovolj prostora za vse ljudi, zato so jih pustili velik del kar na dvorišču. Vse je bilo nemo¬ goče zaslišati, pa bi bilo tudi bedasto, vsled česar so jih že po dveh dneh izpustiti na svobodo — toda brez po¬ sebnega vlaka! To pot se insceniranje veleizdaje ni posrečilo. Kakšne so bile tedaj rudarske de¬ lovne razmere, naj služi za zgled na¬ slednji slučaj. Med rudarji, ki so bili aretirani in prignani v Celje, se je na¬ hajal tudi neki Ratajec z ženo in tremi otročiči. Za povratek v Trbovlje je rabil dva dni. Njegova žena se je pozneje še večkrat spominjala teh časov, za¬ trjujoč, da družina še nikdar ni imela toliko kruha. Na povratku v Trbovlje so jej dobrosrčni ljudje darovali blizu 15 gld., in to je bilo za ubogo revo že celo premoženje, ki ga prej še nikdar ni imela! Povprečni zaslužek rudarja je tedaj znašal 40—50 kr. na dan; kdor je imel več, so v Trbovljah rekli, da „nosi rdeče hlače“! V Hrastniku in Zagorju je stavka še dokaj mirno iztekla. Posebnih uspehov ni bilo, pač pa se je ravnanje od strani Rok Drofenik. (31. jul. 1869 do 23. feb. 1903). predpostavljenih precej izpremenilo. Na posredovanje litijskega okrajnega gla¬ varja Grilla, ki je bil tedaj še precej naklonjen delavstvu, sta bila v Zagorju odstavljena ravnatelj VVrissnigg in mojster Jereb, ker sta se bila dala podkupovati s kurami, mesom, pa tudi denarja nista zametavala. Rudarji so to smatrali že za velik uspeh. Povišek plače je bil prav neznaten, dasi so na Zgornjem Šta¬ jerskem zahtevali 2 gld., v Trbovljah in drugod pa 1 gld. 50 kr. na dan. Po¬ zneje, ko je nastopila! strokovna orga¬ nizacija, se je tudi v tem pogledu nekaj zboljšalo. 118 To gibanje rudarjev je pripomoglo, da se je „Delavski list“ precej razširil v Zagorju, Trbovljah, Velenju, Libojah i. dr. S stavko je bil tudi lista konec, dasi sta bili redakcija in uprava popol¬ noma zastonj; za plačilo je živel urednik v neprestanem strahu pred zaporom. Vso agitacijo so oskrbovali preprosti delavci; inteligenca ni bilo prav nobe¬ nega v stranki. Če se je tupatam pri¬ bližal kak izobraženec, je to bil že pravi čudež. Veliko senzacijo je n. pr. zbudilo pri delavcih v nekem kraju na Zg. Štajerskem, ko se jim je približal pisar dimnikarja Mittelmayerja, mlad človek s cilindrom in ščipalnikom, vsled česar so ga smatrali za izobraženca. Par navduševalnih besed, rdeča ruta na palici — in že je cela armada delavcev marširala proti Mariboru. Ali mladi mož je dobil za ta svoj čin — tri mesece težke ječe! Če se je kaj takega zgodilo med Nemci, tedaj si lahko predstav¬ ljamo, kako navdušenje je zavladalo šele med slovenskimi sodrugi, če se je tupatam vendarle skrivaj zatekel kak inteligent med nje. Bilo je pač koprnenje po izobrazbi! Požrtvovalnost prvih sodrugov je bila brez primere in se mora tem višje ceniti, ker je vsak njihov korak bil združen z nevarnostjo zapora. Dve do tri ure daleč na shod ni bilo nikomur preveč. Če referent ni imel denarja za vožnjo, je šel peš. Velika ovira pri agitaciji je bilo tudi to, ker se je le težko dobilo prostor za zboro¬ vanje; rudarski shodi so se vršili na¬ vadno v gozdu. Poleg Gansa so na Šta¬ jerskem delali še sodrugi Ehrlich, Resel in dr., ki so tudi po slovenskih krajih dobro znani. Nekega dne leta 1890 so orožniki aretirali sodr. Ehrlicha izpred graškega kolodvora brez vsakega vzroka; ko so delavci izpraševali, kaj to pomeni, so dobili za odgovor: „Vašega boga peljemo!“ Po uplivu imenovanih so¬ drugov je graško izobraževalno društvo ustanovilo po¬ družnice v Celju, Trbovljah, Ve¬ lenju, Libojah in drugod, a na Kranjskem je bilo še vedno omejeno le na Ljubljano. V Trbovljah je štela podružnica do konca leta do 1600 članov, v Puchbergu čez 100 in v Velenju 1. 1893 čez 200 članov. Prispevek je bil 10 kr. na mesec. Poročat sta hodila veči¬ noma sodr. Bro¬ zovič in Grablovic iz Ljubljane. Videvši lepe uspehe na Štajerskem? so se ljubljanski sodrugi odločili, da raztegnejo tudi oni svoje delovanje na deželo. 1. marca 1892 bi se bil imel vršiti prvi shod v Zagorju v Robavsovi gostilni; ampak tedanji župan Meršar, Slovenec sicer, ki pa se je izdajal za Nemca, je shod kratkomalo prepovedal, češ, „jaz imam odločati — jaz sem Gemeindebehorde!“ Nič ni pomagalo, da se je sklicatelj legitimiral z dovo¬ ljenjem litijskega okrajnega glavarstva, orožniki so shod razgnali. Preganjanje prvih funkcijonarjev podružnice, ki se je kljub temu ustanovila, od strani župana, ki je bil obenem rudniški Praznovanje prvega majnika v Zagorju ob Savi 1. 1903. 119 120 zdravnik, je imelo ravno nasproten učinek: v kratkem času je štela za¬ gorska podružnica ljubljanskega izobra¬ ževalnega društva do 900 članov! Ta uspeh in pa napredek izobraževalnega in podpornega društva “ v Trstu, ki ga je od 1. 1893 do 1895 vodil Ludovik Zadnik, je v Ljubljani ustvarilo misel na ustanovitev politične organizacije in zopetno izdajo lista. Zadnik se je na¬ hajal v Trstu, ker je bil iz Trbovelj in Celja izgnan, odkoder se je bil presehi na Gorenjsko in pozneje v Trst. Pozneje je na pritožbo graško namestništvo izgon preklicalo. Josip Kopač, tajnik zveze železničarjev v Trslu. Prva št. „Delavca“ je izšla 2. no¬ vembra 1893 v ljubljanski ..Narodni tiskarni 11 . Urednik je bil .lak. Šimnovec, čevljar, izdajatelj pa Anton Grablovic; odgovorni urednik je bi! vedno oni, ki je šel lažje v zapor. Tri dni pozneje, 5. novembra, je bilo v sieklenem salonu kazine ustanovljeno še sedaj obstoječe politično društvo ..Bodočnost 11 . Vabilo na ustanovni občni zbor je prinesel tudi list. Predsedovali so: Kordelič, Šimnovec in Jože Zavertnik, poročal je pa sklicatelj Grablovic. Prvi odbor je sestal iz sodrugov: Brozovič, Huber, Grablovic, Gross, Kordelič, Pečnik (od¬ borniki), ter Šimnovec, Klander, Kordin, Stary (namestniki). Z „Bodočnostjo 11 je bilo zlasti skli¬ canje shodov zelo olajšano, koje se je prej pod pretvezo, da se bo „kalil mir“ itd., običajno prepovedovalo. Prvi shodi so bili namenjeni volilni reformi za državni zbor. Znamenit je bil shod v Kamniku, kamor je bil dr. Krek pri¬ peljal svojo novopečeno ljubljansko gardo z dr. Alešem Ušeničnikom in uskokom Jožefom Gostinčarjem. Sodruga Brozoviča so nahujskane ženske polivale z vodo in človeškim blatom (!), kar mu je nakopalo bolezen, kateri je tudi Ignjat Mihevc, strok, tajnik zveze kovinarjev v Trstu. podlegel. V znamenju človeškega blata so začeli slovenski krščanski socialci umstveni boj zoper socialno demokra¬ cijo, in v znamenju blata ga nadaljujejo! V Zagorju se enak napad ni po¬ srečil, četudi je bil dr. Krek tudi sem pri¬ peljal Gostinčarja in nekega kaplana Rožnika, ki sta imela izvršiti delo, katerega se je dr. Krek vendarle sra¬ moval. Tudi v Zagorju se dolgo časa ni dobilo zborovalnega prostora in se je večji del shodov vršil pod takozvano „ hruško 11 . Do 15. julija 1894 je izhajal »De¬ lavec 11 v »Narodni tiskarni 11 , potem se 121 je pa preselil v Zagreb, ker je bila tiskarna stavila pogoje, katerih de¬ lavski list, če je hotel ostati pošten zagovornik in branitelj proletarskih interesov, nikakor ni smel izpolnjevati. Liberalci so bili pač že tedaj naivne duše. Prva številka je bila v Zagrebu pod Khuen Hedervaryjem tako zaple¬ njena, da je bilo že v naprej izključeno, da bi inogel list tu še naprej izhajati. Iz Zagreba se je list preselil na Dunaj 25. decembra 1894; urednik mu je bil sodr. Rok Drofenik, od 10. julija 1895 sta sodruga Kramaršič in Železnikar, oba iz Ljubljane, sklicatelj je bil pa sodr. Štrempfelj, za katerega naslov se je bilo izvedelo, ker je dopisoval v list. Dne 28. do 29. junija 1896 je bil pri Virantu na sv. Jakoba trgu v Ljub¬ ljani v prvem nadstropju I. zbor, na katerem se je konštituirala sedanja „Ju- goslov. socialno demokratična delavska stranka". Na tem shodu je prvikrat nastopil tedaj še mladi Etbin Kristan in je seve vzbudil s svojo ognjevito Tamburaših zbor podružnice „Vzajemnost“ v Mostah pri Ljubljani. Zborovodja sodr. Štefan Lehpamer (X). dalje pa od južne železnice radi agi¬ tacije masreglovani sodr. Jože Zavertnik. L. 1897, po razpustu železničarske or¬ ganizacije, katere glasilo je bil „Delavec“ postal na Dunaju, se je list preselil v Trst, kjer je izhajal v najžalostnejših razmerah. Z Zavertnikom je prišel v Trst tudi sodr. Jožef Kopač, enako masreglovan železničar, in kmalo na to tudi pravkar v stranko vstopivši sodrug Etbin Kristan. 1. septembra 1895 je bil v Idriji prvi shod po § 2. zbor. zak. Poročala besedo vsesplošno pozornost. Med zborom se je vršil na vrtu pri Virantu javen ljudski shod z dnevnim redom: 1. De¬ lavsko vprašanje, 2. Krščanski soci¬ alizem in socialna demokracija. Poročal je Etbin Kristan. Korešpondenco stranke je tedaj vodil sodr. Jožef Petrič. O priliki prvega strankinega zbora je izšla prva številka „Svobode“ kot dopolnilo „Delavca“, ki bi moral, če bi bil izhajal po štirikrat na mesec, pla¬ čevati časniški kolek, za kar je bil pa prereven. L. 1897 je začel Rok Dro- 122 fenik izdajati „Svobodne Glasove* 1 , leposloven mesečnik, ki je pa s šesto številko prenehal. Drofenik, dasi sa¬ mouk, je bil zelo nadarjen sodrug in je izdal več brošur, od katerih je bilo nekaj zaplenjenih. Z izdajo „Cerkvenih pristojbin “ si je nakopal silno sov¬ raštvo duhovniških krogov. Nekoč je ustavil orožnik sodruga Čohala in Zad¬ nika, ki sta takrat stanovala v Celju, ter vprašal, ne da bi ju poznal, za Drofenikovo stanovanje; orožnik je bil gotovo novinec. Čobal, stanujoč pri Drofeniku, je seveda takoj slutil, da gre za zaplembo slovenskega prevoda letaka „Ein offenes Wort an den oster- reichischen Bauernstand,** ki je bil izšel v Drofenikovi založbi, pa je od¬ govoril, da mu je Drofenik neznan. Seveda se je takoj poskrbelo, da je prišlo policiji le malo letakov v roke. Sličnih dogodbic bi se lahko naštelo celo vrsto; zakaj tisti čas so bile hišne preiskave nekaj vsakdanjega. Novo življenje je zavelo 1. 1897, o pri¬ liki prvih volitev v V. kurijo. V pri¬ meri z neznatnimi sredstvi je agitacija bila naravnost ogromna. V Ljubljani je izšel volilni list „Zarja“, v Celju je pa Drofenik izdal „Luč“. Glavni agitatorji so bili poleg že imenovanih še: Ivan Hitejc, Ignjat Mihevc, Jurij Brozovič, Pavliček, Simon Kmetetz, Filip Ropaš in drugi. Veliko pozornost je zbudila postavitev dr. Roman Jacobija, po rodu Poljaka, za volilnega moža. Volilni sestanki so bili deloma v Gosposki ulici št. 10, večji pa v salonu pri Maliču. Dasi je bila volitev javna, je združila stranka v Ljubljani, pa tudi drugod, nepričakovano veliko glasov na svoje kandidate. V Ljubljani je prišel Železnikar v ožjo volitev z dr. Krekom; krojač Kunc, kan¬ didat narodno-napredne stranke, je dobil le malo glasov. Od meščanskih inteli- gentov je glasoval za socialno demo¬ kratično listo edino dr. Fr. Tekavčič, kar mu je meščansko časopisje hudo zamerilo; kajti parola nar.-napr. stranke se je bila glasila: Proti delavcu Železnikarju, — za duhovnika dr. Kreka! Značilno za mišljenje kranjske duhovščine je bilo vsekakor, da se je moral prvotr.o postavljeni kan¬ didat Jože Gostinčar umakniti dr. Janezu Evangelistu Kreku, ki je menda le nerad kandidiral. Neugodne finančne razmere so po¬ vzročale, da se je uredniško in uprav- niško osobje pri „Delavcu“ neprestano menjavalo. Upravniki in uredniki so bili v Trstu: Zadnik (1./2.-—2./4.), Franc Bartl (2./4.—1./5.), in Drofenik (1./5.— 1./6. 1898); koncem junija 1898 je izšla zadnja številka „Delavca“; tla mu je bil izpodkopal „Rdeči Pi'apor“, ki sta ga od novega leta izdajala Kopač in Etbin Kristan. Vzroki so bili različni. Drugi strankin zbor je bil o Božiču 1897 pri Virantu. Po tretjem zboru v Trstu se je preselilo strankino vodstvo v Trst in je bilo premeščeno nazaj v Ljubljano šele po hudem boju med „Tržačani“ in „Ljubljančani“. Naslednji zbori so bili v Čelju, Ljubljani, Trstu, in zadnja dva zopet v Ljubljani. L. 1907 je izhajal v Trstu 6 mesecev tednik „Delavski List**, v Idriji in deloma v Ljubljani pa od 1902 štirinajstdnevnik „Naprej“, ki je 1. 1911 prenehal, da je omogočil združenje vseh sil na dnevnik „Zarja“. „Naše Zapiske** so ustanovili po zboru v Celju Abditus, Linhart in Kocmur; prva dva sta bila urednika, zadnji pa upravnik, ki je moral šele iskati naročnikov. Pozneje je uprava prešla na Jožefa Breskvarja in Ivana Mlinarja, dokler se ni ustanovil kon¬ zorcij, ki izpremenjen še danes izdaja revijo. „Naši Zapiski** so bili nekaka kompenzacija za lokalen političen list, ki ga je tedaj zahtevala ljubljanska dele¬ gacija v Celju. Ime revije je kopija naslova beležk, ki so jih bili tedaj vtihotapljali ruski revolucijonarji na carjevo mizo. S strankinim vodstvom se je preselil v Ljubljano tudi list, ki je tedaj nosil kompromisni naslov „Delavec-Rdeči Pra- por“. Tiskati se je moral v Kranju, ker v Ljubljani — znak patrijarhalnih raz¬ mer! — ni bilo dobiti nobene tiskarne. L. 1907 je izhajal več mesecev kot dnevnik, za tem trikrat in končno zopet v Ljubljani tiskan po dvakrat na teden. Od 2. junija 1911 pa je stopil na mesto prejšnjega bojevnika dnevnik „Zarja“. Znak neprestanega napredovanja so tudi strokovni listi „Tobačni delavec**, „Že- 123 lezničar", „Rudar“, „Stavbinski dela¬ vec", „Delavec s kamnom" in pekov¬ sko (slovensko, hrvaško in italijansko pisano) glasilo „International“. Strokovni pokret tvori posebno po¬ glavje, četudi je prav tesno spojen s splošnim delavskim gibanjem. Do leta 1893, ko je bil prvi avstrijski strokovni kongres, je vladalo na tem polju, izvzemši tiskarje in par drugih strok, skoro po¬ polno mrtvilo. Tu so delovali Čobal, Grablovic, Škerbic, Pavliček, Mlinar, Kopač in drugi; med kovinai’ji pa zlasti sodruga Petrič in Grundner, sedanji urednik kovinarskega glasila v Berolinu. Nič manjše uspehe imamo zaznamovati tudi na zadružnem polju, kjer srečamo poleg sodr. Čobala, Rinalda, Sitterja in Anton Kristana samo znana imena. In tako gremo na celi črti naprej. Četica, nekdaj majhna in prezirana, je narastla v mogočno armado, ki že vzbuja strah in trepet pri nasprotnikih delavstva. Socializem, pred desetletji še naziran kot „na tujih tleh vzrastla cvetka", je našel priznanje že s tem, da ga me¬ ščanski krogi kopirajo, pa naj ga oblačijo v krščansko ali narodno uniformo! * Napačno bi sodil, kdor bi mislil, da naj dajejo predstoječe vrstice popolen in povsem točen pregled dogodkov iz delavskega gibanja na Slovenskem izza 40 let. Slovenski delavski pokret zasluži zgodovinarja, ki bo imel mnogo dela, če bo hotel obdelati vso tvarino. Podlaga tem vrsticam, po avtorju le malo iz- premenjenim, so bili večinoma osebni spomini in sporočila osebnih znancev. Umljivo, da se zato nanašajo večjidel na Kranjsko in Štajersko. Obeta pa nam uredništvo „Naših Zapiskov" zgodovino; zato se naj vsak sodrug, ki mu je kaj znanega, obrne do sodruga dr. Antona Dermote v Gorici, ki mu želi tudi gru¬ zinski koledar" obilo uspeha. ®3ia@)l3l|3||3!ai3)@a@l!3|@0|3l@il2l@Sl2)13|ia)@S(3)|3)@|3|©@l§ll3l!3||3lia3i2)|3l@l2lia§)|3|3|3||3j!ŽlSli3ja0(3il3ll3)|3!@® Dolžnost vsakega zavednega delavca je — SS 0 — V založbi ,,Zarje (< dobi vsakdo sledeče knjige: 03 o C >N 'c XI S o > a> a I Leposlovne: Rim. Spisal Emile Zola. . Cena 5 K. Mati. Spisal Maksim Gorkij. Cena 4 K. Pod spovednim pečatom. Spisal H. Kirchsteiger, poslovenil E. Kristan. 1. knjiga K 2 60, II. knjiga 2 K. Magadalena. Spisal S. Machar, po¬ slovenil dr. A. Dermota. Cena 2 K. Francka in drugo. Spisal E. Kristan. Cena 1 K. Iz nižin življenja. Spisal Pavel Mi- halek. Cena 1 K. Socialno-politične: Občinski socializem. Spisal Abditus. Cena 70 vin. Socializem. Uredil Anton Kristan. — Cena 20 vin. Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo. Poročilo Antona Kristana. Cena 10 vin. Zakaj smo socialisti? Uredil Anton Kristan. Cena 14 vin. Erfurtski program. — Napisal K. Kautsky. Celo delo skupaj K 160. Posamezno: I. del: Kdo uničuje malo obrt? Cena 30 vin. 11. del: Proletariat. Cena 30 vinarjev. III. del: Kapitalistični razred. Cena 30 vinarjev. IV. Država bodočnosti. Cena 40 vin. V. del. Razredni boj. Cena 40 vin Komunistični manifest. Spisala K. Marx in F. Engels. Cena 40 vin. Socializem kot moderna znanost. Spisal Enrico Ferri. Cena 1 K 20 v. Nevarni Socializem. Spisal Etbin Kristan. Cena 30 vin. Strahovi. Spisal E. Kristan. — Cena 30 vinarjev. Razprave VII. rednega strankar¬ skega zbora jugoslov. soc. dem. stranke. Cena 40 vin. Razne vsebine: 1 O ta < o< S3 7 ? 3 Primož Trubar. Spisal Etbin Kristan. Cena 8 vin. V dobi klerikalizma. Spisal Liberatuš. Cena 40 vin. Katoliško svetovno nazirar.je in svobodna znanost. Spisal L. Wahr- mund. Cena 70 vin. Narodno vprašanje in Slovenci. — Spisal E. Kristan. Cena 30 vin. Vojna in socialna demokracija. — Cena 30 vin. Me N< 3 M« O ta i MELHIJOR ČOBAL, Zagorje: Pogled v preteklost rudarske na Slovenskem. organizacije JZ malu potem, ko je vsled Lassalleove agitacije v Nemčiji dobilo delavsko gibanje konkretno obliko, je zavel socia¬ listični veter tudi po Avstriji in se razširjal zlasti po industrijskih središčih. Izmed velikih industrijskih skupin so bili rudarji pač izmed prvih, ki so se oprijeli novega nauka in doprinesli v boju zanj žrtev, kakor delavstvo malo- katere druge stroke. Pa tudi med ru¬ darji se je začel širiti socialistični duh najprej na Češkem, kjer so si v Duksu dne 11. januarja 1875 ustanovili svojo lokalno organizacijo. Soustanovitelj in prvi načelnik te organizacije je bil sodrug Peter Cingr, poznejši državni poslanec, ki še sedaj zastopa moravsko- ostravski okraj v parlamentu. Temu društvu so kmalu sledila še druga, n. pr. v Mariascheinu, katerih prvotni namen je bil poglavitno reformiranje bratovskih skladnic, dosega nadzorniškega zakona za rove, osemurni delovnik itd. Kakor tedaj že navada, so bila tudi ta društva predmet neprestanih preganjanj in leta 1881 —1882 jih je razpustila politična oblast celo vrsto. V letih 1885—1886 je bilo snovanje društev po Češkem kratkomalo prepovedano in rudarjem ni preostajalo druzega, nego da so se dru¬ žili v tajnih organizacijah. Ali temu je prišla oblast kmalu na sled; obtožila je 50 rudarjev radi tajnih zvez in jih uklenjene v verige izročila deželnemu sodišču v Pragi, kjer so presedeli dolge mesece v preiskovalnem zaporu. V alpskih deželah je moderno ru¬ darsko gibanje nekoliko mlajšega da¬ tuma. Tudi začetek je bil precej dru¬ gačen od onega na Češkem in drugih severnih deželah. Prva podlaga je bila dana s tem, da so se posamezni rudarji vpisali v obstoječa meščanska bralna društva, dočim so ponekod že obstojala socialistična, tako na pr. leta 1887 v Ljubnem, kjer so večino tvorili rudarji. Bralni društvi v Koflachu in Vojčberku sta po hudem boju 1. 1888 prišli v delavske roke, ker so tvorili sociali¬ stični rudarji pretežno večino članov. Prvi večji pojav je zaznamovati 1. 1889, ko je izbruhnila splošna ru¬ darska stavka, najpreje dne 13. junija v Ljubnem, in se čez 7 dni razširila na Koflach, Vojčberk, in par dni pozneje tudi na Trbovlje, Hrastnik, Zagorje in druge kraje. Tesno mi odmerjeni prostor ne dopušča, da bi orisal, kako brutalno se je tedaj nastopalo napram stavku- jočim rudarjem, dasi večjih žrtev samih ni bilo. Zadostuje naj konštatiranje dejstva, da je bilo na pr. samo iz Ljubna iztiranih z odgonskim vozom čez 100 rudarjev in jim je bil eno leto prepovedan povratek v ljubenski poli¬ tični okraj. Kakšen silen udarec je bil to zlasti za oženjene rudarje, more pojmiti le tisti, ki je poznal takratno življenje rudarja. Izgon so občutili pri¬ zadeti tem hujše, ker je stavka bila splošna in se zato tudi drugod ni dobilo dela. Ljubenska stavka je končala po 7 dneh brez uspeha, dočim se je v Koflachu in Vojčberku doseglo 2 K 40 v minimalne plače, kar je napram prejš¬ njemu dnevnemu zaslužku izpod 2 K bila že precejšnja pridobitev. Tudi v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju so ru¬ darji nekaj dosegli, ni se pa pripoznala minimalna plača, dasi se je v splošnem nekaj povišala. V teh krajih je trajala stavka okolo 4 tedne. Stavka je povzročila, da so rudarji začeli resnejše presojati svoj položaj, 125 kar je dalo povod, da ste se kmalu na to ustanovili v Trbovljah in Zabukovci podružnici graškega izobraževalnega društva. Rudarji v Hrastniku in Zagorju so bili včlanjeni pri trboveljski podruž¬ nici. Prvi zbor avstrijske socialno demokratične delavske stranke v Hain- feldu 1. 1889, ki je potrdil od medna¬ rodnega socialističnega kongresa v Pa¬ rizu malo prej napravljeni sklep glede praznovanja 1. majnika, pri rudarjih ni ostal brez uspeha. Delo je splošno počivalo in praznovanje je zapustilo globoko sled ter mogočno podvignilo zanimanje za strokovno organizacijo. Melhijor Čobal, prvoboritelj slovenskih rudarjev. Leta 1890 se je vršil na Dunaju od 7. do 8. decembra prvi kongres avstrij¬ skih rudarjev. Vseh skupaj je bilo nav¬ zočih 87 delegatov, in sicer: s Češkega 46, iz Moravske 18, Šlezije 13, Šta¬ jerske 6, Kranjske (Zagorje) 3 in Spod. Avstrijske 1. Kongres je bil že zato velike važnosti, ker so se bili na njem spoznali rudarski zaupniki iz najbolj oddaljenih krajev. Navdušenje je bilo velikansko in vse je prevevala misel na ustanovitev rudarske organizacije. Ampak za enkrat se ta misel še ni dala uresničiti; preganjanje je bilo preveliko; pomagati so si morali temveč z manj¬ šimi krajevnimi društvi. Po prvem kongresu se je ustanovilo večje število novih društev, od katerih sta bili največji ono v Falknovem za nemško-češki okraj, ter v Koflachu in Vojčberku za južne revirje, vštevši okraj Wiess. Društvo v Koflachu je štelo konec 1891, dasi je bilo ustanovljeno šele v aprilu, 710 članov, v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju pa je štela trbo¬ veljska podružnica graškega izobraže¬ valnega društva 1621 članov. Mlado gibanje in silno naraščanje organizacije je rudniške podjetnike močno vzne¬ mirilo ; zato'so začeli odpuščati delavske zaupnike in jim odpovedovati stano- Andrej Čanžek, rud. veteran in Se sedaj mar¬ ljiv agitator in raznašalec „Zarje“ v Trbovljah. vanja. Da se pride temu v okom, se je sklicala na 25. in 26. decembra 1891 v Gradec konferenca, kjer so bili zasto¬ pani rudarji iz Trbovelj, Hrastnika, Koflacha, Vojčberka, Wiessa in Zagorja. Konferenca je stavila naslednje pogoje in zahtevala nanje odgovor do 31. de¬ cembra 1891 : 1. Vsem zaupnikom in drugim delavcem, ki se jim je odpovedalo službo in stanovanje, naj se odpoved takoj prekliče. 2. Radi pripadanja k organizaciji se ne sme nikogar preganjati ali odpustiti iz dela. 3. Pogojno delo se naj tako uredi, da bo zaslužil vsak kopač dnevno najmanj gl. T50; vozač gl. 1'20; izpod te minimalne plače ne sme imeti noben rudar svojega dnevnega zaslužka. 126 Podjetniki so te zahteve seveda od¬ klonili, na kar je 2. in 3. januarja 1892 izbruhnila stavka v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Vojčberku, Koflachu in Wiessu. Tudi pri tej stavki je bilo izgnanih čez 200 rudarjev za več let. V vse te kraje je oblast poslala vo¬ jaštvo in uprizorila pravcato izjemno stanje. Število organiziranih se je skrčilo v Koflachu na 10, v Trbovljah na par stotin. Pozneje je gibanje zopet oživelo. Leta 1894 se je ustanovila v Za¬ gorju samostojna podružnica ljubljan¬ skega izobraževalnega društva, ki je v kratki dobi narastla na čez 500 članov. O Božiču 1894 je bila v Vojčberku konferenca, na kateri se je sklenilo razširiti obstoječe rudarsko društvo v Koflachu na vse alpske dežele. Od Slovencev so bili takrat navzoči: Čobal, Grablovic, Ribič in Zadnik. Leto po¬ zneje, 1895, se je sklep udejstvil in decembra je že obstojala podružnica tega društva v Zagorju. L. 1896 se je usta¬ novila enaka podružnica v Idriji, leta 1899 v Labinju v Istri itd. Društvo rudarjev za alpske dežele s sedežem v Koflachu je tedaj štelo okolo 5000 članov. Po ogromni stavki 1. 1900 je večina rudarskih društev na Češkem radi federalističnega načela razpadlo, kar je rudarje poučilo, da se z malimi društvi pač ne da mnogo doseči. Zato se je vršila že jeseni na Dunaju splošna avstrijska rudarska konferenca, na ka¬ tero sta bila povabljena tudi sodruga Čobal in Grablovic. Konferenca se je v principu izrekla za centralno organi¬ zacijo, obsegajočo vse rudarje v Av¬ striji, ter je pooblastila sodr. Jarolima iz Turna, Eberta iz Falknova ter Cingra iz Moravske Ostrave, naj store vse pri¬ prave za tako organizacijo. L. 1904 se je vršil v Turnu pri Toplicah na Češkem ustanovni zbor sedanje Unije, na katerem je zastopal sodr. Čobal slovenske, sodr. Zwanzger iz Ljubna pa nemške rudarje alpskih dežel. Število organiziranih rudarjev v m alpskih deželah je tedaj iznašalo okolo 1600. Neposredno po ustanovitvi Unije se je število organiziranih rudarjev na Slovenskem precej podvignilo. Tako je štela podružnica v Trbovljah feb. 1905 okolo 1700 članov, ona v Zagorju 360 članov, v Labinju 700, pa tudi drugi kraji (Zabukovca, Kočevje, Velenje itd.) niso zaostajali in so šteli precej članov. V Idriji se organizacija vsled spora z izvrševalnim odborom stranke ni mogla konštituirati, ker je bil spor prešel tudi na strokovno polje. Leto pozneje je vendar prišlo do ustanovitve in je štela podružnica čez 200 članov. Leta 1906 je ponesrečila stavka v Trbovljah, kar je tudi na organizacijo slabo uplivalo, dočim je ona v Labinju po štirih mesecih končala z uspehom. Labinjska stavka je veljala Unijo okroglo 30.000 K. Stavka v Labinju 1. 1910 je končala po petih mesecih brez vsakega uspeha. S predležečimi vrsticami zgodovina organizacije slovenskih rudarjev seveda še ni izčrpana. Hotel sem podati le ogrodje, ki naj omogoči pregled sploš¬ nega razvoja. Lahko bi se napisalo po cele knjige za vsak okraj posebej. Eno je gotovo: Malokatera stroka je imela prestati takih bojev in doprinesti toliko žrtev za svojo organizacijo, kakor ru¬ darska. Saj je rudar še danes največji trpin! Organizacijsko delo ni nikjer tako težavno kakor pri rudarjih, ki imajo opraviti z najbolj organiziranim in sistematično delujočim velekapitalom. Pa vendar se je kljub vsemu prega¬ njanju organizacije in njenih zaupnikov doseglo že precejšnje uspehe. Seveda je naraščajoča draginja marsikatero pridobitev paralizirala, vsled česar je potreben nov boj, boj brez prestanka. In pri žilavosti rudarjev je upati, da bo ta boj končal prej ali slej z uspehom — v prid rudarjev in celokupnega pro- letarjata. Vsem slovenskim rudarjem pa kličem s tega mesta: Možje, sodrugi, ki imate za seboj tako bojevito pre¬ teklost: Naprej do zmage! m JAKOB ŠKERBIC, DUNAJ : Strokovna organizacija pekovskih po¬ močnikov na Slovenskem. Dekovski pomočnik! Kdo se ne * spominja znane postave s skrivlje¬ nimi nogami, sopeče že ob zgodnjih jutranjih urah po mestnih ulicah z ogromno košaro! Komu niso še v spo¬ minu prizori izza 15 let, ko se je tropa otročajev podila za pekovskim vajencem, dražeč ga in žaleč — človeški družbi v sramoto! Da, tako je bilo . . . In danes? Reči moramo, da se je marsikaj izpremenilo. Pekovski pomočnik od danes ni več pohabljenec izza petnajstih let, je prenehal biti smešna figura, že od daleč zbujajoča pomilovanje vseh socialno čutečih. Ali dolga in trnjeva je bila pot do te izpremembe. Brez žrtev tudi tukaj ni šlo in organizacija pekovskih pomočnikov, ki je ena naj¬ starejših na Slovenskem, se je uvelja¬ vila le z naporom skrajnih sil. L. 1894 so ustanovili pekovski po¬ močniki v Ljubljani strokovno društvo za Kranjsko. Slični društvi sta obstajali že par let prej v Trstu in Gorici, ki sta pa zaspali vsled pomanjkanja razum¬ nih in sposobnih moči. Velik vzrok propada je bil tudi ta, ker se je članom preveč obetalo ob nizkih prispevkih. Bil je pač početek in šola za poznejšo dobo, ki je dala marsikatero dobro moč. Dočim so druga pekovska strokovna društva prenehala, je ljubljansko vztra¬ jalo in vodilo srdit boj s pravkar se porajajočimi krščanskimi socialisti, ki so se trudili na vso moč med delavci dobiti vpliva. Tako so vodili pekovski pomočniki boj na dve fronti: zoper podjetnike in krščanske socialce, ki so silno ovirali vsako plačilno gibanje. Pekovsko delavstvo je bilo že uvidelo, da ima organizacija braniti in pospe¬ ševati gospodarske interese članov, ne pa se brigati za prazne čenčarije. Brez¬ mejno dolgi delovni čas, slabe plače, tesni, nesnažni, nezdravi delovni pro¬ stori in spalnice je bilo namreč nekaj navadnega. Da naj ima pekovski de¬ lavec pravico do lastnega stanovanja, tega mojstri niso hoteli priznati; zato se je govorilo le o spalnicah. In spal¬ nice so bili pravi brlogi. Delalo se je po 14, 16, 18 in tudi po 20 ur na dan, brez praznikov, brez nedeljskega po¬ čitka. Potrebo organizacije so čutili vsi pekovski delavci in vsi smo znali kar inštinktivno, da nekaj manjka, nekaj, kar nas bi lahko napravilo močne. Med pekovskimi delavci vlada še sedaj velika brezposelnost, kar ni bil zadnji vzrok lepega napredovanja organizacije. Znamenita so iz tiste dobe razkritja mestnega fizika ljubljanskega, drja. Ivana Kopriwe, o razmerah v pekovski obrti, kar mu je nakopalo veliko sovražnikov. Leta 1902 se je porodila „Zveza pekovskih delavcev 14 v Avstriji. Enotna pravila, enotni prispevki in enotne pod¬ pore, vse to je uplivalo na razvoj gibanja in rast organizacije pekovskih delavcev. Obstoječa samostalna društva 128 so se razpustila oz. se priklopila Zvezi. Tik pred ustanovitvijo Zveze se je ustanovilo tudi v Trstu pekovsko stro¬ kovno društvo. Posredovanjem pisca teh vrstic sta se spremenili društvi v Trstu in Ljubljani v Zvezini podružnici razun tega sta se ustanovili še podružnici v Pulju in Gorici. Kako so poslej na¬ predovali ; pekovski delavci slovenske narodnosti, naj povedo številke. Leta 1902 je bila ena sama podruž¬ nica (v Ljubljani) z 20 člani, konec 1911 jih je bilo v južnih pokrajinah pa že 10 s 1178 člani. Poleg ljubljanske ob¬ stoje še v Trstu, Pulju, Gorici, Spljetu, Zadru, Dubrovniku, Beljaku, Celovcu in Mariboru. Leta 1902 je bilo 209 kron dohodkov, konec leta 1911 pa so pre¬ jele imenovane podružnice K 38.819'16. Vseh prejemkov od 1902 do konca 1911 je bilo na jugu K 214.667'34. — Od tega se je izplačalo na podporah za brezposelne. Vsega skupaj se je izplačalo od začetka Zvezine organizacije pa do konca 1911 samo na brezposelnih pod¬ porah slovenskim pekovskim delav¬ cem .K 74.69218 na bolniških podporah . „ 31.087'70 ostalim in sirotam po umrlih članih.„ 1.180'— Skupaj na podporah . . K 106.959'88 To so številke, ki govore dovolj glasno in jasno, kaj je Zveza članom v slučaju potrebe, stiske in nadloge, v času brezposelnosti, potovanja, bolezni, ter sirotam po umrlih članih. Pri vsem tem pa podpore, izplačane ob časih stavke, niti niso vpoštevane in znašajo te okoli 17.000 K. Toliko so veljale stavke v Pulju, Gorici, Trstu, Ljubljani, Celovcu in Zadru. V prejšnjih krajevnih društvih niso imeli člani ni beliča v slučaju stavke, dočim imajo danes natančno določene in urejene stavkovne podpore. Pri Zvezi danes ni več denarnega vprašanja, temveč je zanjo vsako plačilno gibanje le strate- gičnega in taktičnega pomena. Skratka, dandanes se ne spušča več s praznimi rokami v plačilni hoj, kakor na pr. L 1901 v Ljubljani, ko so upali pomoč¬ niki na pomoč dveh podjetnikov (umr¬ lega pek. mojstra Žagarja in mojstra Bizjaka), ki sta pred stavko sicer mnogo obljubovala, ali ko je bila stavka tu, je ostalo le pri besedah. Danes vedo vsi pekovski pomočniki, da se imajo v gospodarskem boju zanašati edino le na svojo moč. Na gospodarskem polju zaznamuje organizacija pekovskih delavcev na jugu veliko uspehov. Socialni in gmotni po¬ ložaj jugoslovanskega pekovskega de¬ lavca se je dokaj zboljšal. V osmih krajih obstoje delovne pogodbe, na pod¬ lagi katerih se je skrajšal delovni čas, dosegel dela prosti dan v tednu, in kar je najvažnejše, povsod so se zvišale tudi plače. Hrana pri mojstru se je večjidel odpravila; tako tudi stanovanje. Poleg gmotnega zboljšanja pa je storila Zveza mnogo tudi za kulturno povzdigo svojih članov. Danes ni pe¬ kovski pomočnik več smešna figura od nekdaj, temveč si je priboril veljavo in ugled med delavci! Zveza je mnogo žrtvovala za izobrazbo, v kar jej služijo knjižnice, strokovni listi in predavanja. Uspehi leže na dlani. Ne da se tajiti, da je cen¬ tralna Zveza najboljša zago¬ vornica in zastopnica delavskih interesov. FRANK PETRIČ, CHICAGO: Nekaj splošne zgodovine socialističnega gibanja v Splošno gibanje. [/'ar je rodila v socialnem življenju pod svojim okriljem stara Evropa, ki je zadnja stoletja bila torišče mo¬ derne svetovne kulture, je našlo prej- alislej odmev tudi v ostalih delih zemlje. Evropa je oplodila s svojo kulturo vse dele sveta; najjačji značaj te kulture se kaže v kapitalizmu. Ker je kapitalizem univerzalen, to se pravi, ker je povsod enak, se v do¬ sego svojih namenov poslužuje tudi povsod enakih sredstev; razlike so tu- patam le v načinu, izvršitvi. In ker je kapitalizem v drvenju za svojimi inte¬ resi delo — mesto osvobodil, zasužnjil, je bil delavski razred za vzdržanje sa¬ mega sebe prisiljen začeti enak svetoven boj, kakor ga je bil započel kapitali¬ stični razred v dosego svojih sebičnih nesocialnih namenov. Iz tega se vidi, da v delavskem gibanju vsega civiliziranega sveta ni dejanske razlike v načelnem boju, ki naj prinese od časa do časa izboljšanje razmer in končno zmago, čije po¬ sledica naj bo sreča in blagostanje vsega človeštva. KO je Kolumb odkril Ameriko, go¬ tovo ni sanjal o socializmu; niti poz¬ nejši naseljenci niso sanjali o njem. Njih sanje so bile kapitalističnega zna¬ čaja; sanje o privatni sreči, ki jih baje čaka v kraju-pribežališču nezadovolj¬ nežev, — sanje onih, ki so se naveličali nositi breme, koje jim je nalagala go- Ameriki. sposka in razkošno plemstvo. V splošnem velja to še danes. * S pojavom utopističnega socializma — ali bolje komunizma — ob času evropskih revolucij, ki sta ga propa¬ girala Robert O w e n in Fourier, se je njun nauk zanesel po učencih tudi v Ameriko. Nastalo je nekaj komuni¬ stičnih skupin — kolonij, ki so pa po¬ časi izumrle, ne da bi se vedelo kaj posebnega o njih. Širša masa je bila materialistična, pa je drvila za privat¬ nimi interesi; zato ni imela časa niti želje zasledovati skoraj versko-dogma- tičnega in enoličnega življenja komu- nistov-naseljencev Ownove in Fourierjeve šole. Nova dežela je bila bogata; nudila je racionalno razkošje in ljudstvo je segalo po njem ne oziraje se na no¬ beno stran. Sredi druge polovice 19. stoletja, ko je dobil moderni socializem v Evropi že trdna tla, so pa naseljenci tudi že v Ameriki naglašali moderni znanstveni socializem, nauk Karla Marxa. Bolj utrdil in več privržencev je pa dobil ta nauk seveda zopet le med naseljenci, zlasti po 1. 1870, ko se je bila tedanja „Internationala“ preselila iz Londona v New York. To je bilo v dobi nemško- francoske vojne in Bismarkovega proti¬ socialističnega zakona, vsled česar^ se je izselilo do 3 milijone Nemcev, Švi¬ carjev in Francozov v Ameriko. Raz¬ tresene v male skupine, jih je bilo treba združiti v organizacijo, kar se je zgodilo 1. 1874. Organizirala se je prva socialistična stranka v Ameriki pod imenom „Socialno demokratična delavska 9 130 stranka' 1 . Delovali so na to največ Nemci Lassallejeve šole. Ampak stranka kot taka ni bila v stanu pridobiti za socializem domačinov, ki so tvorili večino prebivalstva. Da stranka pridobi tudi domačine, ter da se socializem zanese i v delavske Unije (Labor Union), ka¬ tere so se po državljanski vojni kaj hitro razvijale, je spremenila svoje ime v „Socialist Labor Party“, (socialistična delavska stranka). Od tedaj je postala ta stranka edino torišče razredno za- velika zagonetka. Končala se je pa ta zagonetka vedno z razočaranjem in osebnimi mržnjami; kajti delavske Unije niso nikakor hotele priznati gibanja, ki ga je gojila „Socialist Labor Party“. Leta 1892 je postavila stranka prvič svojega predsedniškega kandidata v volilno borbo in je dobila vzlic vsem zaprekam in težkim bojem z delavsko Unijo 21.512 glasov. Medtem ko so se v splošnem de¬ lavskem življenju, kakor tudi v indu- Slov. soc. klub St. 1 v Chicagu in voditelji slovenskega soc. gibanja v Ameriki. 1. Jože Zavertnik st. 2. John Petrič. 3. Frank Podlipec. 4. Jakob Anžiček. 5. Frank Zavertnik. 6. Frank Petrič. 7. Frank Aleš. 8. Mike Kulovec. 9. Frank Udovič. 10. Dragotin Pogorelc. 11. Jože Zavertnik ml. 12. Ivan Molek. 13. Frank Janežič. vedne politične organizacije delavstva v Ameriki. Ali ker je bilo v stranki komaj 10 odstotkov domačinov in ker voditelji čestokrat niso bili zmožni njihovega jezika, t. j. angleščine, je ve¬ čina gledala to gibanje le od strani, smatrajoč ga za „tujo cvetko". Zato organizacija ni imela zaželjenega uspeha. Kako bi pridobili domačine za poli¬ tično organizacijo delavcev, jim je bila strijskem podjetništvu završile že vse glavne faze gospodarskega razvoja, ko je kapitalizem že začel kazati svojo jakost in neodvisnost, je nastopila doba organiziranja trustov in veleindustrije. V to dobo spada tudi rojstvo nove delavske strokovne organizacije — „Trade Unij". Ta organizacija se je ustanovila leta 1885 pod imenom „Ame¬ rican Federation of Labor" (ameriška 131 Jugoslovanska Socialistična Zveza" socialistične stranke _, V AMERIKI. |- Eksekutiva: Jos. Zavertnik st., B. R. Savič, V. Tomašek, Tom. Bešenič, Frank Podlipec, M. Lučič, S. Fabianich. Gl. tajnik Frank Petrich, 111 N. Market St., Chicago, III. Na ta naslov je pošiljati vsa pisma, tičoča se pojasnil za organiziranje novih klubov, kakor tudi vse denarne pošiljatve za Zvezo. Namen in naloga: Jugoslovanska socialistična zveza je politična organizacija jugoslovanskih delavcev v Ameriki. Nje namen in naloga je, organizirati delavce v po¬ litične klube, kjer zamorejo najti pripomočkov za nadaljno izobrazbo, ki je nujno potrebna za uspe¬ šen gospodarski in politični boj, katerega mora voditi delavstvo samo. Samo v organizaciji, kjer je mogoče računati na sistematično delo in skupno moč, leži končna zmaga proletarjata nad krivicami, ki se mu gode od strani sedanjega krivičnega družabnega reda. Organizacija je za delavstvo ključ v novo, pra¬ vično in boljšo bodočnost! V organizacijo torej! Cz »Proletarce Glasilo slovenskih socialistov v Ameriki. Izhaja tedensko in stane .*. dol. T50 na leto. .*. Neustrašen zagovornik delav¬ stva in njegovih pravic! Vsak slovenski delavec bi ga moral naročiti! Naslov: »Proletarec«, 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111., U. S. v Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna 2146^50 Blue Island Ave., Chicago, 111. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slova¬ škem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angle¬ škem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. ,GLASILO' in ,PROLETAREC' se tiskata v naši tiskarni. 9 * 132 federacija dela), ki še danes dominira v ameriškem delavskem gibanju, ako- ravno so „Trade Unije“ izgubile svojo prvotno vrednost. Kapitalizem sam je pokazal delavstvu pot združenja. Od tega časa je dobival kapitalizem v Ameriki čedalje bolj dovršeno obliko ustroja. Izpopolnila se je tehnika, ki je rapidno odpravljala ročno delo. De¬ lavstvo je postajalo vsak dan bolj od¬ visno od industrialnih mogotcev. Novi stroji so povzročili brezposelnost, in ker ljudstvo ni moglo kupovati izdelkov, tudi kupičenje blaga, vsled česar je nastala kriza. Na vseh koncih in krajih je bilo delavstvo prepuščeno svoji usodi, ki je rodila brezupnost in bedo. Ti časi so rodili gibanje za osem¬ urno delo, iz katerega so se razvile stavke, agitacija za industrijelno unijo in delavski nemiri sploh. V to dobo spada tudi svetovnoznana Hay- market-tragedija v Chicagu, iz leta 1886. Tedaj so bili obsojeni radi „hujskanja k umoru 11 , kakor se je bila glasila ob¬ tožnica, in sicer Avgust Spies, Albert Parsons, Georg Engel in Adolf Fischer na vislice, Mihael Schwab in Samuel Fielden v dosmrtno, Oscar Neebe pa na 15 let ječe. Prvi štirje so bili uredniki in izdajatelji delavskih listov, drugi pa zagovorniki ali prijatelji delavskega gi¬ banja. Ni treba posebej povdarjati, da so ti dogodki potisnili celo delavsko- gibanje v Ameriki za lepo vrsto let nazaj. Ti dogodki so bili za ameriški kapitalizem prvi triumf. To dobo bi v starem kraju lahko imenovali Železni- karjevo dobo. L. 1894 je izbruhnila v Pullmanu, 111., ki ima ime po svetovnoznani družbi, izdelujoči Pullmanove spalne vagone, velika stavka; nastala je vsled tega, ker je družba ob koncu meseca de¬ lavcem zaračunala previsoke cene za najnujnejše potrebščine, katere je dajala družba. Voditelj stavke je bil tedanji železniški kurjač Evgen V. Debs. Izvolili so odbor, ki se je imel po¬ gajati z magnati; toda kompanija je stavkarje kratkomalo prezirala. Vsled te trdovratnosti je odbor proglasil nad družbo bojkot. Zoper ta korak je pa družba izposlovala pri sodišču takozvani „Injunction“, po naše sodnijsko pre¬ poved, kojo je pa delavstvo na pripo- Slov. soc. klub št. 27 v Clevelandu. 133 ročilo Debsa enostavno preziralo. Radi tega je bil Debs poklican pred sodišče in obsojen na 6 mesecev ječe. Ko je sel Debs v ječo, je bil pristaš popu¬ listične, to je neke vrste „ ljudske stranke", katere ostanki še danes živo¬ tarijo v demokratični stranki. V ječi je Debs študiral socializem, in ko je prestal kazen, se je proglasil za socialista. Medtem ko je S. L. P. še vedno tavala v svojih neuspehih in jadikovala na ameriške korumpirane in nezna¬ čajne delavske voditelje, pa je na za- padu začel izhajati nov, radikalno pisan list „Coming Nation", ki je dobil v kratkem času tovariša pod imenom „Appeal to Reason", ki je danes eden najbolj razširjenih socialističnih listov v Ameriki. Plačanih naročnikov ima nad 560.000. Ta dva lista sta kazala, kako nujna je potreba organiziranja nove stranke, ki naj združi domačine pod prapor socializma. Za to idejo je bilo treba dobiti samo moža, ki naj bi stvar začel. Za to pa je bil najbolj sposoben E. V. Debs. Pod uplivom Debsa in gori omenjenih listov se je začela propaganda za novo stranko in rezultat je bil, da se je leta 1898 ustanovila v Chicagu „socialno demokratična stranka". * Ko je potem leta 1900 imela stranka svoj drugi zbor v Indianapolisu, Ind., je štela že nad 5000 članov. Ko je S. L. P. videla, da nova stranka med domačini napreduje, je nastala splošna želja po združenju. — S. L. P. je takrat načeloval D. De Leon. Obe stranki sta se splošno nazivali le po svojih voditeljih; tako se je čulo le o Debsovi in De Leonovi stranki. Da se uresniči želja mnogih, je bil izvoljen odbor z nalogo, da pripravi sporazum. Ker so bile nastopno leto ravno predsedniške volitve, je prišel odbor najprej do sporazuma glede ime¬ novanja predsedniških kandidatov in pa da Debsova stranka izpremeni ime iz socialno demokratične v „SocialistParty“. To se je zgodilo. Od „Socialist Party“ je bil imenovan za predsedniško mesto POSTBAA PUH I I kg sivega, skubljenega 2 K, polbelega K 2'80, belega 4 K, finega, zelo mehkega 6 K, najfi¬ nejšega, srebrnobelega puha 8 K, neskublje- nega, puhastega, sivega K 3'60, K 4'50, belega K 4-40, K 5-20, K 6'-, puha, sivega 6 K, 7 K, belega 10 K, prsnega puha 12 K, od 5 kg naprej franko. IZGOTOVI JENE POSTELJE iz prima gostotkanega rdečega, sinjega, rme- nega ali belega inleta (nankinga): 1 pernica, približno 180X120 cm velika, z 2 vzglavnlcama, vsaka približno 80 X 60 cm velika, zadostno napo njena, z novim izčiščenim puhastim sivim posteljnim perjem K 16-—, polpuhom K 20'--, puhastim perjem K 24—; sama pernica, pri¬ bližno 180X 120 cm, K 10—, K 12—, K 14—, K 16—; 200X140 cm, K 13—, K 15—, K 18—, K 20' — ; sama vzglavnlca, približno 80><60 cm, K 3—, K 3'50, K 4' ; 90X70 cm, K 4'50, K '5-, K5'50; spodnja pernica iz prima gradla, 180X116 cm, K 13—, K 15—; od 10 kron naprej franko, zavojnina zastonj. POSTELJNO BLAGO od K 12'— naprej franko. Zavojnina za¬ stonj. 1 flanelasta odeja, pribl. 190X140 cm, križasta (risana) K 2 90, rožasta K 3'60; 1 la¬ ma odeja, snežnobela, z borduro 200X126 cm K 3'20; tigrasta odeja, z obšivom (borduro), 200X125 cm, K 2'40; 1 posteljna odeja z re¬ sami (franžami , pralna, pribl. 200X150 cm, bela K 2-80, K 3 25, barvasta K 2-50, K 3 05, K 3'30; 1 rjuha, obrobljena, brez šiva, lanena, pribl. 200X140 cm, K 2—, K 2'20, K 2'40; ena flanelasta rjuha, barvasta, K 2'10; 1 vojaška rjuha, nerazrušna, s pe¬ čatom, K2-75; 1 slam- nlca, iz črtane jute, sešita, pribl. 190X112 cm, K 2'25, K 2'80; pre- šivane odeje, ruš s turško podlogo, velikost v cm 160X100 K 4'80, 170X110 K 5 75, 180X120 K 6'80, 190X130 K 8'25; glot s keprovo pod¬ logo 170X110 K 9'50, 180X120 K 10'50, 190krat 130 K 11-50, pošilja proti povzetju MAKS BERGER Dešenice št. 300/B, Bohmerwald. Najbogatejša izbera posteljnega perja, puha, napolnjenih polsteljnih žimnic, izgotovljenih prevlek, prešivanih odej vseh kakovosti in velikosti po mojem ilustrovanem ceniku, ki ga na željo pošljem zastonj. Neugajajoče se zamenja ali vrne denarl 134 Debs, za podpredsedniško pa od S. L. P. Job Harriman iz Kalifornije. V tem času je štela S. P. 1200 podružnic. Mnogi člani S. L. P. so po končanih predsedniških volitvah čakali proglasa za združenje; toda vsled ozko¬ srčnosti in skropulozne discipline, kar je zadajalo S. L. P. neprestane poraze, in zato, ker je dobivala vedno bolj versko fanatičen značaj, se združenje ni nikdar doseglo. Od tedaj S. L. P. ra- pidno nazaduje in je le še zatoneča strančica, ki šteje komaj 3000 organi¬ ziranih članov. Socialistična stranka (S. P.) pa do¬ biva vsak dan novih pristašev in postaja resna šiba ameriškemu kapitalizmu. Kako je stranka napredovala od prvega početka pa do danes, se vidi najjasneje iz sledečih podatkov: Leta 1901-2 . 5.000 članov; * 1903 15.975 » 1904 20.763 » 1905 23.327 » * 1906 .’ 26.784 » "■ » 1907 29.270 * 1908 41.751 » 1909 41.479 » * 1910 58.011 ■» » 1911 84.716 » » 1912 do 30. junija . 145.000 » Pri volitvah je dobila stranka glasov: Leta 1900 . 96'931 glasov; » 1902 . 223.494 » 1904 . 409.230 * 1906 . 331.043 » 1908 . 424.483 » 1910 . 607.674 Pri zadnjih volitvah, spomladi leta 1912, je bilo izvoljenih v razne javne službe 1039 sodrugov, med temi en kongresman, več državnih senatorjev in županov. Časopisov ima stranka 5 angleških in 8 neangleških dnevnikov, 262 an¬ gleških in 36 neangleških tednikov, 10 angleških in 2 neangleška mesečnika. Poleg teh izdaja stranka tudi mesečni buletin, ki vsebuje zgolj notranje zadeve in kretnje stranke. Dalje ima stranka oddelek za Jugoslovane, Italijane, Fince, Skandinavce, Poljake in Jude. Vsaka teh organizacij ima po enega tajnika, ki posreduje med svojo organizacijo in skupno stranko. Tajnike plačuje skupna stranka. Poleg tega oddelka je še od¬ delek za predavanja, „Lyceum bureu“.. Ta pisarna deluje s predavanji od sep¬ tembra do aprila. Stroški za to se po¬ krivajo z naročilnimi kartami, ki jih izdaja biro. Te karte, ki stanejo od enega do dveh dolarjev ena, so tako urejene, da dobi kupnik socialistične knjige ali časopise v vseh jezikih, zaeno je pa zraven tudi vstopnica na preda¬ vanje. Klub, ki želi dobiti v svoj kraj pre¬ davatelja, mora razpečati najmanj za 300 dolarjev kart. Na ta način se je razpečalo prvo leto (1911) za 65.000 dolarjev socialistične literature. Zadnja konvencija (zvezin ali strankin zbor), ki se je vršila v Indianapolisu, Ind., od 12. —19. maja, je postavila za predsed. volitve, ki se vrše jeseni 1912, sodruga E. V. Debs-a za predsedniškega, Emil Seidel-a pa za podpredsedniškega kandidata. Z imenovanima sodrugoma in času primernim, a vendar radikalnim programom pričakuje stranka jeseni do milijon socialističnih glasov. Socialistično gibanje med Jugo¬ slovani. Slovencev je v Ameriki okrog 150 tisoč. 35 odstotkov od teh je rudarjev in premogarjev, 15°/o strokovno izučenih in v mestih vposlenih delavcev, 5°/o pa farmarjev (poljedelcev), bodisi samo¬ stojnih ali vposlenih na farmah. Slo¬ venski rudarji in premogarji ter večina strokovno izučenih delavcev so večjidel člani strokovnih organizacij ali tako- zvanih „Trade Unij“, kjer take unije ob¬ stoje. V slučaju stavk so slovenski unio¬ nisti vselej zvesti boritelji za delavska prava; redkokdaj se sliši o kakem © EK © 13 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 13 0 0 0 0 0 0 HIŠ) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 ©» fmnin li Ifnlnninn 1 Revmatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali se Vam je IIuuTu II DUluulllu * kaj zgodilo vsled prepiha ali prehlada? Poskusite vendar * bolečine lajšajoči, zdravilni, krepčajoči Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Tucat 2 a poskušnjo 5 1C franko. lzdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). = 135 slovenskem stavkolomcu ali „skebu“, kakor jih tukaj nazivajo. Posamezni slov. socialisti Marxove šole so se naselili v Ameriki po 1. 1894. Le-ti so bili v Ameriki razkropljeni na največjo važnost na ta obrat. Iz dopisov, ki so imeli poleg podpisa tudi name¬ noma pridjan naslov, to je ulico in hišno številko, se je semtertja začelo s posa¬ meznimi sodrugi dopisovanje, ki se je vse strani. Semtertje so se oglašali s svojimi pritožbami o sedanjem krivičnem družabnem redu v listih, katerih last¬ niki so se pečali s prodajo parobrodnih voznih listov in katerih listi so polagali naglo razvilo v debato in razprave, kako priti do svojega glasila. Teh pismenih konferenc se je posluževalo kakih pol tucata sodrugov, ki se niso bili še nikdar v življenju videli. To dopisovanje je 136 rodilo med njimi ožjo prijateljsko vez, s kojo je dobila tudi ideja sama nov impuls. Leta 1901, 2. februarja, se je usta¬ novil v Chicagu prvi slovenski sociali¬ stični klub s 16 člani. Iz tega kluba se je potem razvila vsa agitacija na zunaj. In ker je bilo v Chicagu tudi nekaj svobodomiselcev (seveda popreč¬ nih), ki so gojili delo zavarovalnih ali podpornih organizacij, so člani kluba postali takoj aktivni tudi pri tem pod¬ jetju. Upliv novih agitatorjev pri razum¬ nih ljudeh seveda ni izostal. Avgusta istega leta se je osnovala delniška družba, ki pa v klubu ni našla soglasnega odmeva za to akcijo, in izšla je „Zora“, ki je izhajala 10 tednov. Da se ni vzdržala, je bila največ kriva za¬ spanost delavcev; nekaj krivde je bilo pa tudi v tem, ker ni bilo za tako pod¬ jetje sposobnih moči. — Pozneje so se slovenski socialisti posluževali lista „Glas Svobode 11 , ki so ga pa opustili, ko so januarja 1906 izdali mesečnik „ Proletarec “. Ko je izšel „Proletarec“, je bila že v teku (nekaj klubov je že bilo) „Jugo- slovanska socialistična zveza“, ki je pa pozneje, ko so organizirali hrvaški so- drugi v Chicagu svoj klub, spremenila svoje ime v „ Slovensko sekcijo Glavno delo „Proletarca“ je bilo, utrditi socia¬ listično organizacijo in dati sodrugom prosto besedo, ki je bila dotlej vedno tehtana od lastnikov privatnih listov. Da je imel „ Proletarec “, predno si je pridobil pod takimi okolščinami pri¬ znanje, boje, se razume samo po sebi. V tem času se je začelo živahno gibanje za socializem tudi med Hrvati, ki so imeli že leta 1903 v Alleghenyi, Pa., trdno postojanko. Ker je pa izhajal „Proletarec“ v Chicagu, so tudi oni za¬ čeli z agitacijo v Chicagu in ustanovili so novembra 1907 polmesečnik „Rad- nička Straža“, ld izhaja od 1. 1908 kot tednik. Odslej se je vsaka obeh narodnosti trudila, da ojači svoje organizacije. Slo¬ venski sodrugi, ki so bili obenem tudi člani „Slovenske narodne podporne jed- note“, so imeli mnogo opraviti tudi pri tej organizaciji, da je postala to, kar je danes. Omenjena podporna organi¬ zacija ima danes nad 8000 članov in svoje glasilo, ki je pisano v delavskem duhu. Po dveh letih „Proletarčevega“ ob¬ stanka, ki je bil še vedno mesečnik, urejevan in pisan od malega števila sodrugov, zbranih okolo njega, ter čla¬ nov čikaškega, glencoeškega, lasallskega in deloma conemauškega kluba, ki so bili zaeno tudi agitatorji in razširjevalci lista, se je osnovala, da se s pomočjo dobave kapitala začne izdajati „Prole- tarec“ tedensko, „ Jugoslovanska delavska tiskovna družba". Od tedaj se nahaja list v rokah te družbe, kjer so seveda zopet stari sodrugi. Za odškodnino je dobila slovenska sekcija za 300 dolarjev delnic, mnogo delnic pa so pokupili krajevni klubi in posamezni sodrugi. Na ta način je bil list tudi kot tednik pod nadzorstvom slovenske sekcije. Od začetka, ko je postal list tednik, se je najelo urednika in upravnika, česar pa list ni mogel zmagovati. Zato se je raz¬ delilo delo med štiri sodruge, ki so list urejevali in vodili upravo skozi dve leti brezplačno. Po dveh letih se je list razširil, plačal se je tiskarni dolg in nekaj je še celo ostalo, na kar je vodstvo sklenilo dati dotičnim štirim sodrugom po 2 dolarja nagrade na teden. Tako je „Proletarec“ izhajal do konca leta 1911. Z januarjem 1912 pa je dobil list stalnega urednika. Zdaj nabira slo¬ venska sekcija za tiskovni sklad (1000 dol.), da odkupi ostale še nerazprodane delnice, ter zagotovi organizaciji abso¬ lutno kontrolo nad listom. Koncem maja 1912 je bilo tega sklada že nad 600 dolarjev. S tem denarjem se hoče po¬ večati listovo obliko. 0 0 j£ 3 )[ 3 j gi0ja 00000000 0000000000000000000 000000000 če ste nahodni, hripavi, zaslizeni ali če težko sopete, Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, vratu i. dr. o nje- — govem zdravilnem, kašelj lajšajočem, osvečujočem učinku. Tucat za po- skušnjo 5 K, dva tucata 8 K 60 vin. franko. izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). ■ —. . .- r- - . , , . 137 Da bi se jugoslovanski socialisti zdru¬ žili in po možnosti izvedli to, kar je bila jugoslovan. konferenca v Ljubljani (1909) določila za svojo nalogo, se je sklicala konferenca. Vabilu so se odzvali Slo¬ venci, Hrvatje in Srbi in njen uspeh je bil I. jugoslovanski socialistični kongres, ki se je vršil 3. in 4. julija 1910 v Chi¬ cagu. Na tem kongresu se je napravil sklep, da poslujejo v bodoče slovenska, hrvaška in srbska organizacija pod ime¬ nom »Jugoslovanska socialistična zveza“ in da se ta priključi s svojim tajništvom socialistični stranki. Zaključki kongresa so se izvršili takoj v januarju nasled¬ njega leta. Ustroj in napredek Jugoslovanske socialistične zveze. Jugoslovanska socialistična zveza je na federativnem avtonomnem stališču. Vsaka narodnost tvori za se svojo sek¬ cijo, na čelu katere stoji odbor petih članov, izvoljenih od članstva dotične narodnosti. Teh petero izvoli tri člane, ki so zaeno člani eksekutive J. S. Z. Kandidate za ta mesta imenujejo čikaške organizacije. Da imenujejo kandidate čikaške organizacije, izhaja odtod, ker bi vnanji člani ne mogli vršiti dela, odkazanega temu odboru, ki ima svoje funkcije v Chicagu. Volitve v odbor so vsako leto meseca avgusta. Ako ne spadajo k okrajni in državni organizaciji, plačujejo člani zvezi in skupni stranki sledeče svote na mesec: za glavni odbor skupne stranke po 5 centov; za glavni odbor zveze po 2 centa; za narodne osrednje odbore po 3 cente. Zneske razdeli glavni tajnik koncem vsakih treh mesecev na narod¬ nostne osrednje odbore. Posebej so še izredni prispevki, navadno po 5 centov. S temi prispevki se bo pokrila tudi tur¬ neja sod. Etbina Kristana, ki ga je bila zveza povabila v Ameriko. K tem svotam je prišteti še 2 centa za člansko knjižico in ravno toliko za pravila. Mesečni prispevki v klubu so na¬ vadno po 25 do 30 centov. Po odglasovanju novih pravil, ki so bila sprejeta na konvenciji v Indiana¬ polisu, bodo člani plačali še 50 °lo v Najstarejša tnpdha za po¬ steljna perje na ČeShem! Ceneno posteljno perje s Češkega * r dvakrat očiščeno, se ' razpošilja brez tro- škov do vsake - v poštne postaje proti povzetju ali naprej- šnjemu plačilu v novi rabljivi zavoj- nini (ta zastonj), vredno, skubljeno ali neskubljeno, dobro blago, po na¬ ročilu. Cena za 1 kg: Sivo posteljno perje od K 1'84 do K 2'80, belo posteljno perje od K 3'20 do 6 K. belo, zelo puhasto gosje perje (pulpuh) od 6 do 12 K, siv puh od 5 K do 10 K, bel puh od 8 K do 16 K. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v zelo gostem rde¬ čem ali sinjem nankingu (posteljnem inletu) 1 pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka; 2 vzglavnici po 80 cm dolgi, 58 cm široki, po 14, 16, 18, 20, 30, 40 do 80 K. V posteljah od 20 K naprej je kot vklada belo perje. Na željo se vrhnje dele, in sicer vrhnjo posteljo, eno- ali dvoosebne (pernice), spodnje dele vzglavnice (blazine), dobavlja v vsaki poljubni barvi in velikosti. Pošilja od K 9‘20 naprej franko do vsake poštne postaje. Zamena ali vrnitev proti po¬ vrnitvi troškov dovoljena. Cenik po¬ steljnega perja brezplačno. Vzorci posteljnega perja in posteljnega blaga proti vposlatvi znamke za 40 vinarjev. Išče se provizijske zastopnike! A. FLEISCHL & SOHN. prej Anton Fleischl, Neuern št. 265, Češko. 138 okrajne in državne organizacije, kar bo približno nadaljnih 5 centov in jih bo opravičilo do popolnih pravic v stranki, to je, da bodo imeli pravico odlo¬ čati v vseh zadevah v stranki, česar sodrugi, ki niso pripadali k okrajni organizaciji, dozdaj niso imeli. Ta svota se bo oddala glavnemu tajniku, ki jo bo obračunal koncem vsakega meseca državnim tajnikom, le-ti pa pri¬ stojnim okrajnim organizacijam. Vseh aktivnih krajevnih skupin je bilo koncem junija (1912) 69. Izmed teh je 40 slovenskih, 28 hrvaških in 1 srbska. Pri nekaterih od teh so člani vseh treh narodnosti. Člani osrednjega odbora slovenske sekcije so: Jože Zavertnik st., Frank Petrič, Frank Podlipec, John Molek in Mihael Kulovec; prvi trije so obenem člani eksekutive v Jugoslovanski soci¬ alistični zvezi. Ker bi vzelo preveč prostora, če bi navajal vse skupine in kraje ter imena in naslove tajnikov, se omejujem le na imena skupin in tajnikov slovenske sekcije. Naslovi po posameznih državah so naslednji: Arkansas: Forth Smith : tajnik Frank Porenta, Box 147. Indiana: Indianapolis: tajnik Filip Godina, W. 909 Pearl str. Clinton-, tajnik Viktor Zupančič, R. R. Box 17. Illinois: Chicago: tajnik Frank Podlipec, 604 N. Curtis str. La Salle: tajnik John Rogel. Oglesby: tajnik Frank Alant, Box 67. Waukegan: tajnik J. Petrovčič, 611 Market str. Panama: tajnik Jos. Ferjančič, Box 10. Virden: tajnik Simon Kaučič, P. O. Livingston: tajnik Frank Krek, P. O. Springfield: tajnik Jos. Kamposh, 1602 Capitol ave. Kansas: Breezy Hill: tajnik John Lekše, Box 94. West Mineral: tajnik John Goršek, Box 489. Frontenac: tajnik Frank Krajzelj, Box 108. Fleming: tajnik John Molka, R. R. 2, Chee- rokee, Kans. Franklin: tajnik Frank Vege!, R. R. 4, Box 43. Skidmore: tajnik Frank Čemažar, Box 34. Carona: tajnik Blaž Mezori, Box 162. Ohio: Glencoe: tajnik Pavel Dolenc, L. Box 43. Nef/s: tajnik Jos. Dernač, Box 26. Cleveland: tajnik M. Petrovčič, 5912 Prosser ave. E. Palestine: tajnik Jak. Istenich, Box 304. Collinvvood: tajnik John Božič, 452 E. 158 str. Cleveland. Youngstown: tajnik John Petrich, R. F. D. 2, Box 33, D. Barberton: tajnik Frank Levstek, 817 Wooster ave. Collinwood: tajnik Frank Koželj, 4429 Aspen- walle ave. Euclid : tajnik John Ulaga, Cut Rd. & Goldar str. Minnesota: Chisholm: tajnik Jos. Drobnič, Box 679. Aurora: tajnik John Mihelič, Box 291. Montana: Ead Lodge: tajnik Louis Yeller, Box 47. Pennsylvania: Conemaugh: tajnik Jak. Kocjan, Box 508. Forest City: tajnik Frank Verbajs, Box 140. Sygan: tajnik Louis Glažer, B v ox77, Morgan Pa. W. Nevvton: tajnik Louis Štrekelj, Box 139. Herminie: tajnik Jos. Bric, Box 136. Johnstown: tajnik Mihael Štrukelj, 872 Chestnut str. Herminie-. tajnik Frank Lovše, Box 277. Willock: tajnik Frank Dolinar, L. Box 112. Wisconsin: Milwaukee: tajnik Frank Novak, 257 Ist ave. Wyoming: Superior: tajnik Lukas Grosser, Box 341. Aktivnih članov je imela zveza koncem marca 1912 — 1428; od teh je bilo 783 Slovencev, 514 Hrvatov in 131 Srbov. Shodov, prirejenih od klubov ali pa po inicijativi eksekutive, je bilo od začetka 1911 do 31. marca 1912 — 72. Za te shode ali predavanja so plačali kluhi 591 dolarjev 22 centov. Za politične boje in stavke so zbrali 310 dolarjev 77 centov; za vzdrževanje pevskih in drugih zborov 1196 dolarjev 9 centov; za stanarino, razsvetljavo in pohištvo 1775 dolarjev 64 centov; za knjige, brošure in pisarniške potrebščine 2668 dolarjev 27 centov. Okrajni in državni organizaciji so prispevali 461 dolarjev 66 centov. Članarina Zvezi, ki jo je glavni tajnik oddal na pristojna mesta, je iznašala 1847 dolarjev 87 centov. 139 Na milijon e ljudi rabi v prid svojega zdravja mMEBk. rvcnikcrjevi Prsni karameli hripavosti, kataru, zaslizenju, bronhijalnemu in vratnemu kataru in dušljivemu kašlju iKAISER-J eve prsne karamele z znamko „treh smrek“ f 6100 notarsko potrjenih spričeval od S®®®®®©©® zdravnikov in zasebnikov daje najlepši dokaz o sigurnem učin- : kovanju in priljubljenosti. : Noben zdravniški preparat ne more : : dokazati toliko uspehov. : : Bonboni so jako dobrega in prijetnega okusa. Le varstvena znamka „Ti?i smr»eke“ jamči za njih pristnost, druge zavrnite. Dobivajo se v vseh lekarnah ter mirodilnicah v zavoju - po 20 in 40 vin., doze po 60 vin. - Poleg tega so iznašali prispevki za E. Kristanov delegacijski sklad 405 do¬ larjev 61 centov. Skupnih dohodkov v tein času je bilo pri vseh klubih 10.433 dolarjev 81 centov, izdatkov pa 9257 dolai’jev 13 centov. V blagajnah klubov je ostalo 1176 dolarjev 68 centov. UnijsKih članov je bilo 31. marca 1912 662, ameriških državljanov pa 238, pevskih in drugih zborov 20. Uprava zveze je imela v tem času 2472 dolarjev 51 centov dohodkov in 2114 dolarjev 54 centov izdatkov. Plačanih naročnikov imajo „Prole- tarec“ 2000, „Radnička Straža 11 2000, „Narodni Glas 11 700. Pripravlja se tudi mala tiskarna, delniško podjetje na zadružni podlagi, katere glavna naloga bode, nabaviti kapital za obrat, v katerem bi se za- moglo tiskati strankino časopisje, knjige in brošure. Delnice tega podjetja so po 10 dolarjev in jih je moči odplačevati tudi v obrokih po določeni lestvici. Osnovanje tega podjetja je sklenil I. jugoslov. socialistični kongres, izvr¬ šitev pa je poverjena eksekutivi. * To je v kratkih obrisih zgodovina ameriškega delavskega in socialističnega gibanja sploh — in med Jugoslovani posebej. Jugoslovanskih (slovenskih) socia¬ listov v Ameriki iskrena želja je, da bi v Ameriki živeči delavci stopili v tesnejšo zvezo s starokrajskimi sodrugi, in da tako združeni pomagamo drug drugemu pri delu, ki nas še čaka za uresničenje skupnih idej. Mnogo, mnogo dela bo še treba, da pridobimo sle¬ hernega jugoslovanskega (slovenskega) proletarca, ki pride v Ameriko, sanjajoč, da bo postal milijonar — a ostane, ko stopi na ameriška tla, moderni mezdni suženj kapitala, kakor je bil v svoji stari domovini. EEE1 EE3 ALOJZIJA ŠTEBI, LJUBLJANA: Ali si socialistinja? A/larsikatera žena, ki jo vabimo v organizacijo socialno demokratične stranke, vprašuje: „Čemu naj stopim v organizacijo? Kaj imam od nje?“ Res, če danes vstopiš v našo organizacijo, ne boš jutri živela lehko brez dela, če se danes seznaniš s socializmom in spoznaš, da so njegovi nauki res taki, da bi lehko s svetim prepričanjem rekla, socialistinja sem, ne boš vsled tega do¬ bila meso ali kako drugo živilo za pri¬ merno ceno. Ali preden tako vprašuješ, pomisli: „Cemu sem na svetu? Kaj je namen mojega življenja?" Morda ne boš mogla na ta vprašanja prav točno odgovoriti. Morda boš v prvem trenotku rekla, pač zato sem na svetu, zato živim in se trudim, da bi se mi dobro godilo; nato se boš spomnila svojih otrok in boš dejala, za svoje otroke živim, zanje delam, da bi se jim dobro godilo. Glej, nisem zadovoljna s temi od¬ govori. Prvi se mi zdi preveč sebičen, drugi se mi zdi preozkosrčen. Pomisli nekoliko, poslušaj! Ali nisi prišla še nikdar v tak po¬ ložaj, n. pr. v času bolezni, da ne bi iskala pomoči pri svoji sosedi, ki ima tudi kopico otrok, ali je delavka, ki ima malo prostega časa. Poznala si jo lo površno; ker ravno stanujeta blizu skupaj, si jo prosila pomoči. In če bi ti soseda odgovorila: „Kaj me briga tvoja nadloga, meni se mudi na delo, čakajo me otroci, nimam časa za te." Gotovo boš na tak odgovor bridko vzklik¬ nila: „Kako je ta ženska trdosrčna!" In po pravici bi tako rekla. Ali n. pr. ti greš po cesti, slabo ti prihaja, omedliš, padeš, brez zavesti težiš na tleh. Vse polno ljudi hiti mimo tebe, mudi se jim, nujne opravke imajo. Če bi vsak mislil te nase, na svojce in rekel: „Ah, kaj me briga ta ženska, ne poznam je, ne utegnem se brigati zanjo!" Morda je med onimi, ki hite mimo tebe, marsi¬ kateri, ki res tako misli. Ali mnogo jih je tudi, ki se ustavijo, ti hite na pomoč, ti prineso krepčila. Morda boš rekla sedaj: „V takih slučajih bi jaz tudi tako ravnala, ne mislila bi nase, pomagala bi!" Lepo! V izrednih slučajih, v slučajih, ki na¬ ravnost izzivajo tvojo pomoč, boš po¬ zabila nase, na svojo družino in boš pomagala. Morda bi rada tudi- večkrat pomagala, ali vsak dan se vendar ne dogajajo take stvari. Rečem ti pa: Vsak dan, vsako uro se dogajajo še hujše stvari. Ne vidiš jih, nisi v njihovi ne¬ posredni bližini, ali vendar lehko po¬ magaš. Poglej v tovarne, kjer izdelujejo de¬ lavke predmete, ki jih vsak dan rabiš. Ne misliš pri tem, kako so se izgotovili. Na predmetih se ne pozna znoj izmu¬ čenih delavk, ne drže se jih vzdihljaji do onemoglosti izmučenih mater. Kako zamoreš pomagati vsem tem ženam, materam, ki nimajo drugega v življenju 141 nego delo od ranega jutra do trde noči, ki hodijo s sklonjeno glavo od doma v tovarno, od tovarne do doma? Res, ne moreš k vsaki posebej in ji s toplim pogledom, z mehko besedo povedati, da se ti smilijo, da bi jim rada pomagala, ali ne moreš, ker imaš sama komaj toliko, da se pošteno preživiš. Ali poglej v temne rudnike, kjer garajo delavci dan in noč, da spravljajo na dan premog, s katerim kuriš! Ali veš, v kakšni ne¬ varnosti so ti delavci, ki imajo doma ženo, otroke? Za hrbtom jim stoji vsak trenotek neizprosna smrt. Uderejo se lehko težke plasti, vnamejo se rudniški plini, in sto in sto življenj je uničenih. Žena in otroci gredo lehko beračit od hiše do hiše, kadar ugasne očetu živ¬ ljenje globoko pod zemljo. Pomisli, ko bi morali tvoji otroci, ki jih ljubiš, pro¬ siti pri tujih ljudeh, da ne poginejo od lakote! Srce se ti krči, če misliš, koliko trdih, nezasluženih očitkov, koliko gren¬ kih besed bi morali preslišati tvoji ljub¬ ljenci, preden bi dobili košček kruha. In na milijone je otrok, ki nimajo skrb¬ nega očeta, ki nimajo strehe, ki jim je cesta dom. In tam na severnem Češkem vprega boren kmetič poleg suhe kravice svojo ženo pred plug, da preorje pusto zemljo! Takih mračnih, neveselih slik bi ti podala lehko še celo dolgo vrsto. In zdaj pomisli! Ti ljudje so prokleti v to, da žive vse svoje življenje le za druge, da so oropani vsakega najmanjšega živ- ljenskega veselja. Pomagaj jim! -Deluj na to, da se odpravi čimprej krivični družabni red, ki peha ene v temno globel, da se drugi lehko solnčijo. Pridi v vrste socialnih demokratov; če si pa že sama članica naše organizacije, pri¬ dobivaj druge, ki žive še brezmiselno, tje v dan. Socialni demokratje so si nadeli težko nalogo, da rešijo te bedne, izkoriščane može, žene, otroke. Ako imaš čuteče srce, tedaj ne boš mogla več mirno, brezbrižno gledati tega ne¬ izmernega trpljenja, ki je razširjeno po vsem svetu, temveč stopila boš v stranko, ki dan za dnem z nesebičnim naporom dela za odpravo tega trpljenja. Čim več nas bo zvestih sodružic, tem prej pride rešitev za vse, ki ječe po tovarnah, rudnikih. Zdrav razum imaš, toplo srce, zato ti je jasno, da moraš k nam, če nočeš veljati za brezsrčno, nespametno ženo. Postani socialistinja in izpolnila boš najlepši namen svojega življenja. Ne odlašaj, ne obtežuj svoje vesti še nadalje s tem, da gledaš mirnodušno trpljenje milijonov in milijonov, brez ka¬ terih bi tudi ti ne mogla živeti. E=E1 [=] EEEI EE3 E=3 EEE1 Mednarodni svetovni jezik (t. j. popravljeni Esperanto) se čimdalje bolj širi med vsemi sloji naprednih narodov. Med¬ narodna učenjaška zveza „Die Brucke“ ga je že sprejela kot pomožni uradni jezik. Slovenska učna knjiga tega lahko priučljivega jezika s popolno slovnico, z berili in dvojnim be- sedarjem se dobi pri avtorju: JAK. KOVAGiG, nadučitelj v Št. Vidu pod Juno (Koroško). EE3 Cena i krono. Gnnifi nrlnillin dobite! Vaša slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite, očesni uVDlU ZUrOU S živci postanejo krepki, Vaše spanje zdravo, Vaša splošna počutnost ■* J se zopet pojavi, če uporabljate pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsa- fluid«. Tucat za poskušnjo 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). ■■ - ...." - Strokovne organizacije in socializem. A vstrijska soc. demokratična stranka vidi v strokovnih organizacijah naj¬ važnejše bojno sredstvo proletarjata proti sistematičnemu izkoriščanju in toplo priporoča delavcem vseh narodov, naj izpopolnjujejo in krepe to bojno sredstvo. Strokovne organizacije niso nekaj osamljenega, ampak so prav tako kakor politične in zadružne organizacije bojno sredstvo socialno demokratične stranke, zato jih moramo gojiti z vso skrbjo. Da spoznamo vred¬ nost strokovnih organizacij v razrednem boju proletarjata, nam mora biti pred vsem jasen njihov namen, jasen nam mora biti kulturni boj, ki ga bije de¬ lavstvo v današnji razredni državi in ki ga bije proti njej. Glavni namen stookovnih organizacij je, da združujejo delavce ene in iste industrijske panoge, da pojasnjujejo de¬ lavcem njihovo stališče in jim obraz- ložujejo njihove naloge in da jih pri¬ pravljajo za razumen in trezen boj proti gospodarskemu izkoriščanju. De¬ lavstvo, organizirano v strokovnih orga¬ nizacijah, je prisiljeno h gospodarskemu boju, v katerem je najostreje izraženo nasprotje med kapitalom in delom, pod¬ jetnikom in delavcem. V tem boju pri¬ haja delavstvo vedno bolj do prepri¬ čanja, da je navezano samo nase, na svojo lastno moč in da se morajo vsi delavci združiti, ako se hočejo uspešno boriti proti združenim podjetnikom. V kakšnem obsegu zamore delavstvo po strokovnih organizacijah vršiti to delo v današnji razredni državi, to nam spričujejo mezdni boji, ki največkrat potečejo ugodno. Ako bi ne bilo stro¬ kovnih organizacij, tedaj bi država in kapitalisti izkoriščali in tlačili delavstvo še bolj kakor ga že. Strokovna organizacija, ki je zgra¬ jena na naukih socialne demokracije in ki deluje tudi v tem smislu, izvršuje kulturno delo v najčistejšem pomenu te besede, ker ima nalogo, da kaže delavcem pot, po kateri naj hodijo, da jih ne uniči pohlep podjetnikov popol¬ noma. Vsaka ura, ki skrajšuje delovni čas, vsaka krona, ki povišuje mezdo in ki si jo je priborilo delavstvo po stro¬ kovni organizaciji, podaljšuje delavcu ali delavki življenje, jima ohranjuje zdravje. Cim boljšo in tečnejšo hrano si lahko kupi delavec, čim boljše in zdravejše stanovanje ima, čim dalje lehko počiva po težkem delu, tem dalje si ohrani odporno silo. Ta boj za obstanek, ki omogočuje delavcu človeka vredno življenje in ki obenem zabranjuje, da ne pade proletarec v najnižje globine življenja, je najdale- kosežnejšega pomena za ves kulturni razvoj delavskega razreda. S takim delom uresničujejo strokovne organi¬ zacije del socialističnih zahtev. Pa saj drugače tudi ni mogoče, ker ne moremo odločiti gospodarskih razmer od političnega življenja. Vsa notranja in vnanja državna politika temelji na go¬ spodarskih razmerah in gospodarska vprašanja uplivajo na politiko sleherne stranke. Zato je pošten in pravičen samo en boj — razredni boj. V njem se uveljavljajo najpopolnejša nasprotja med posedujočim in neposedujočim raz- 143 redom, in tem nasprotjem odgovarjajo politični nazori enega in drugega raz¬ reda. Ta dejstva dokazujejo, da mora napolnjevati socialistični duh vsako strokovno organizacijo, ki se sveto in resnično bojuje v prid delavstva. Kaj je socializem? Naš veliki pred- bojevnik Friderik Engels pravi v svojem spisu „Razvoj socializma od utopije do znanosti" o socializmu sledeče: »Mo¬ derni socializem je porodil najprej spoznanje, da so v moderni družbi ostra razredna nasprotja med posedu¬ jočimi in neposedujočimi, med mezdnimi delavci in buržvazijci in razkril je potem še anarhijo, ki vlada v produk¬ ciji." To naziranje pripelje delavstvo k spoznanju, da je nemogoče odstraniti popolnoma vso bedo, dokler obstoja današnji kapitalistični družabni red, in da se mora zaraditega uničiti ta dru¬ žabni red, na njegovo mesto pa zgraditi družabni red, v katerem bodo vsi ljudje delali, a tudi vsi uživali. Ali k temu spoznanju ne pridejo proletarci sami od sebe, treba je, da se jih teoretično in praktično pouči. Tega pouka ne dobiva delavstvo le v poli¬ tičnih, temveč tudi v strokovnih orga¬ nizacijah. Vsako mezdno gibanje poučuje delavstvo, kako potrebno da je združe¬ vanje vseh delavcev brez razlike na¬ rodnosti in vere, ako hočejo zmago¬ slavno dokončati boj za boljše delovne in mezdne razmere. In če so izšli zma¬ goslavni iz teh bojev, tedaj šele prav spoznajo, da se bo treba še dolgo boriti, preden dobe zadostna sredstva, da ustvarijo svojim družinam in sebi brez¬ skrbno udobno življenje. Ako pa je bil njihov boj brezuspešen, takrat dobi podjetnik nov pogum, da pokaže de¬ lavstvu vso svojo brutalnost. Takrat ima strokovna organizacija nalogo, da pouči delavstvo o sili kapitalizma in o bistvu današnje družabne države. Na ta način spoznava strokovno organiziran delavec, da ne zadostuje, če je le v strokovni organizaciji, temveč da je njegovo mesto ravno tako tudi v politični organizaciji in da on kot de¬ lavec ne sme biti v nobeni drugi poli¬ tični stranki nego edinole v socialno demokratični, ki je glasnik delovnega ljudstva. Ko se je prebudil k razmiš- ljevanju, tedaj je spoznal strokovno organizirani delavec, da zasleduje boj delavskega razreda še mnogo višji cilj kakor le izboljšane mezde in krajši delovni čas. Spoznal je, da pripravlja boj delavskega razreda za boljše de¬ lovne razmere delavcu možnost, da gre tudi on v kulturni boj za človeške pravice. V tretjem odstavku našega stran¬ kinega programa beremo: »Pravi pro¬ gram socialno demokratične delavske stranke v Avstriji je, da organizira proletarjat, da mu pojasnjuje njegov položaj in njegovo nalogo, da ga du¬ ševno in telesno pripravi in ohrani za hoj, za katerega naj uporablja vsa sredstva, ki odgovarjajo temu namenu in naravni pravni ljudski zavesti." Eno izmed teh sredstev so strokovne orga¬ nizacije, ki imajo nalogo, da pribore delavstvu boljše mezdne in delovne razmere in ga varujejo propada, v ka¬ terega sili delavstvo kapitalizem. S tem delom pripomorejo strokovne organiza¬ cije, da postane delavstvo duševno in telesno zmožno za boj. Iz tega je raz¬ vidno, da so strokovne organizacije nerazdružno spojene s socializmom in da oni ne razumejo dejanskih razmer, ki hočejo ločiti gospodarska vprašanja od političnih. Strokovne organizacije bodo le tedaj koristile delavstvu, če bodo prepojene s socialističnim duhom, če bo vsak član strokovnih organizacij tudi član socialno demokratične stranke. Vsak socialistično zaveden delavec vidi v strokovni organizaciji važno na¬ pravo za delavske interese, in kdor je zaveden član strokovne organizacije, je tudi z dušo in telesom socialist. Zaveda se, da bo strokovna organizacija izbolj¬ šala delavsko življenje, zaveda se pa tudi, da se bo delavstvo popolnoma osvobodilo iz gospodarske odvisnosti in duševnega suženjstva šele tedaj, če bo vsak strokovno organiziran delavec za¬ veden socialist. ED El 144 /■ Tu Vam kažemo izvrstni wm~ Fellerjev -ms rastlinski izvlecni fluid z varstveno znamko »Elsafluid«, ki je, kakor smo se sami prepričali, b&l lajšajoč, zdravilen, osvežujoč, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov in učinkuje proti vnetju! On lajša protinske, živčne in revma¬ tične bolečine, bodljaje, zobobol, bolečine glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glavobol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da lažje kljubuje raznim betežnostim ter prepreči marsikako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost, kakor n. pr. : kašelj, hripo, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako nosi vsaka steklenica ime »Feller«. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 špecialni steklenici franko 5 K, 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 Specialne steklenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 Specialnih steklenic 16 K poštnine prosto. Pri tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v želodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenet¬ ljivim uspehom Fellerjeve odvajalne Rhabarbara kroglice z varstveno znamko »Elsa-kroglice«. 6 škatljic 4 K franko. Pozor pred ponarejanjem ! — % Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom E. V. Feller, dunrni lekarnar v Stubici št. 739 (Hruaško) Fellerjev Fluid z varstveno znamko ,Elsafluid' je v resnici neprekosljiv! s Dr. ANTON DERMOTA, GORICA: O obrtnih sodiščih. Osnova, okrožje in sestava obrtnih sodišč. /^~Ybrtne razmere je skušala urediti obrtna postava z dne 20. dec. 1859, št. 227 drž. zak. Kakor se je gospodarsko življenje tekom let vedno bolj razvijalo, tako je tudi zakonodaja hotela temu razvoju slediti in je izpopolnjevala prvotni zakon z raznimi dodatki; dvornimi od¬ loki, odloki dvorne pisarne, z raznimi novelami, z ukazi ministrstev in na¬ mestništev itd. Zadnja novela k obrtni postavi je izšla 5. febr. 1907 pod št. 25 drž. zak. Kakor se že prejšnje izpre- membe s prvotno obrtno postavo niso vselej ujemale, tako tudi zadnja novela ni odstranila tega nedostatka. Razni reševalci obrtnega stanu, med njimi osobito nemški krščanski socijalci, pa tudi slovenski klerikalci, so se vneto poganjali za reformo obrtnega reda v smislu, ki je sedaj veljaven; toda mo¬ dernega niso uvedli nič, marveč na¬ sprotno, vse stremljenje obrtne zakono¬ daje v Avstriji je vsled tega zavozilo na jako reakcionarno pot. Obrtnikom ni bilo nič olajšano, pač pa je bil otežkočen pristop k obrtniškemu stanu novim lju¬ dem. Ce bi si bili upali zastopniki obrtništva med klerikalci nastopiti proti velikemu kapitalu in če bi bili takšno stremljenje tudi uzakonili, bi bilo seveda drugače; toda med klerikalci vlada ve¬ liki kapital in zato nastopajo proti njemu le navidezno in toliko, da nasujejo nekaj peska v oči onim, ki jim še verjamejo. Razvoj gospodarskih razmer je po¬ kazal potrebo, da se je za obrtne zadeve začelo ustanavljati posebna sodišča. Zakon z dne 27. nov. 1896, št. 218 drž. zak., govori o obrtnih sodiščih in o sodstvu v sporih iz obrtnih, delovnih, učnih in mezdnih razmer. Obrtna sodišča so namenjena za reševanje pravnih sporov med obrt¬ nimi podjetniki in delavci ter med delavci istega obrata samimi. Za spore delavcev, ki so uslužbeni pri erarju ali pri vojaški upravi, obrtna sodišča niso pristojna. Obrtno sodišče se ustanovi z naredbo justičnega ministrstva v soglasju z dru¬ gimi prizadetimi ministrstvi. Deželni zbori, deželni odbori, okrajni in občinski zastopi, trgovske in obrtne zbornice, obrtni nadzorniki, zadruge in druge obrtne korporacije ter društva lahko predlagajo ustanovitev obrtnega sodišča. O takem predlogu se morajo vršiti po¬ trebne poizvedbe; deželni zbor odda svoje mnenje. Enaki predpisi veljajo, če naj se opusti že obstoječe obrtno sodišče, ali pa izpremeni njega okrožje. Pristojnost obrtnega sodišča izklju¬ čuje pristojnost političnih oblasti in rednih sodišč ter drugih že obstoječih sodišč. Pravdne stranke se ne morejo odpovedati pristojnosti obrtnega sodišča. Obrtna sodišča so doslej ustanovljena na Dunaju, v Brnu, v Libercu, v Bielitzu, v Lvovu, v Krakovu, v Moravski Ostravi, v Moravskem Schonbergu, v Pragi, v Plznju, v Teplicah, v Ustju o./L., v Gradcu, v Ljubnem, v Jagerndorfu, v Sternbergu, v Črnovicah, v Prostjejovi, v Trstu, v Ljubljani. 10 146 Troske za opravo uradnih prostoi’Ov, za kurjavo in svečavo in druge stvarne potrebščine obrtnega sodišča mora trpeti občina, kjer ima obrtno sodišče svoj sedež. Občina mora tudi skrbeti za vse vročitve, ki se tičejo obrtnega sodišča; druge troške plača država. Dočim se pristojnost drugih sodišč ravna po višini vrednosti spornega pred¬ meta, je obrtno sodišče pristojno, brez ozira na to vrednost, v naslednjih zadevah: V sporih za mezdo; v sporih zaradi nastopa, nadaljevanja in razrušitve de¬ lovnega in učnega razmerja; v sporih zaradi dajatev in odškodninskih zahtev¬ kov iz učnega in delovnega razmerja, zlasti tudi zaradi utrgane mezde in zaradi pogojene konvencionalne kazni; v sporih zaradi izročitve ali vsebine delavske knjižice ali izpričevala, zlasti tudi zaradi odškodninskih zahtevkov pomožnih de¬ lavcev, ako ni bila delavska knjižica pravočasno izročena, ako se niso vpisi v knjižico izvršili, kakor je predpisano, in ako so se izvršili nedopustni vpisi in nedovoljene opazke; v sporih, izvi¬ rajočih odtod, da je kdo član pokoj¬ ninske ali kake druge podporne blagajne, ako ne nastopa razsodišče zavarovalnice proti nezgodam ali razsodišče. bolniške blagajne ali kako drugo razsodišče v smislu dotičnih pravil; (ta razsodišča izključujejo potem pristojnost obrtnega sodišča); v sporih zaradi odpovedi, iz¬ praznitve in najemščine stanovanj v delavskih hišah, kojih uporabo je dovolil delodajalec odplačno ali pa brezplačno delavcem; končno v sporih zaradi za¬ htevkov, ki se na podlagi prevzetja skupnega dela uveljavljajo od delavcev istega podjetnika med seboj. Obrtni podjetnik je oni, pod čigar imenom je bila obrt prijavljena pri obrtni oblasti. Za delavce v smislu te postave se smatrajo: delovodje, delovni mojstri, preddelavci; vsi v obrtnem obratu za¬ posleni pomožni delavci vštevši dninarje; osebe, ki so izven obratne delavnice proti plačilu zaposlene z obdelovanjem in predelovanjem surovin ali polfabri- katov za podjetnika; pri trgovskih obrtih vse osebe, ki opravljajo trgovske posle. v Obrtno sodišče obstoji iz predsed¬ nika in, če treba, namestnika ter iz najmanj 10 prisednikov ter potrebnega števila namestnikov iz vsakega izmed obeh volilskih zborov. Predsednik in nje¬ gov namestnik morata biti sodna urad¬ nika, izprašana za sodno službo; ime¬ nuje jih justični minister. Prisedniki in namestniki obrtnega sodišča se volijo polovica od podjetnikov, polovica od delavcev v posebnih volilskih zborih, in sicer izmed podjetnikov od¬ nosno izmed delavcev. Volilski zbor podjetnikov tvo¬ rijo imejitelji tistih obrti, kojih delavnica se nahaja v okrožju obrtnega sodišča, in ki spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča. Če izvršuje kako obrt na¬ mestnik ali poslovodja ali če je obrt dana v zakup, ima namesto obrtnika volilno pravico namestnik, poslovodja ali najemnik. Ženske volijo lahko tudi po poobla¬ ščencih. Odprte trgovske družbe, komanditne družbe, akcijske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, korporacije, zavodi in društva izvršujejo svojo volilno pra¬ vico po eni izmed onih oseb, ki so upravičene v posameznem slučaju jih zastopati na zunaj. Državni obrati iz¬ vršujejo svojo volilno pravico po obrat¬ nem vodju, uradno nastavljenem. Volilski zbor delavcev obstoja iz vseh moških in ženskih delavcev, ki so dovršili dvajseto leto in ki so naj¬ manj eno leto na delu v tuzemstvu v obratih, ki spadajo pod podsodnost obrt¬ nega sodišča. Učenci nimajo volilne pravice. Volilski imenik je edino odločilen za vprašanje, je-li sme delavec oddati gla¬ sovnico. Seveda je mogoče nedostatke volilskega imenika odstraniti tekom re¬ klamacijskega postopanja. Izključen je od aktivne volilne pravice tisti, ki stoji pod kuratelo, ali ki mu je prišlo premoženje v konkurz, in sicer tako dolgo, dokler traja kon- kurzno postopanje; dalje kdor se nahaja v kazenski preiskavi ali pod obtožbo, ali pod kaznijo; končno kdor je zaradi obsodbe po zakonu izključen od volil- 147 Največja dobrota _IS* človeka je zdravje. Prva skrb človeka je torej, da si svoje zdravje ohrani, ali, če je omajano, da si je zopet popravi. V največ slučajih izvirajo bolezni člo¬ veka iz odpovedi ali neenakomernega delovanja želodca, ki se pojavljajo v slabi prebavi, trdem odvajanju, zasli- zenju, lepilnem okusu, slabostih, glavo¬ bolu, pomanjkanju spanja itd. Zategadelj se mora skrbeti vedno v prvi vrsti za to, da se odpomore tem nedostatkom. Po neštevilnih priznanjih so v ta namen najboljše sredstvo Brady-a želodčne kapljice prej Marijaceljske kapljice imenovane, ki so že od nekdaj pripoznane kot naj¬ boljše domače sredstvo zoper vse že¬ lodčne težkoče otrok in odraslih. Brady- eve kapljice se je zaradi priljubljenosti pri občinstvu že mnogokrat ponarejalo. Da se pride tem ponareditvam v okom, se zavija Brady-eve želodčne kapljice odslej le v karton rožnato-rdeče barve z varstveno znamko „Marijaceljska Mati Božja" in podpisom „C. Brady“ ; zato se naj - vse druge zavoje zavrne kot ponarejene. - Dobe se v lekarnah po K —'90 steklenica in K 1'60 dvojna steki. Kjer jih ni, jih vpošlje izdelovatelj O RRAVIV lekarna „Zum Konig von Ungarn“, ***" ___ 9 _ Dunaj, I., Fieischmarkt št. 2— 245 troskov prosto v hišo dostavljeno 6 steklenic za K 5‘40 ali 3 dvojne steklenice za K 4'80. 10 * 148 nosti v občinski zastop, dokler traja ta izključitev. Pasivno volilno pravico ima vsak moški, samopravni, 30 let stari avstrijski državljan, ki ima aktivno volilno pra¬ vico. Pri državnih obratih, pri trans¬ portnih in fabriških podjetjih imajo v teh obratih uslužbeni uradniki pasivno volilno pravico. Od pasivne volilne pravice so iz¬ ključene one osebe, ki so bile obso¬ jene zaradi hudodelstva, zaradi pregreška ali prestopka, izvirajočega iz dobičkar¬ stva ali nasprotujočega javni nravnosti; dalje osebe, ki so bile zaradi kakega drugega postavnega prestopka obsojene na 6 ali večmesečno zaporno kazen, ali ki so bile že prej odpuščene zaradi protipostavnih dejanj in kršitve dolž¬ nosti iz državne službe. Prisednik ali namestnik lahko od¬ kloni izvolitev ali odloži svoj urad iz sledečih razlogov: če je star nad 60 let; če ima bolezen ali napako, ki ga ovira v izvrševanju tega urada; če je bil v zadnji volilni dobi prisednik obrtnega sodišča; če ne stanuje v okrožju obrtnega sodišča. Sodni dvor, v čigar okrožju je sedež obrtnega sodišča, odloča končno o do¬ pustnosti take odklonitve. Volilske imenike sestavlja za oba volilska zbora občina, v kateri ima obrtno sodišče svoj sedež. O reklamacijah za¬ radi volilne opravičenosti in volilnosti odloča obrtna oblast. O pritožbah proti odločbam obrtne oblasti razsoja končno deželna vlada. Volitev vodi uradnik obrtne oblasti. Glasovnico je treba pri volitvi osebno oddati. Izvoljen je tisti, ki je dosegel absolutno večino oddanih glasov. Pri enakosti glasov odloča srečka. Če je več oseb, kot jih je bilo treba izvoliti, doseglo absolutno večino glasov, so iz¬ voljene tiste, ki so dobile največ glasov. Če se pa pri prvem glasovanju ni do¬ segla absolutna večina, je treba ožje volitve med onimi, ki imajo največ glasov. Če spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča večji ali manjši obrati raznih kategorij, se lahko ukrene, da se volitev vrši po raznih skupinah, tako da so prisedniki voljeni iz različnih obratov. Če se volitev prisednikov v kakem volilnem zboru iz kateregakoli razloga ne izvrši, dasi se je dvakrat razpisala in začela, mora politična oblast volilske sezname dotičnega volilskega zbora od¬ stopiti sodnemu dvoru prve stopnje in hkratu označiti imena onih oseb, ki jih smatra za najbolj sposobne in vredne, da opravljajo urad prisednika. Sodni dvor prve stopnje sestavi iz teh volilskih imenikov po svojem prevdarku seznam oseb, sposobnih za urad prisednika. Ta seznam mora imeti 3 krat toliko imen, kot je prisednikov treba. Iz tega seznama se s srečko določi potrebno število pri¬ sednikov. Prisedniki in njih namestniki se volijo za 4 leta. Po vsakem drugem letu mora odstopiti polovica prisednikov in namestnikov, in sicer enako število iz obeh volilskih zborov. Za tiste, ki so na ta način odstopili, se vrši nado¬ mestna volitev. Enako se zgodi, ako je sicer odstopilo večje število prisednikov in namestnikov. Prisedniki in njih namestniki smejo zahtevati povračilo primernih go¬ tovih izdatkov. Prisedniki in na¬ mestniki, voljeni iz volilskega zbora delavcev, dobijo razun tega za vsako¬ kratno opravilo odškodnino za odhod zaslužka, koje višina se določi nared- benim potom. Prisedniki in namestniki morajo- priseči, da bodo vestno in nepri¬ stransko uradovali. Predsednik obrtnega sodišča in nje¬ gov namestnik izvršujeta svoj urad pod svojo službeno prisego. Nadzorstveno pravico nad njima opravlja predsednik sodnega dvora prve stopnje, v čigar okrožju ima obrtno sodišče svoj sedež. Ime in stanovališče vseh članov obrtnega sodišča se morajo javno razglasiti. Prisedniki, ki brez zadostnega opra¬ vičenja ne pridejo k seji ali pa ne pri¬ dejo pravočasno, ali če se odtegujejo svojim uradnim dolžnostim na drug način, se obsodijo od predsednika na redovno globo do 400 K za vsak slučaj in na povračilo povzročenih troskov. Če se pozneje zadostno opra- 149 vdčijo, se taka obsodba lahko prekliče celotno ali deloma. Proti naložitvi redovne globe je •dopusten tekom 14 dni rekurz na sodni dvor prve stopnje. Sodni dvor prve stopnje mora pri- sednika ali namestnika odpustiti iz urada: 1. če nastopijo ali če se zvedo glede njega okolnosti, ki bi izključevale njegovo volilnost; 2. če grdo krši svoje uradne dolžnosti in zlasti, če se kljub večkratni obsodbi na redovno globo ne udeležuje sej obrtnega sodišča. Izrek sodnega dvora mora tudi do¬ ločiti dobo, med katero ne more biti tak prisednik več voljen. Proti odločbi sodnega dvora je mogoč rekurz na višje deželno sodišče v roku 14 dni. S sklepom sodnega dvora prve istopnje se mora tedaj tudi izreči, da se prisednik ali namestnik odveže od urada, ako prisednik iz stanu obrtnih podjetnikov opusti svoje dosedanje pod¬ jetje, na podlagi katerega je dosegel volilnost za dotično obrtno sodišče, ali če prisednik iz stanu delavcev s pre¬ stopom k drugemu poklicu trajno izgubi lastnost delavca; dalje, ako je bil pri¬ sednik iz stanu delavcev tekom treh mesecev na delu pri podjetju, za katero ni pristojno obrtno sodišče. Proti odločbi sodnega dvora je dopusten rekurz na višje deželno sodišče v roku 14 dni. V ravnokar omenjenih primerih pri- sedniki in njih namestniki lahko pro¬ stovoljno odložijo svoj urad. Dolžnost članov obrtnega sodišča je, da ne s o d e lu j e j o v spornih zadevah, ki se tičejo njih samih, njih žen ali takih oseb, s katerimi so v direktnem sorodstvu ali svaštvu ali v adopcijskem razmerju, oziroma, s katerimi so v so¬ rodu do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega. Stranke jih razim tega, predno se spustijo v razpravljanje spora, lahko odklonijo, ako so sicer dani razlogi, ki bi utegnili vzbujati pomis¬ leke proti njih neprizadetosti ali nepri- stranosti. Če odklonjeni član ne prizna odklonitvenega razloga, odloča pred¬ sednik takoj končno. Obrtno sodišče razpravlja in odloča v senatih, obstoječih iz pred¬ sednika ali njegovega namestnika in dveh prisednikov, izmed katerih mora biti eden podjetnik (uradnik državnih obratov, transportnega ali fabriškega podjetja), drugi pa delavec. Obrtno sodišče se lahko razdeli v več stalnih oddelkov po raznih obrtnih panogah ali pa po kategorijah sorodnih obrtnih panog. Če se stvarna pristojnost obrtnega sodišča nanaša tudi na obrtne spore med trgovci in njih uslužbenci, se mora za te spore osnovati poseben oddelek obrtnega sodišča. Za ta oddelek se more volitev prisednikov izvršiti posebej v svojem volilskem razredu, ločeno od drugih volitev. Postopanje. Za postopanje pri obrtnih sodiščih veljajo predpisi civilno pravdnega reda, ki se tičejo postopka pred okrajno sod¬ nijo v bagatelnih zadevah. Za razprav¬ ljanje in razsojanje sporov v obrtnih zadevah je izključno pristojno tisto obrtno sodišče, v čigar okrožju se na¬ haja obratna delavnica ali v čigar okrožju morajo osebe, za katero je obrtno sodišče pristojno, opravljati delo, ali kjer se jim mora izplačevati mezda. Obrtno sodišče mora uradoma paziti na svojo pristojnost. Če je redno sodišče pravomočno izreklo, da je pristojno za kako sporno stvar obrtno sodišče, tedaj je ta odločba obvezna za krajevno pristojno obrtno sodišče, pri katerem se potem pravna zadeva sproži. Če pa je obrtno sodišče pravomočno izreklo stvarno pristojnost rednih sodišč, so ta vezana na odločbo, obrtnega sodišča. Stranke se dajo lahko zastopati po sorodnikih, poslovodjih ali uslužbencih kot pooblaščencih. Dopustno je tudi zastopanje po stanovskih tovariših, če se verjetno izkaže, da stranka sama ne more priti ali se sama zastopati v svojih zadevah. Prvi narok se navadno razpiše na enega prvih treh dni po vložitvi tožbe. Obrtno sodišče po potrebi ustanovi določene dneve in ure ter jih objavi, da tožnik z nasprotnikom lahko prideta 150 Verjamemo Ker vidimo komaj, da so še lahkomiselni ljudje, ki odstranjujejo z no¬ žem kurja očesa! Kako lahko nastane tem potom zastrup- ljenje krvi! Če hočete kurja očesa hitro in brez bolečin odstraniti, uporabljajte Fel- lerjev obliž za kurja očesa! Je izvrsten! Po¬ vemo Vam iz lastne izkušnje! Poceni je tudi, stane samo 1 K. da ne trpimo več na očeh in na glavobolu, odkar uporab¬ ljamo krepilno, vnetje odstra- njajočo, boli lajšajočo očesno vodo in hladilno, neverjetno dobro učinkujoče Feller- jevo črtalo zoper migreno, priporočamo tudi ta dva iz¬ delka. Očesna voda za 1 K in Fellerjevo črtalo zoper mi¬ greno za 80 vin. se dobi pri E. M m Feller, dvorni le¬ karnar, Stubica šev. 739 (Hrvaško). Čudimo se mnogokrat, kako marsika¬ teri človek polaga na svojo zunanjost le malo važnosti. Kako prikupni pa so oni, ki negujejo obraz in roke. Ne moremo pa dovolj nujno svetovati, da se uporabljajo samo pristni, dobri, zanes¬ ljivi izdelki, taki kot je Fellerjeva pomadaza varstvo obraza in kože z znamko „Elsa‘". Ta varuje kožo pred škod¬ ljivimi uplivi solnca in vetra, prežene ogrce, mozole, solnčne pege in nesnažnost kože, izgladi gube, naredi kožo nežno,svežo, prožno, mehko kot baržun in je pri tein popolno neškodljiva. 1 lonček stane 2 K, 2 lončka poštnine prosto 5 K. Isto- tako zaupanja vredno in dobro je Fellerjevo Bo- raksovo milo 80 vin. in Fellerjevo Lilijno milo 1 K. Dobiva se pri E. V, Feller, dvorni lekarnar v Stubici št. 739 (Hrvaško). 151 brez poziva, da začneta spor in o njem razpravljata. Prvi narok se lahko vrši pred pred¬ sednikom obrtnega sodišča samim. Takrat se lahko sklene poravnava, se ugovarja nedopustnost pravne poti, nepristojnost sodišča, pravomočno raz¬ sojena stvar ali pa, da pravda, ki se hoče začeti, že teče. O teh ugovorih se takoj razsodi. Pri prvem naroku se tudi lahko izda sodba vsled priznanja, odpovedi ali vsled nepristopa. Stranke se sporazumno lahko odpo¬ vedo prisotnosti prisednikov, tako da predsednik sam razpravlja v glavni stvari in takoj sodi. V vseh drugih primerih pa se odkažejo pravdne stvari, ki niso bile rešene pri prvem naroku, na obrtno sodišče. Ce se je vršil prvi narok brez pri¬ sednikov, poroča predsednik početkom razprave pred obrtno sodnijo o posle¬ dicah prvega naroka. Pri razpravah pred obrtnim sodiščem imajo prisedniki pravico, strankam, pričam in izvedencem staviti vprašanja. V spornih zadevah do 100 K odloča obrtno sodišče končno in je proti sodbi le priziv iz ničnostnih razlogov § 477 cpr. mogoč. O prizivu razsoja sodni dvor prve stopnje, v čigar okrožju ima obrtno sodišče svoj sedež. Pri pri¬ zivnih razpravah ali pri sestavi priziva ni treba, da bi sodelovali advokati. V spornih zadevah radi višjih zneskov se odločba obrtnega sodišča lahko izpodbija s prizivom. Tak priziv se mora tekom 14 dni po dostavitvi pismene sodbe, oziroma 14 dni po razglasitvi sodbe, ako sta bili stranki navzoči, dati na zapisnik ali pa pis¬ meno vložiti. Pri prizivnem postopanju ni zapovedano, da morajo biti stranke zastopane po odvetnikih; pripravljalnih spisov tudi ni treba vlagati. O prizivu razsoja sodni dvor v prisotnosti dveh obrtnih prisednikov končno. Ničnostna tožba ali tožba za obnovitev je v postopanju pri obrtnih sodiščih izključena. Rekurz, v kolikor je dopusten pri obrtnem sodišču, gre na sodni dvor. Na podlagi pravomočnih sodb obrt¬ nega sodišča ali poravnav, sklenjenih pred njim, se lahko vodi izvršba; obrtno sodišče strankam na zahtevo v ta namen potrdi pravomočnost sodbe. Izvršba se zaprosi pri okrajni sodniji, v katere okrožju ima dolžnik svojo splošno sodno pristojnost; če pa te ni, pa pri okrajni sodniji, v čije okrožju ima obrtna sodnija svoj sedež. Vloge na obrtno sodnijo, njeni iz¬ datki, zapisniki so prosti kolkov in pristojbin. Ce se spor konča s po¬ ravnavo, ni treba plačati pristojbine. Za sodbe obrtnih sodišč je treba plačati pristojbine, kakor so določene za raz¬ sodišča v zakonu z dne 29. febr. 1864., št. 20 drž. zak. Te pristojbine znašajo torej, če sporni predmet ne presega 100 K — 1 K, od 100 K pa ne nad 400 K, — 2'50 K, in če presega 400 K ali če se ne da ceniti, 5 K. — Te pri¬ stojbine se morajo plačati na koncu razprave in sicer, če sta obe stranki navzoči, plača vsaka polovico, če pa je ena odsotna in druga ni oproščena od pristojbin, mora prisotna stranka plačati celo pristojbino. Ako pa ima odsotna stranka pravico revnih, mora pristo- pivša stranka plačati samo polovico razsodnine. Odločbe razsodišč obrtnih zadrug v sporih, ki spadajo pod stvarno pri¬ stojnost obrtnih sodišč, se morejo izpod¬ bijati le pri tistem obrtnem sodišču, kjer se nahaja sedež zadruge. Na prošnjo deželne gosposke je obrtno sodišče dolžno oddajati mnenja o obrtnih vprašanjih. V to svrho se lahko napravijo pri obrtnem sodišču posebni odseki. Ti odseki morajo biti sestavljeni po enakem številu iz obeh zborov. Predseduje predsednik obrtirega sodišča. Obrtno sodišče je pa tudi opra¬ vičeno, staviti deželni gosposki predloge v obrtnih vprašanjih. V sporih, ki izvirajo iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja med ime- jitelji obidi in njih delavci, in med de¬ lavci samimi, so pristojna obrtna sodišča brez ozira na vrednost spornega pred¬ meta, ako za dotične zadeve ni pri¬ stojno obrtno sodišče. 152 Obrtna sodišča smejo le tiste sodne pologe sprejemati, ki so v zvezi s pravdnim sporom, tekočim pri obrtnem sodišču. Volitev. Prvič se volitev prisednikov in njih namestnikov za obrtno sodišče odredi vsled odredbe justičnega ministrstva v zvezi z notranjim in trgovinskim mini¬ strstvom z . ukazom deželne vlade. Ta ukaz mora vsebovati čas volitev in število prisednikov in namestnikov, ki jih je treba izvoliti iz vsakega volilskega zbora. Objaviti se mora v deželnem uradnem listu in s plakati po občinah v okrožju dotičnega obrtnega sodišča. Dopolnilne volitve odredi vlada uradoma, pri posebnih prilikah pa na predlog sodnega dvora prve stopnje. Poziv za nadomestne volitve mora biti izdan tekom 4. meseca pred potekom volilne periode. V razpisnem odloku, s katerim se odrede volitve, se morajo pozvati ime- jitelji (namestniki, poslovodje, zakupniki, obratni vodje) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, da v 8 dneh po objavi razpisa volitev v deželnem vladnem listu naznanijo občinskemu predstojništvu svojega obra- tovališča podatke, ki so potrebni za napravo volilskih imenikov obeh zborov, in sicer pismeno. Politična deželna oblast lahko podaljša ta rok na 3 tedne. Javne trgovske družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobninske in gospodarske zadruge, zavodi in dru¬ štva se morajo pri tem pozvati, da imenujejo hkratu eno ali dve osebi, ki jih smeta zastopati, da bosta oddali za nje* glasovnico. Vsi podjetniki so dolžni, da v danem roku predlože popolen seznam vseh v njih obratih zaposlenih moških in žen¬ skih delavcev, ki so presegli 20 leto, delajo vsaj eno leto v tuzemstvu in ne spadajo med učence. Predložiti se mo¬ rajo občinskemu predstojništvu. V te sezname se morajo zlasti tudi sprejeti oni delavci, ki delajo za mezdo izven obrata. Občinsko predstojništvo lahko za¬ ukaže uporabo posebnih formularjev za te sezname. Občinska predstojništva morajo se¬ staviti za vsak volilski zbor posebej imenike in jih najkasneje v 3. tednu po razpisu volitev v vladnem listu raz- položiti v občinskem uradu na splošen pregled. Ta razpoložitev se mora hkratu javno razglasiti in določiti rok 8 dni za reklamacijo. Po en izvod obeh vo¬ lilskih imenikov mora občinsko pred¬ stojništvo poslati obrtni oblasti, ki je poklicana za razsojo o reklamacijah. V volilski imenik volilskega zbora podjetnikov se vpišejo po abecednem redu imena tistih oseb (tvrdk, vpisanih v trgovski register), ki jim na dan raz¬ glasa razpisa volitev v deželnem vlad¬ nem listu v smislu določb obrtnega reda pristoja aktivna volilna pravica v tem volilskem zboru in ki niso izklju¬ čene od aktivne volilne pravice, ker so pod kuratelo ali v konkurzu, ali v ka¬ zenski preiskavi, pod obtožbo ali pod kaznijo, ali ki so izključeni od volilne pravice v občinski zastop. Pri obratih, ki jih vodi namestnik ali poslovodja ali zakupnik, se vpiše namesto imena imejitelja obrti ime na¬ mestnika ali poslovodja ali zakupnika v volilski imenik. Pri obrtnih podjetjih, ki jih vodijo družbe (javne trgovske, akcijske in dr.) in zadruge itd., se vpiše poleg imena (tvrdke) tudi ime volilnih upravičencev, ki bodo izvrševali volilno pravico, in pri državnih podjetjih ime uradno na¬ stavljenega obratnega vodje. Ako je dvoje ali več obrtnih pod¬ jetij, podvrženih stvarni in krajevni podsodnosti istega obrtnega sodišča, združeno v eni roki, in ako taka pod¬ jetja tvorijo predmet posebne volilne upravičenosti in se izvršujejo krajevno ločeno v obratovališčih, ima podjetnik, poslovodja ali zakupnik glede vsa¬ kega teh podjetij volilno pravico, in se torej mora njegovo ime vpisati dvakrat, oziroma večkrat v volilski imenik. V volilski imenik volilskega zbora delavcev se vpišejo imena vseh oseb, ki imajo na dan razglasitve razpisa vo- 153 litev v vladnem listu volilno pravico. Vpis se mora izvršiti tako, da se imena delavcev, zaposlenih pri istem podjetju, sestavijo po abecednem redu v skupino, te skupine pa uredijo po vrsti, kakor je veljavna za volilski zbor podjetnikov. Reklamacije proti volilnemu imeniku lahko podajajo volilni upravičenci do- tičnega volilskega zbora tekom roka 8 dni pri občinskem predstojniku, kateri je volilski imenik sestavil. Te reklama¬ cije se lahko nanašajo na to, da se ni oziralo na volilno pravico pritožnika, ali pa da so se vpisale v imenik tretje osebe, ki nimajo volilne pravice, in jim morajo biti v prvem primeru priloženi dokazi in listine, da se lahko presoja opravičenost reklamacije. Došle rekla¬ macije se morajo tekom 3 dni po pre¬ teku reklamacijske dobe vročiti obrtni oblasti prve stopnje v razsojo. Občinski predstojnik ima hkratu pravico pojasniti podatke, odločilne za presojo dotičnih pravnih razmer. Proti odločbi obrtne oblasti prve stopnje se prizadete stranke lahko pri¬ tožijo na politično deželno oblast, ka¬ tera razsoja končno. Pritožba se mora vložiti tekom treh dni po vročitvi raz¬ sodbe obrtne oblasti pri občinskem predstojniku. Ako je pri reklamaciji krajevna ali stvarna pristojnost obrtnega sodišča glede kakega obrata kot predpogoj volilne pravice v enem izmed dveh vo- lilskih zborov sporna, se morajo volilski imeniki obeh volilskih zborov v smislu pravomočne oblastvene razsodbe tako popraviti, da vzajemno soglašajo. Ako pa se reklamacija tiče le osebnih pred¬ pogojev volilne pravice podjetnika ali delavca (starost, čas, odkar dela v tu- zemstvu, ali razlogi za izključitev), tedaj je odločba, ki izide vsled rekla¬ macije, merodajna le za sestavo tistega volilskega zbora, v kojega spada stranka, ki reklamira, in za tiste osebe, na kojih volilno pravico se reklamacija nanaša. Oblastvene razsodbe o rekla¬ macijah morajo izrecno vsebovati navo¬ dila za popravo volilskih imenikov v ravnokar navedenem smislu. Vse druge izpremembe volilskih ime¬ nikov, ko so bili javno razpoloženi, so izključene, razun onih, ki jih oblast vsled reklamacij uradno zaukaže. Občinsko predstojništvo mora volilske imenike brez odloga popraviti v smislu navodil, danih v pravomočnih razsodbah o reklamacijah. Osebam, ki so dosegle z reklamacijo volilno pravico, odnosno postavnim zastopnikom javnih trgovskih družb, akcijskih družb itd., se morajo uradne volilne legitimacije kar najhi¬ treje dostaviti. Osebam, proti kojih volilni pravici ni bilo reklamacije, se morajo volilne legitimacije dostaviti takoj po preteku reklamacijske dobe. Ta vročitev se osebam, ki spadajo v volilski zbor de¬ lavcev, navadno izvrši v obratovališču. Lahko se pa to zgodi tudi po pošti ali v stanovanju, ako se s tem vročitev pospeši. Volilni upravičenci, katerim tri dni pred početkom volitve legitimacija ni bila vročena, se morajo pozvati javno, da dvignejo svoje volilne legitimacije. Ako okrožje obrtnega sodišča obsega več občin, morajo predstojniki ostalih občin najkasneje 8 dni pred volitvijo poslati volilske imenike, na katerih se nahaja uradno potrdilo, da so pravilni, predstojniku občine, v kateri je sedež obrtnega sodišča. Predstojnik te občine mora imenike navadno takoj, in sicer najkasneje 48 ur pred početkom vo¬ litve, poslati obrtni oblasti prve stopnje, ako pa se volitev vrši po sekcijah, pa potem, ko so bili napravljeni iztiski iz volilskih imenikov. Najkasneje 8 dni pred volitvijo se mora javno razglasiti kraj volitve in čas začetka in konca volitve po vseh občinah, spadajočih pod okrožje obrt¬ nega sodišča. Volilne legitimacije, izdane od ob¬ čine uradno, morajo imeti občinski uradni pečat, in če mogoče, se morajo glasiti na imena volilnih upravičencev. Volitev se mora vršiti navadno v tisti občini, kjer ima obrtno sodišče svoj sedež. Če je število volilcev veliko ali vsled krajevnih razdalj, se pa volitev ■ lahko vrši v več sekcijah. V takem slučaju mora občinsko predstojništvo, ki se nahaja na sedežu obrtnega so¬ dišča, sestaviti za vsako sekcijo posebne 154 A. : Jaz rabim samo „praui zagrebški Franck“ s kauinim mlinčkom; mojo kauo usakdo huati. B. : Da, „praui Franok“ je usepousod znan kot najboljša kauina primes; odkar ne smem ueč piti zrnate kaue, napravim si usak dan kauo iz Franckoue Perl- rži, kateri pridenem nekoliko primesi iz Franckouih zabojčkov in se počutim pri tem najbolje. 155 volilske imenike. Obrtna oblast mora volitev v istem volilskem zboru za vse sekcije razpisati na isti dan, in določiti posebnega volilnega komisarja. Rezultat volitev v sekcijah se sestavi pri sekciji na sedežu obrtnega sodišča, oziroma pri sekciji, ki jo je za to do¬ ločila deželna oblast. Volitve za oba volilska zbora se lahko vršijo isti dan ali pa ob raznih dneh. Ako so na isti dan, je treba za vsak volilski zbor določiti posebnega volilnega komisarja in poseben volilen lokal. Volitev se naj konča navadno tekom dneva, za to določenega. Vsi volilni posli naj se po možnosti določijo na čas, ob katerem počiva obrtno delo v dotičnih obratih. Pri tem je treba paziti, da se nedeljski počitek delavcev kolikor mogoče malo krati. Volilni komisar, ki vodi volitev, mora skrbeti, da se vzdržuje mir in red pri volilnem aktu in da se ne kršijo določbe zakona in volilni pred¬ pisi. V tem zadnjem oziru mora zlasti, če se pokažejo dvomi o identiteti vo- lilca ali o veljavnosti oddanih glasov, odločati, in sicer če je treba, se mora prej kratkim potom informirati. Ta od¬ ločitev se mora izreči pred sklepom volitve. Proti tem odločitvam, proti volilnemu postopanju sploh in proti ugotovitvi volitvenega rezultata ni no¬ benega priziva. Ugovori proti volilni upravičenosti oseb, vpisanih v volilski imenik, so dopustni med volitvijo le v toliko, če so po preteku reklamacijske dobe nastali zakoniti izključujoči raz¬ logi. Volilni komisar se pri tem poslu lahko posluži pomoči oseb, ki se mu zdijo pripravne, od kojih pa mora vsaj polovica imeti volilno pravico v dotičnem volilskem zboru. O celi volitvi se napravi zapisnik, ki ga podpišejo komisar in njegovi pomočniki. Volilni komisar mora na dan volitve ob določeni uri in v določenem lokalu volitev začeti brez ozira na število došlih volilcev. Voli se tako, da upra¬ vičenci, ki so vpisani v volilskem ime¬ niku, osebno oddajo glasovnico. Iz gla¬ sovnic se mora jasno poznati, katera imenovanih oseb naj se voli kot pri- sednik ali namestnik obrtnega sodišča ali kot obrtni prisednik prizivnega so¬ dišča. Vsaka na glasovnici zapisana oseba mora biti označena z imenom in priimkom, po stanu in bivališču. V volilskem zboru podjetnikov ženske svojo volilno pravico lahko izvršujejo po zastopniku, in sicer ali po svojem soprogu ali pa po posebnem pooblaš¬ čencu. Osebe, ki niso vpisane v volilskem imeniku, ne morejo glasovati. Ako nastanejo dvomi o identiteti volilca, se mora ta legitimirati; če je izmed podjetnikov, z izkazilom o pri- dobninskem davku ali z obrtno listino, če pa je izmed delavcev, z delavsko knjižico ali z izkazilom, da je član bolniške blagajne, imenovane v § 11, št. 1—4 in 6 zakona z dne 30. marca 1888, št. 33 drž. zak. Volilni komisar pa sme v konkretnem slučaju zahtevati tudi druge dokaze glede identitete. Glasuje se tako, da volilci po od¬ redbi volilnega komisarja oddajajo gla¬ sovnice ali po vrsti, kakor se prijavijo, ali pa po vrsti, kakor se kličejo po vpisih v volilskem imeniku. V zadnjem slučaju volilci, ki so prišli pozneje k volitvi, ko je bilo njih ime že klicano, smejo oddati svoje glasovnice šele potem, ko je bil prečitan ves volilski imenik; morajo se zglasiti pri volilnem komisarju. Vsak volilec mora, predno odda svoj glas, svojo uradno volilno legitimacijo izročiti volilnemu komisarju, kateri pri¬ tisne nanjo pečat in jo vrne volilcu. Osebe, ki nimajo nobene legitimacije ali pa le tako, ki ima že komisarjev pečat, se ne smejo pustiti k volitvi. Volilni komisar sprejme oddane gla¬ sovnice in jih položi v volilno posodo. On skrbi za to, da se označi zraven imena volilca v volilskem imeniku oddani glas v posebni koloni in da se ne odda v imenu istega volilca več glasov. Ob določenem času volilni komisar zaključi volitev; kolikor je ob tem času volilcev v volilnem prostoru, se jim mora dopustiti, da oddajo svoj glas. Če nastopijo okolnosti, ki ovirajo nadaljevanje ali sklep volitve, se nada¬ ljevanje po volilnem komisarju določi 156 na naslednji dan. Taka odredba se mora iakoj razglasiti. Ako se je volitev prekinila, mora volilni komisar oddane glasovnice in volilne spise spraviti in jih uradno za¬ pečatiti. Po končani volitvi vzame volilni komisar glasovnice iz volilne posode in jih sešteje; na to se prične takoj skru- tinij. Ako ima glasovnica več imen, nego se voli prisednikov (prisednikov prizivnega sodišča) ali namestnikov, tedaj ostanejo neupoštevana tista imena, ki presegajo določeno število. Ako je ime iste osebe na glasovnici v rubriki za pri- sednike, namestnike ali prisednike pri¬ zivnega sodišča večkrat navedeno, se šteje oddani glas za dotično rubriko le enkrat. Neveljavne so glasovnice, ki so od¬ dane za osebe brez volilne pravice, ali ki so oddane pod pogoji, ali ki imajo naročila in ukaze za kandidate, in one, iz katerih se označena oseba ne da brezdvomno spoznati. Prazne glasovnice se ne štejejo. Volilni komisar po končanem skru- tiniju ugotovi volitveni rezultat in ga razglasi. Če se je volitev vršila po sek¬ cijah , morajo volilni komisarji ostalih sekcij naznaniti rezultat skrutinija glavni sekciji. Ta potem določi skupni rezultat volitve. V tem slučaju razglasi volitveni rezultat volilni komisar glavne sekcije. Če je potrebna ožja volitev, mora volilni komisar ukreniti za to vse po¬ trebno takoj. Ožja volitev se vrši potem v smislu § 10. odst. III. zak. o obrt. sod. in v smislu §§ 11 do 17 naredbe mi¬ nistrov notranjih zadev, prava in trgovine z dne 23. aprila 1898, št. 56 drž. zak. Važno pa je, da sinejo pri ožji volitvi glasovati le tiste osebe, ki so volile že pri glavni volitvi. Volilni spis se mora predložiti zaprt in zapečaten obrtni oblasti. Ta izda izvoljencem volilne certifikate in obvesti sodni dvor o rezultatu. Imena prised¬ nikov in namestnikov, izvoljenih za obrtno sodišče, mora sodni dvor na¬ znaniti predsedniku obrtnega sodišča; ravnotako se mora sporočiti imena pri¬ sednikov in namestnikov, kojih odklo¬ nitev je sodni dvor potrdil. Ako se podsodnost obrtnega sodišča razteza na različne kategorije velikih ali malih obrtnih obratov in če je po¬ trebno in umestno, da so posamezne kategorije zastopane z določenim šte¬ vilom prisednikov in namestnikov v obrtnem ali prizivnem sodišču, lahko udeležena ministrstva ukrenejo, da se vo¬ litve vrše po določenih skupinah obratov. Ta odredba se mora razglasiti. V takem slučaju se morajo volilski imeniki obeh volilskih zborov za vsako skupino posebej sestaviti, razpoložiti in razglasiti. Podjetniki in delavci, prideljeni do¬ ločeni skupini, morejo izvrševati volilno pravico le v dotični skupini. Reklamacije se v volilskem zboru podjetnikov lahko nanašajo tudi na to, da se prideli podjetje v določeno sku¬ pino. Pravomočne odločbe o teh rekla¬ macijah imajo tudi ta učinek, da se potem delavci iz dotičnih obratov pri- dele v svojem volilskem zboru tisti sku¬ pini, v katero spada podjetnik v svojem volilskem zboru. Volitev se lahko vrši za dve ali več skupin istega volilskega zbora skupno. V takem slučaju se za vsako skupino nabavi posebna volilna posoda. Lahko se tudi za različne skupine predpišejo posebne barve glasovnic ali pa drugačne vidne označbe. Skrutinij se pa mora vršiti za vsako skupino posebej. Te ravnokar omenjene določbe se naj zlasti uporabijo za volitev prised¬ nikov in namestnikov v oddelku obrt¬ nega sodišča, določenem za razsojo sporov med trgovskimi uslužbenci in njih gospodarji. Ta volitev se mora vršiti posebej. Ako je treba s srečko določiti pri¬ sednike obrtnega sodišča, mora sodni dvor prve stopnje imena s srečko iz¬ branih prisednikov naznaniti predsed¬ niku obrtnega sodišča in obrtni oblasti prve stopnje. Ako tak prisednik odkloni sprejetje urada in sodni dvor smatra odklonitev za opravičeno, se mora ta odločba naznaniti predsedniku obrtnega sodišča in obrtni oblasti ter izbrati s srečko drug prisednik. Prisedniki prizivnega sodišča, naha¬ jajočega se na sedežu obrtnega sodišča, se volijo kakor prisedniki in namest- 157 niki obrtnega sodišča in obenem z njimi, in sicer pol od podjetnikov, pol od de¬ lavcev. Sicer pa veljajo za te volitve tudi predpisi o ostalih volitvah. Ožja volitev se vrši le, če je ožja volitev potrebna tudi glede prisednikov in na¬ mestnikov obrtnega sodišča. Ako je ostala volitev prizivnih prisednikov iz kakršnegakoli razloga brezuspešna, se srečka. Obrtna oblast, ki vodi volitve za obrtno sodišče, mora o volitvah prised¬ nikov in namestnikov obrtnega sodišča vsako leto poslati izkaz trgovskemu mi¬ nistrstvu in sicer v prvi polovici febru¬ arja sledečega leta. * Predsednik obrtnega sodišča določa vrsto, po kateri se prisedniki udeležu¬ jejo sej obrtnega sodišča. V to svrho sestavi službeno listo. Pri tej določitvi se mora ozirati na kakovost spornih zadev in na opravičene želje prised¬ nikov. Prisedniki se lahko pozovejo, da naznanijo predsedniku tiste dni na¬ slednjega tedna ali meseca, ob katerih jim je nemogoče ali pa težko prisostvo¬ vati sejam obrtnega sodišča. Če sta¬ nujejo prisedniki izven sedeža obrtnega sodišča, se morajo tako uvrstiti, da jim ni treba prevečkrat na mesec se voziti v mesto obrtnega sodišča. Zaporedna vrsta naj se opusti le, če se morajo vršiti izvenredne seje, ki niso bile na programu; če se nadaljuje razprava pred istim senatom; če je priseduik zadržan, odklonjen ali izključen; če je sporna stvar taka, da morajo soditi prised¬ niki iz istega ali pa podobnega poklica, kot sta pravdni stranki. Pri določanju prisednikov obrtnih sodišč, ki so razdeljena po obrtnih pa¬ nogah ali po kategorijah sorodnih obrtnih panog na več oddelkov, se mora uva- ževati pred vsem natančno poznanje posebnih razmer dotičnih obrtnih panog. Če je potrebno, se privzamejo prisedniki iz sorodnih skupin obrtnih obratov. Službeni seznam se mora dostaviti vsem prisednikom, ki so določeni za sodelovanje. Ta vročitev nadomešča po¬ sebno povabilo tistim prisednikom, ki so v prvi vrsti določeni za sodelovanje; posebno vabilo k sejam se jim ne pošlje. Če pa je potrebna prisotnost prised¬ nikov pri seji obrtnega sodišča, za kojo niso bili prvotno v seznamu določeni, jih mora predsednik pravočasno pova¬ biti. Ravnotako je treba posebej povabiti namestnike, kadar nastopi potreba njih sodelovanja. Povabi se lahko tudi tele- grafično, telefonično ali s pnevmatično pošto. Ako je prisednik zadržan, mora to takoj naznaniti predsedniku obrtnega sodišča. Prisedniki morajo vsako izpremembo bivališča ali stanovanja naznaniti tekom 3 dni predsedniku. Vse to velja tudi za namestnike. Izmed prizivnih prisednikov mora biti eden iz stanu podjetnikov, drugi pa delavcev. Za takega prisednika se lahko voli le, kdor ima pasivno volilno pravico kot prisednik obrtnega sodišča in kdor stanuje ali biva na sedežu sod¬ nega dvora prve stopnje. Izvolitev se lahko odkloni; odloča pa o tem sodni dvor. Hkratu biti prisednik ali namestnik obrtnega sodišča in pa prisednik pri¬ zivnega sodišča, je nedopustno. V ostalem veljajo analogni predpisi za prizivne prisednike kakor za one obrtnega so¬ dišča. J- flnhnn I Zdrav želodec imamo in nobenega želodčnega tišanja, odkar uporabljamo UuDuF TuK • Fellerjeve Rhabar.bara-kroglice z znamko »Elsapillen«. Rečemo Vam iz izkušnje, poskusite jih tudi in uredili bodete odvajanje in prebavo. 6 škatljic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici št. 739 (Hrvaško). 158 Rečemo Vam, da smo sedaj res zadovoljni, ko nič več ne kašljamo, nismo hripavi, ne nahodni, niti več težko ne sopemo, niti nas ne nadle¬ gujejo več bolečine v prsih ali bodljaji; tudi se ne bojimo nikakih katarov, nikakih predznakov pljučnih bolezni in bolezni v grlu, odkar uporabljamo slez raz¬ krajajoči, bolečine odstranjajoči in zdravilno uplivajoči Zagorski prsni in kašeljni sok. — Učinkuje dobro in poživljajoče na naše celo telo, zboljša tek in prebavo, okrepča in ojači nas tako, da se po zavži- vanju tega okusno prijajočega sirupa splošno dobro počutimo. 2 steklenici poštnine prosto za 5 K naročite pristne samo pri E. V. FELLER, dvornemu lekarnarju STUBICI št. 739 (Hrvaško). se dobro, smo zdravi in sveži, ne zanemar¬ jamo pa tudi Počutimo želodčnih težkoč, motenja pri prebavi, krčev, zaprtja, napenjanja, vročičnih nervoznih napadov, pomanjkanja teka itd.; proti temu si pomagamo hitro in gotovo, ker uporabljamo močno švedsko tinkturo (tinc- tura svedica), imenovana tudi življenska esenca in balzam. Ta švedska tinktura krepča želodec, in radi svojega poživljajočega, čistečega, bole¬ čine lajšajočega in krepčajočega učinka izvrstno po¬ maga pri zdravljenju mnogih bolezni. — Mi naročamo švedsko tinkturo vedno samo pri E. V. Feller, dvor. lekarnarju v Stubici št. 739 (Hrvaško), in sicer 3 zelo velike steklenice poštnine prosto za 5 K, 12 malih steklenic poštnine prosto za 3 K. 159 Delavske hiše Kranjske hranilnice v Ljubljani. V spomin navzočnosti cesarja Franca Jožefa I. v deželi Kranjski 1. 1883 je sklenila Kranjska hranilnica odmeniti znesek 100.000 K za napravo cenili in zdravih delavskih sta¬ novanj. V svrho izvršitve tega sklepa je ustanovila hranilnica društvo, v katerem si je tudi za bodočnost zavarovala primeren upliv. Namen tega društva je naprava in vzdrževanje zdravih in cenih stanovanj v Ljubljani ali v njeni najbližji okolici za delavce, ki ali samostojno izvršujejo kako rokodelstvo ali v tvornicah in drugih večjih podjetjih delajo v kaki ro¬ kodelski stroki. Koristi, ki jih nudi društvo prebivalcem svojih hiš, so bistveno nastopne: 1. Najemščina, ki je, povrhu omenjeno, zelo nizka, se pri oddaji stanovanja določi za vso najemno dobo in se ne more zvišati. 2. Najemnik lahko stanovanje poljubno četrtletno odpove; nasproti pa ima društvo pravico odpovedati samo v primerih, ki so določeni v hišnem redu. 3. Ako je imel delavec stanovanje nepre¬ trgoma polnih 15 let v najemu, tedaj si je s tem za ostali čas svojega življenja pridobil pravico, osebno se posluževati tega stanovanja in sme torej stanovanje do svoje smrti brez¬ plačno rabiti. Ako zapusti najemnik potem, ko sije na ta način že pridobil osebno pravico do rabe stanovanja, ob svoji smrti vdovo, tedaj preide ta pravica na to, dokler ostane vdova, in sicer še za dobo 15 let, računjeno od dne, ko si je njen soprog že pridobil osebno pravico do rabe. 4. Ako zapusti najemnik najeto stanovanje po preteku treh let, se mu vrne del pla¬ čane najemščine, ki je v pravilih natančneje določen. Enako se povrne del dejansko pla¬ čane najemščine tudi tedaj, če kdo, ki si je že pridobil osebno pravico do rabe stanovanja, izgubi to pravico v dobi 15. let. Cisti dohodek teh delavskih hiš se sme, kolikor se ne porabi za pokritje vzdrževalnih troškov ali za zgoraj omenjena povračila, porabiti samo za zgradbo novih delavskih hiš. »Društvo za gradnjo delavskih stanovanj v Ljubljani" je pričelo delovati s tem, da je ob Dunajski državni cesti za Bežigradom ku¬ pilo stavbišče, zadoščajoče za napravo do¬ kajšnjega števila delavskih hiš, injenajprvo zgradilo štiri delavske hiše, za kar se je po¬ rabil prispevek Kranjske hranilnice v znesku 100.000 K. V nastopnih letih so se mogle iz narastlih dohodkov teh hiš in iz darila v znesku 40.000 K, ki ga je dala Kranjska hranilnica leta 1894, zgraditi tri nove delavske hiše. Naposled je podarila Kranjska hranilnica društvu za zgradbo delavskih hiš 1. 1906 še znesek 40.000 K z izrecnim določilom, da sezida s tem zneskom hišo, ki naj se v spomin na umrlega velezaslužnega predsednika Kranj¬ ske hranilnice, Jožefa Luckmanna, imenuje „Jožefa Luckmanna hiša“ in ki naj obsega razun stanovanj tudi bralno sobo za stanovalce delavske naselbine. Čisti dohodki te hiše se v smislu ustanove uporabljajo za podporo ubožnih rodbin, ki stanujejo v delavskih hišah. Sedaj je 10 delavskih hiš, v katerih stanuje 81 rodbin s 412 osebami. Od teh 412 oseb ima 89 nemški, 323 slovenski občevalni jezik; 401 so rimsko-katoliške, 11 pa luteranske vere. Po poklicu je 18 mizarjev, 6 ključavničarjev, 1 preprogar, 4 čevljarji, 3 sodarji, 2 tiskarja, 3 tkalci, 1 podobar, 2 kleparja, 1 krojač, 14 železničarjev, 1 slikar, 2 čuvaja, 19 tovar¬ niških delavcev in 4 drugih poklicev. 24 rodbin že uživa dobrote brezplačne dosmrtne rabe stanovanja. Letna najemščina stanovanj, ki jih uživajo stranke za plačilo, znaša okroglo 120 do 180 kron za eno ali dve sobi s kuhinjo in vrtom v izmeri 50 do 100 m 2 , je torej v primeri z najemščinami enakih stanovanj v Ljubljani zelo zmerna. Odbor, ki ga volijo najemne stranke, skrbi za vzdrževanje miru v delavski naselbini in za izpolnjevanje hišnega reda. Vsi najemniki so člani 1. 1906 vstanovljene bolniške in pod¬ porne blagajne, ki ima namen, da obvaruje člane ob težkih in dalj časa trajajočih boleznih in ob izrednih nezgodah skrajne sile. V ta namen vplačuje vsak član mesečno 40 vi¬ narjev v bolniško blagajno in si s tem pri¬ dobi pravico do podpore. Enkratna ali perijodična podpora se do¬ voljuje na ustno ali pismeno prošnjo, ako se dokaže, da so nastale za člana take-le okoli¬ ščine, in sicer: a) Ako družinski glavar (reditelj) zaradi trajne bolezni ne more hoditi za zaslužkom in je potekla podpora, ki jo je dobival od kake bolniške blagajne, se mu dovoli tedenska podpora v znesku dveh tretjin zaslužka, ki ga je prejemal, največ po šest tednov. Ako traja bolezen in zaraditega nesposobnost za delo še več nego teh šest tednov, je treba posebe prositi za podporo, čeprav le ustno 160 Kflj VflM JE? | Ce imate protinske in rev¬ matične bolečine, bodljaje, trganje v udih, neznosne bolečine v hrbtu in v križu, uporabljajte samo tako zdra- ^mgg vilo,ki ima dokazano največje in najboljše uspehe. — Kot tako zdravilo se Vam pri¬ poroča : Dobra usluga je, če se na pro- tinskih in revmatičnih bole¬ činah trpečim priporoča tako zdravilo, ki je namenjeno iz¬ ključno samo za zdravljenje teh bolezni, združe¬ nih z bolečinami; tako specifično,mno¬ gokrat preizkus, in hvaljeno zdravilo je: pravi Kriegnerjev Reparator (spiritus petrae camphoratus) Vtiranja s Kriegner- jevim reparatorjem imajo že v malo dneh najboljši uspeh. — V vseh primerih, kjer se svetuje franc, žganje, pomaga mnogo več Kriegnerjev reparator. Na tisoče najtoplejših za- hvalnic ga priporočajo kot zaupanja vredno mazilo. Sigurni njegov uči¬ nek se povsod hvali. — Tudi v bolnici sv. Roka je Krieg¬ nerjev reparator ozdravil 129 izmed 136 bolnikov, kar dokazujejo pismena izpričevala. Enakih uspehov nima nobe¬ no drugo zdravilo. — Kriegnerjev reparator je tudi zelo dober zoper ozeble noge, prste,roke,nosove itd. Cena mali steklenici K V , veliki steklenici K 2‘ —, v lekarnah. — Po pošti proti povzetju ali poprejšnji vposlatvi zneska franko 5 malih steki. K 5 - — ali 3 velike steklenice 6 K. Ker je mnogo ponareditev, naroča naj se direktno pri izdelovalcu. Kriegnerjeua lekarno, Budimpešta, Museumring št. 18. v 1 161 pri upravnem odboru, ki potem končno od¬ loča, koliko podpore naj se plačuje vnaprej. Definitivni nastavljenci nimajo toliko časa pravice do take podpore, dokler dobivajo polne prejemke. b) Ako družinski glavar umrje, se izplača takoj vdovi ali sirotam, ne oziraje se na prejšnje bolniške podpore, znesek 50 kron za pogrebne troske. c) Ako umrje kak član družine, se je mo¬ goče ozirati le na soprogo ali otroke najem¬ nika, in se izplača za vsak primer znesek dvajset kron za pogrebne troske; za otroke pod četrtim letom pa po deset kron. Pravila društva za gradnjo delavskih hiš izključujejo vsako stanovanjsko izkoriščanje, in je najemnikom zajamčeno, da dosežejo v razmeroma kratkem času pravico do brez¬ plačne uporabe stanovanja za ostali čas svo¬ jega življenja. Pri oddaji stanovanja se ne gleda niti na narodno niti na politično mišljenje prosilca, pač pa na to, da je dostojen in miroljuben človek, ker je društvu ležeče na tem, da vlada v naselbini red in edinost. Dosedaj je vla¬ dala med naseljenci — če se ne upošteva nekaterih malenkostnih osebnih prepirov med posameznimi strankami — najlepša sloga, Delavske hiše Kranjske hranilnice v Ljubljani. Prošnja se sme odkloniti, ne da bi se na¬ znanili vzroki, vendar pa se sme član prito¬ žiti na letno zborovanje, ki končno sklepa o tem. Dosedaj se je izplačalo tekom let podpor v znesku 1518 K. Prijazna naselbina z ličnimi in snažnimi hišicami je velika dobrota za delavce, ki dobe proti majhni najemščini vsem zdrav¬ stvenim zahtevam odgovarjajoča stanovanja, in se jim ni treba bati — če se drže hišnega reda — da bi jih kak hudoželjen ali nervozen gospodar postavil pod kap. kar je v čast tako strankam kakor društve¬ nemu vodstvu. Dasiravno bo v bodoče s pomočjo držav¬ nega sklada za preskrbo stanovanj laglje graditi stanovanja za delavce in njih družine, vendar stanovanja v teh hišah ne bodo nikdar tako cena in njenim stanovalcem ne bodo nudila takih koristi kakor delavske hiše Kranjske hranilnice. Vsled tega odkrito želimo, da bi bilo društvu za gradnjo delav¬ skih hiš mogoče tudi v prihodnje graditi nove hiše, da postane vedno več delavcev deležnih dobrot, ki jih nudijo te hiše. it- 11 Za delavsko časopisje. v {"'asopisje je velesila. Ni ga uspešnej- šega bojevnega orožja za napredek in socializem nego je dobro in razšir¬ jeno časopisje. Ce pregledamo samo pri nas na Slovenskem velike uspehe, ki smo jih dosegli s svojim politiškim dnevnikom „ Zarjo pa smemo biti po vsej pravici veseli. Toda če primerjamo izvršeno delo z delom, ki bi ga bili lehko in ki bi ga bili morali opraviti, ne smemo samo zadovoljno prekriževati rok. Zakaj ni še časa za oddih in s podvojeno vnemo moramo 'nadaljevati delo za „Zarjo“. List ustreza vsem resnim potrebam delavskih čitateljev in tudi ugaja splošno. To pa še ni dovolj za list, posebno ne za delavski list, ker nima nikakršnih glavnic, iz katerih bi pokrival izdatke, če ima izgubo. Naročniki so delavskemu listu glavna opora, zanesljiva podlaga, na kateri tem bolj uspeva, čim več jih ima. To ni nobena skrivnost. Tudi na¬ šemu dnevniku „Zarji“ še dohodki niso uravnovešeni z izdatki lista. Dohodki „Zarje“ še vedno ne zadoščajo za po¬ krivanje ogromnih izdatkov, ki jih terja dnevnik in še vedno mora strankini izvrševalni odbor prispevati izdatkom za list ter tako odtegovati znatne zneske drugim agitacijskim namenom, ki niso nič manj potrebni in važni kakor list. Te razmere, vsled katerih zastaja važno delovanje na drugih poljih, so nezdrave; da jih čimprej od¬ pravimo, moramo zastavljati povsod vse svoje sile in odnehati ne smemo prej, da dosežejo dohodki „Zarje" tisto vi¬ šino, ki jo zahtevajo izdatki, in da list stranki ne bo več v finančno breme. Ta „reforma“, pomnožitev dohodkov, pomnožitev naročnikov je za enkrat naj¬ važnejša in sodrugom in sodružicam ne moremo drugega priporočati, kakor da se z vso ljubeznijo in z vso vztraj¬ nostjo lotijo nabiranja novih naroč¬ nikov. Za strankarsko dolžnost naj smatra in v čast naj si šteje vsak sodrug, komur je napredek socialistične misli pri srcu, da oprosti stranko tež¬ kega bremena, ki ovira svobodnejše gibanje in uspešnejše delovanje. V čast naj bo vsakemu sodrugu in našemu somišljeniku, da je naročnik sam in da je pridobil listu čim več novih naroč¬ nikov. S tem, da se vležeš na komodno klop in da modruješ, kako bi se dalo to in ono poboljšati ter izpopolniti, ni še nič storjenega. Nasveti so cenejši kakor borovnice. Za izpopolnitev lista treba denarja: vsaka reforma pomnoži izdatke in dober gospodar pomnoži izdatke šele tedaj, ko je povečal do¬ hodke. Vsak, komur je v resnici do tega, da se list neprestano izboljšuje in izpopolnjuje, hajdi na delo za po¬ množitev naročnikov! Mnogo je še delavcev, ki niti ne vedo, da izhaja delavski list, mnogo delavcev je, ki niso vajeni čitati čas¬ nikov , ker sploh ničesar ne čitajo ali pa ker jih politika in gospodarske stvari ne zanimajo. Takim delavcem posojajte „Zarjo“, opozarjajte jih na zanimiva poročila in razprave, članke in novice; razjasnite jim, kako je vse naše socialno življenje odvisno od vla¬ dajočih strank in vladanja in kako nujno je potrebno, da poznamo te raz¬ mere in da sami sodelujemo po svojih 163 močeh v gospodarski politiki ter s tem ■odpravljamo v delavskem smislu soci¬ alna zla, ki tlačijo nas vse. Jako ver¬ jetno je, da tudi na ta način ne boste •dosegli vedno uspeha prvič, drugič ali tretjič pa gotovo zmagate. Imamo še eno metodo. Sodrug, ki je nekoliko bolje situiran, naj naroči „Zarjo“ za svojega znanca vsaj za en mesec. Pri¬ jatelj njegov se bo naučil čitati, zani¬ malo ga bo čitanje in naročil se bo sam ter še povrnil zanj plačano naroč¬ nino. Imamo pa tudi prav siromašne delavce; ti naj bi naročali list po dva in dva skupaj; vsaka delavčeva rodo¬ vina pa bi moraia imeti v svoji hiši delavski list. Ene želje pa še ne moremo ob tej priliki zamolčati: vsako uredništvo si želi ožjih stikov z delavskimi zaupniki, več sodelavcev, več dopisnikov ali po¬ ročevalcev. Delavsko časopisje, delavski dnevnik je najboljše orožje v naših bojih, toda treba ga tudi izkoristiti in izrabiti v ta namen. Tega se nismo še do dobra naučili. Kakor je drugod uredništvo socialističnega lista središče vsega strankinega gibanja, tako mora biti tudi pri nas. Zaupniki iz vseh krajev in po vseh krajih morajo gledati na to, da šo vedno v stiku z ured¬ ništvom in so mu zvesti in točni poro¬ čevalci o vseh stvareh, ki utegnejo zanimati javnost in še posebno delavske sloje, ki jim je list namenjen. Čitatelji hočejo zvedeti vse novosti iz časnikov, zato jim pa mora list ustrezati. Z željami in z besedami, dasi so dobro mišljene, ni še nič pomagano; treba resnega in požrtvovalnega dela, ki je vseh sodrugov dolžnost. Domala vse, kar velja za naš dnevnik „Zarjo“, velja tudi za vse druge delavske liste socialistiške. Zato v boj zanje in za ideje, ki jih razširjajo kot nov svetovni nazor! JHh [ShlHtlOl IHh lStllHtllShlSh15)1 IHh [31 IHh IghlHhlHhlHtl lHhlHhlStl |3l [Ht| |HtllStl[5tll5Jll5tll5t] |3l Od uredništva. Meseca aprila 1912 je sklenil izdati odbor stranke „Družinski koledar“ in je na njeno željo poveril to nalogo Splošni delavski zvezi „Vzajemnost “ za Kranjsko v Ljubljani, ki se je takoj lotila dela. Da je bilo mogoče koledar izdati v tako kratkem času, je predvsem :zasluga sodrugov, ki so se drage volje odzvali povabilu uredništva in uprave ter jima šli -v vsakem oziru na roko. Nekaj je pač bilo tudi takih, ki so imeli sicer dober namen — p a premalo trdne volje. Bodi na tem mestu tudi tem izrečena iskrena zahvala! Pozabiti se pa ne sme tudi tiskarne, ki je vse delo opravila v dobrem mesecu brez ■vsakršnih predpriprav, kar gotovo ni malenkost in zato zasluži vse priznanje. Nasprotno pa naj nam blagovole oprostiti oni, ki letos niso prišli na vrsto; saj je ‘koledar že tako moral prekoračiti prvotno določeni obseg. Uredništvo se dobro zaveda posameznih pomanjkljivosti koledarja; toda ono pre¬ vzame zanje vso odgovornost zaeno s sodrugi, ki so povzročili, da konec avgusta še ni bilo mogoče imeti pregleda vsebine, kar je delo zelo oviralo. Obljubimo, da bo prihodnje leto boljše, in upamo, da nas bodo pri tem podpirali vsi, ki jih je resna briga za razvoj stranke in njenega tiska. Za sedaj-smo lahko zadovoljni. Začetek je storjen in le želimo, da bi si »Družinski .koledar« pridobil mnogo in stalnih prijateljev. Čim bolj bo koledar razširjen, tem popol¬ nejši bo in tem večjo korist bo imela od njega — „Zarja“! Zaključek koledarja za 1. 1914 bo konec julija 1913, do katerega dne je vposlati uredništvu in upravi vse gradivo za ta letnik. Dobrodošle so tudi pametne želje in koristni nasveti. Predvsem pa želi urednik obilo dobrega gradiva, upravnik pa — mnogo oglasov in naročil! Pojdi torej v svet, novi glasnik proletarske zavesti, in pridobivaj novih bojevnikov za pravično delavsko stvar! Pojdi in postani nova vez, ki naj spaja armado slovenskega pro- Aetarjata v stari in novi domovini — daljni Ameriki! LJUBLJANA, 28. novembra 1912. 11 * 164 Drobiž. Nova publikacija. Železničarsko tajništvo v Trstu je izdalo zanimivo brošuro sodruga Bauerja: »Narodni ali razredni boj?“ Publikacija zasluži veliko pozornost. Pripo¬ ročamo vsem sodrugom, da pridno segajo po njej. Posamezen iztis stane le 6 vin. Razpe¬ čevalci imajo poseben popust. Naroča se pri: Tajništvo železničarjev, Trst, ulica Madon- nina 15. Kadar iščete pomoči zoper protinske in revmatične bolečine, bodljaje, trganje v udih, bolečine v križu in v hrbtu itd., Vam pripo¬ ročamo poskus s pristnim Kriegnerjevim re- paratorjem (Spiritus petrae camphoratus). Namesto da poskušate z raznimi francoskimi žganji, je pametneje, da takoj rabite pristni Kriegnerjev reparator, ker je ta pomoček namenjen zgolj zdravitvi teh bolečin. Izdeluje ga izključno Kriegnerjeva lekarna v Budim¬ pešti, Museumring 18, kamor je nasloviti vsa naročila. Po pošti se pošilja pet malih stek¬ lenic za 5 K franko ali tri velike steklenice za 6 K. To staro preizkušeno zdravilo Vam bo gotovo pomagalo. Poskusite! Znamenje časa. V Hallu so otvorili letos z ozirom na vedno rastočo draginjo mesa — mesnico za pasje meso. Že prvi dan je bil v mesnici ogromen obisk. Pa pravijo, da je draginja le socialistična bajka! Tekom 32 let preizkušena in obnesla se domača in ljudska sredstva iz stare reno- mirane lekarne Sv. Frančiška, Dunaj V., Schonbrunnerstrasse 109/91: 1. Dunajski izvirni trpotcev izvlečni sok z apnenim železom je kašelj lajšajoč, sluze razkrajajoč, pomirjevalen in povlaževalen prsni sok, ki učinkuje obenem kri tvarjajoče in pospešuje rast kosti pri slabotnih otrokih. Tudi delovanje želodca se ugodno pospeši; rekonvalescenti in malokrvni ga radi uživajo in izvrstno prenesejo. 2. Trnkoczi/ - a rdeče aromatično bolečine lajšajoče mazilo, znamka »Mož z berg)jo“, lajša in odpravi v kitah in sklepih bolestno stanje, povzročeno po prehladu (prepihu), oz. če so živčnega izvora. To protirevmatično mazilo je obenem nepogrešljivo, poživljajoče in krepčalno sredstvo pri utrujenosti od velikega napora. 3. Trnkoczg-a bledo rdeče posladkane či¬ stilne odvajalne kroglice, znamka »Fran¬ čišek", učinkujejo hitro, odvajajo brez bolečin in preprečijo obenem uspešno vse vsled le¬ nobnega prebavljanja nastale bolesti. Te preizkušene kroglice prekašajo nele vse vrste enakim namenom služeče čaje, temveč jih mnogokrat prekašajo na uspehih. 4. Trnkoczy-a obliž za kurja očesa od- trani hitro, brez bolečin in temeljito tekom nekaj dni vsako še tako trdovratno kurje oko. Uspeh absolutno zanesljiv in zajamčen l Enostavna uporaba! Več o teh preizkušenih zdravilnih sredstvih spredaj med platnicami. Delu čast. Spoštovanja vreden je človek, ki svoje mesto docela izpolnuje. Najsibo delokrog še tako neznaten, v svojem bistvu je velik. — Schiller. Delo brez misli je malo vredno, misel brez dela pa nič, kajti plodno je samo delo. Sodrugom priporočamo, da se pri svojih naročilih ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v strankinih listih in koledarjih. Za vsakoga je potrebno, da ima poleg političnih listov naročen tudi nepolitičen list s slikami »Slovenski Ilustrovani Tednik". Dolžnost vsakogar. Stremi vedno k popolnosti, in če sam ne moreš biti popolen, se priklopi kot služeč člen celoti. — Schiller. Kapitalizem ni nič druzega nego nova oblika tiranije, ki je tembolj zoprna, ker se oblači navadno v svobodoumni plašč. Po težkem delu razvedrilo je potrebno. Vsak, kdor noče zaostati, bo vzel po truda- polnem delu knjigo ali časopis v roke. Pri¬ poročamo vsakomur, da si naroči »Slovenski Ilustrovani Tednik“, ki je najbolj zanimiv in zabaven slovenski časopis ter stane le 70 vinarjev na mesec. Žena v pregovorih balkanskih na rodov. Mnogo pregovorov balkanskih na¬ rodov o ženi in zakonu kaže, da je žena pri teh narodih še popolna sužnja. Nekatere navajamo: Mož je glava, žena je trava. — Mož je več vreden kakor devet žensk. — Mož vlada svet, žena naj vlada hišo. — Hiša ne stoji na zemlji, temveč na ženi. — Umna žena gradi hišo, neumnica jo podira. — Mož brez žene je kakor soba brez sten. —■ Mož sam ne pride v paradiž.. — Žena rodi tudi junake. — Kjer žena obleče hlače, mož pa krilo, tedaj gorje čež oba in čez hišo. — Lepa ženska in sladko vino sta dva sladka strupa. — Vino je piti, žene pretepati. — Kdor ne pretepa svoje žene, ni mož. — Kadar umrje žena, je dom brez temelja. Zanimiva knjižica, ki razpravlja o »mo¬ dernem političnem razvoju,“ »modernem go¬ spodarskem razvoju" in »ciljih socializma", je izšla in se dobi pri društvu »Ljudski oder" v Trstu za 20 vin. izvod. Besede in dejanja. Najprej mi pomagaj iz nadloge, prijatelj! Govoriš lahko potlej! — Lafontaine. Svoboda, katero garantirajo le besede, naj si bodo tudi pisane in podpisane, je vendar le svoboda na papirju. Pravo svobodo morajo zajamčiti gospodarske razmere. 165 Najmerodajnejši dokaz za vrednost za¬ upanja in solidnost kake tvrdke je vselej zvestoba odjemalcev. Malo tvrdk se zamore ponašati s tako zvestim in stalnim številom odjemalcev, kakor znana tvorniška tvrdka za ure Anton Kiffmann, Mari¬ bor št. 587, Štajersko. Edino stremljenje te tvrdke je, postreči svo¬ jim odjemalcem z naj¬ boljšim od dobrega in si pridobiti zaupanja s po¬ šteno in solidno postrežbo. Vsak čitatelj tega koledarja dobi lepo cenovno knjigo s čez 1000 umetniško izdelanimi risbami, pisati mu je treba le dopisnico^na tvrdko Anton Kiffmann, Maribor št. 587, Štajersko. Pregovor. Moji prijatelji me zaničujejo, ker me vidijo na tleh; ves svet seka les od drevesa, ki je padlo. Pes, Jd nas hoče ugrizti, ne maha z repom. Človek se nam često smehlja, kadar nas najhujše ugrizne. Na stotine je ponarejalcev, ki opravi¬ čeni svetovni sloves mojih izdelkov izrabljajo, da ponujajo vsakojake manj vredne stvari. Bodite torej previdni in naročite naravnost pri: Ivan Grolich, mirodilnica pri Angelu, Brno št. 437 (Moravsko), katerega „krema Grolich* in „Savon Grolich" dasta rokam popolno čistoto in nežnost, ter odstranita pege, kožno rdečico in drugo. Kdor trpi na izpadanju in redki rasti las, naj naroči Gro- lichov kosmetični lasni petrolej. Spoštovani gospod Grolich! Z Vašo zadnjo pošiljatvijo smo bili jako zadovoljni in Vas prosimo, da nam zopet (sledi na- ročba) . . . tako je pisal 14. febr. 1912 gospod Rupert Hackel iz Thernberga na Nižje Avstr, in enako pišejo vsak dan nešteti naročniki, ki so spoznali, da nudi Grolichova mirodil¬ nica pri Angelu v Brnu št. 437 (Moravsko), v vsakem oziru reelno blago in naročnike skrbno postreže. Glej v inseratnem delu ko¬ ledarja njegove oglase glede izvlečkov za napravo likerjev, ruma, sestavin piva z re¬ ceptom in mošta, dalje demantov za rezanje stekla za dom in obrt itd. itd. Kri tika stri. Mnogi kritiki so enaki čev¬ ljarju, ki je zabavljal na neki Ticijanov portret, ker je na čevlju bil naslikan napačen šiv. — M a n n i n g. Svet stoji v znamenju prometa! Danes se dobi že težko koga, ki bi ne imel potom kakega sorodnika zvez z Ameriko. Malo pa jih je, ki bi si predstavljali pravo sliko velikosti modernega oceanskega parnika velikana „ George Washington“. Severonem- škega Lloyda parnik z dvojnim vijakom je dolg 220 m, 23 77 m širok in 28 m visok. Z njim se zamore v celoti prepeljati kakih 3200 oseb, od teh 535 v I., 320 v II., 452 v ni, razredu ter 1226 v medkrovju. Parnikova posadka šteje sama skoro 600 oseb. Človek se mora naravnost čuditi ob misli, da se s tako velikanskim parnikom lehko prepelje vse prebivalstvo malega mesta. Kakšen čudovit razvoj velikanskega pro¬ meta in ladjedelstva v primeri z neznatnimi ladjicami, s kojiini je pred dobro 400 leti Kolumb odkril Ameriko ! Kdor želi pojasnila o potovanju v Ameriko ali druge dele sveta, se opozarja na oglas tvrdke F. Missler, Bremen, Bahnhofstrasse 30. Tolstojeva knjižnica. Tolstojevo knjiž¬ nico so pričeli sedaj urejati. Knjižnica obsega 13 500 knjig, ki so spravljene v 22 omarah. Največ je seveda ruskih knjig, a med knji¬ gami je tudi 1300 angleških, 800 francoskih, 700 nemških in več knjig v italijanskem, španskem, švedskem, poljskem, češkem, srbskem, bolgarskem in japonskem jeziku. Knjig pripovedne vsebine je največ; potem šele slede knjige o verstvu, filozofiji, peda¬ gogiki, zgodovini, državnem pravu, naravo¬ slovju itd. Mnogo knjig v tujih jezikih je prestav njegovih spisov, saj so njegove knjige od vseh sedaj živečih pisateljev najbolj raz¬ širjene po vsem svetu. Delavec, ki pravi, da je socialist, pa ni član svoje organizacije in ne naročnik stran¬ kinega glasila, je kakor vojak z leseno puško. Najbolj renomirana tvrdka za po¬ steljno perje A. Fleischl & Sin, Neuern št. 265 (Češko), razpošilja posteljno perje in izgotovljene postelje po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Zahtevajte cenik, ki se vpošlje zastonj in franko. Strogo solidna in pazna postrežba. Glej oglas v tem koledarju. Samo »lumpje« so revolucijonarji. S tež¬ kim denarnim Žakljem na plečih se seveda ne more visoko skakati. — Feuerbach. Nič na svetu ni stalno. Kako se more torej misliti, da bi bile ravno današnje raz¬ mere večne? Poslano. Skozi okno vun vržen je često denar, ki se ga plača za posteljno perje in gotove postelje, če se ne obrne na pravi naslov. — Ravno pri kupovanju posteljnega perja je treba biti posebno previden in se obrniti samo do najprve hiše te stroke; pri¬ poročamo zato najboljši glas uživajočo tvrdko S. Benisch, Dešenice št. 523, Češko, ki s strogo reelno in ceneno postrežbo vse stori, da popolnoma zadovolji vsakega kupca. (Glej inserat.) Vse, kar več poseduješ, nego rabiš sam, spada drugim. —P a n- S h a- Ta n t ra. Priporočamo Vam tu najbolj preizkušeno sredstvo zoper mušjo in mrčesno nadlego, in sicer Fellerjev pristni mrčesni prašek z znamko »Elsa«, ki prekaša vse druge po¬ dobne izdelke; kamorkoli se ta prašek natrosi, ne ostane nobena muha in noben nadležni mrčes več pri življenju. Vsak mrčes, kot muhe, stenice, bolhe, uši, ščurki, molji, pršice, listne uši, torej z eno besedo, vsak nadležni mrčes izgine iz Vaših sob, iz Vaše kuhinje, stanovanja, vrta in hlevov, če poskusite 166 Fellerjev pristni mrčesni prašek, z znamko »Elsa«. — 3 velike škatljice na vse kraje 5 K, 1 pušica, če naročite še kaj drugega, 1 K. — Dobi se pri E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici št. 739, Hrvaško. Obžalujemo ljudi, ki hodijo okoli s plešo ali s prezgodaj osivelimi lasmi, in take, kojih C lasišče pokriva polno prhljaja. Izkušeni ljudje, katerih dobro ohranjene goste lase je res ve¬ selje pogledati, nam hvalijo vsakodnevno negovanje s Feller- jevo pristno Tannochina- pomado za lase z znamko »Elsa«. Ta prežene prhljaj, na¬ redi suhe, redke lase mehke, gibčne, podeli lasem lesk, pr¬ votno barvo, preprečuje izpa¬ danje in prezgodnjo osivelost las. 1 lonček št. I. stane 1K 60 vin., št. II. (močnejša kakovost) 3 K. Za negovanje brk se dalje priporoča Fel- lerjevo mazilo za brke. — 1 lonček 80 vin. — Dobiva se pri dvornem lekarnarju E. V. Feller v Stubici št. 739, Hrvaško. Berite. Hočemo Vam namreč tu povedati, da je tisoče ljudi zoper želodčne bolezni, krče, slabosti, pomanjkanje teka, gorečico, tiščanje v želodcu, nagnenje za bljuvanje, bolehavost, kolcanje, napenjanje, zaprtje in zoper vsako- jake težkoče pri prebavi, kakor tudi vse nervozne vročične pojave s posebnim uspehom uporabljalo Fellerjeve odvajajoče Rabar- bara-pastilje z znamko »Elsa-praški« in so se tako izognili mnogim boleznim. 6 škatljic 4 krone poštnine prosto, in 12 škatljic 7 K 60 vin. poštnine prosto. — Varujte se pred ponarejanji in naslavljajte razločno na E. V. Feller, dvorni lekarnar, Stubica št. 739, Hrvaško. Gospodinje, gostilne, hoteli, penzijo- nati in drugi zavodi bi storili dobro, če bi se ob potrebi posteljnega perja, puha ali gotovih postelj, posteljne oprave in žimnic zaupno obrnili do najsposobnejše razpošiljal- nice Maks Berger, Dešenice št. 300/C, BSh- merwald, ki pošilja te vrste blago v vse dežele. To tvrdko, ki jej je vsled direktnega nakupovanja najboljših kakovosti omogočeno, da ceno dobavlja, se lako z ozirom na njeno reelnost vsakomur priporoči. Natančnejše v oglasu. Revščina je edino breme, ki je tem težje, čim več ljudi ga nosi. Veda je proizvod človeškega uma. Ker ima vsak človek um v glavi, mora postati veda lastnina vseh ljudi. Veliko ljudi je rojenih — ne da bi za¬ gledali luč sveta. — Br. Tožba radi ponarejanja in potvore pristnih Brady-jevih želodčnih kapljic, prej „Marijaceljske kapljice" imenovanih, je pravkar v teku. Vzrok ponareditvam je iskati v tem, ker Brady-jeve želodčne kapljice radi njih tisočkrat priznanega izvrstnega učinka zahte¬ vajo bogatini in reveži. Pred ponarejanji se je tedaj varovati in je sprejeti le take stek¬ lenice, ki so v rdeč karton in ne v papir zavite, in ki so opremljene z varstveno- znamko Mati božja marijaceljska z otrokom. Jezusom v desni roki in podpisom C. Brady. — Izdelovatelj C. Brady, lekarnar, Dunaj I., Fleischmarkt št. 2—245, pošlje povsod troskov prosto v hišo dostavljeno 6 steklenic za 5 K 40 vin. ali 3 dvojne steklenice za 4 K 80 vin.. Nič lažjega. Državniki mislijo, da ni nič- lažjega, nego obnoviti stare čase, če bi se le dalo utihniti časopisje in govorniške tribune- Tako si dajo natveziti otroci, lastovke je prav lehko uloviti, treba je le, da se jim natrese soli na rep. — Borne. Veliko zlo je, da se vse, kar služi za zunajne utiranje (mazanje), hvali kot sredstvo, ki gotovo ozdravi protin. Ne dajte se pre¬ motiti! Kdor trpi na protinu in revmatičnih bolečinah, naj uporablja le od zdravniških avtoritet priznani in zanesljivo učinkujoči Kali Liniment (Zoltanovo mazilo), ki celo pri trdovratnih obolenjih rodi čudovite uspehe, kar izpričuje neštevilno toplih pismenih zahval in zdravniških priporočil. 1 steklenica K 2'— le v lekarni Bela Zoltan, Budapest F. Szabadsagtdr. Razpošilja se vsak dan. Kralj lahko napravi v enem dnevu 20 plemenitnikov, ne more pa napraviti ne enega zdravnika. Zdravnik je koristen — čemu je pa plemenitaš? Človeška družba sestoji iz dveh razredov z iz takih, ki imajo več teka nego jedi, in iz. takih, ki imajo več jedi nego teka. Poiščite v lastnem interesu v tem ko¬ ledarju objavljene oglase tvrdke Export- warenhaus, BudapestVII—126, Rotten- billergasse 6 a, kjer najdete najintere- santnejše in najlepše stvari za dom in kmetijo. V njih so opisana originelna glas¬ bila, gospodarske potrebščine itd. Ilustrovan katalog Vam pošlje tvrdka na željo brez¬ plačno in franko. Bojkot žganja. Odkar je sklenil socialno- demokratični strankin zbor v Lipskem leta 1909 bojkot žganja, je padla produkcija či¬ stega žganja od 4265 na 3437 milijonov hekto¬ litrov ; 620.000 hektolitrov zadene zganjamo šnopsovih junkerjev, ki zlorabljajo krompir za ta alkoholni strup. Namesto prejšnjih 2‘& milijonov hektolitrov žganja so izpili 1'9 mi¬ lijonov hektolitrov, računano v čistem alko¬ holu. Kljub temu, da so podražili šnops za 60 odstotkov, ga pride na posamezno osebo- 9 litrov. Strankino časopisje poziva na nada¬ ljevanje bojkota proti žganju, kakor ga je- sklenil strankin zbor v Chemnitzu. Vsak čitatelj bo zadovoljen, če kupi ure, zlatnino in srebrnino pri strokovnjaku, vsled česar se priporoča, da se ozira na v tem koledarju objavljene oglase tvrdko Wohlberg’s Uhrendepot, Komarom št. 126 (Ogrsko). Wohlberg je urar in juvelar; svojo stvar torej dobro razume in kar proda, je dobro in zanesljivo. Kdor hoče imeti ilustro- vani cenik zastonj in poštnine prosto, se naj obrne naravnost do Wohlberga. 167 Enostavno. Sopihajoč prirentači na ko¬ lodvor debeluh ravno v hipu, ko je vlak odhajal. „Ali je treba, da mi odide vedno pred nosom!" se je jezil. Postrežček, kije to slišal, je pripomnil: „Tega vam ravno ni treba; kar okoli se obrnite, pa vam bo šel — za hrbtom!" Zastonj in poštnine prosto dobi na zah¬ tevo vsak čez 4000 slik obsegajoči glavni seznam tvrdke Hanns Konrad, c. in kr. dvorni dobavitelj, Brlix št. 228 (Češko), ki obsega bogato izbero vseh vrst ur, srebrnine in zlat¬ nine, godbenih, jeklenih in usnjatih pred¬ metov, manufakturnega blaga, kadilskih re¬ kvizitov, gospodarstvenih, toaletnih predmetov, orožja itd. in v katerem bo vsak kaj pri¬ mernega našel. Čas je zlato, pravi pregovor. Kdor je zaprt, ima veliko časa — toda malo zlata! Knjiga življenskega veselja, ki uči či- tatelja, kako svojo moč, svoje zdravje ohra¬ niti, oziroma si ga pridobiti nanovo, če ga je vsled preobložen osti z delom ali čezmernim uživanjem izgubil. To izvrstno knjigo dobi vsakdo od Electro-Vitalizer arztliches Institut (Budapest VI., Andrassy-ut. 27. I. St. 270), ako vpošlje znamko za 10 vin. Nihče naj ne zamudi razširiti svoje znanje, kajti ta knjiga vsebuje neprecenljive nasvete za zdrave in bolne. Ponižnost je prvi korak do nesramnosti. Tepec najde vedno še večjega tepca, ki ga občuduje. — Boileau. Največji triumf je brez dvoma trdno zdravje. Zdrav organizem, brezhibno stanje moči in veselje do življenja so dragocen zaklad, ki ga moramo ohraniti za vsako ceno. Temu namenu pa ne služi nič boljše kakor Nutrigen, hranilno sredstvo idealne sestave, katero kri, kosti, živce in odpornost poživi. Tudi zdravemu je Nutrigen potreba, bolnik pa naravnost greši, če pojemajoče energije in upadlega veselja do življenja ne osveži z Nutrigenom. Nutrigen-Unternehmung (Buda¬ pest VII., Hajos-u. 3. I. 270) pošlje vsakemu na željo brezplačno pokušnjo in pouk o Nutrigenu. Iz misijonskega poročila. Človeškega mesa sicer še niso opustili, ampak poslužu¬ jejo se vsaj že noža in vilic. Pri izpitu. Je-li pasji davek direkten ali indirekten davek ? — Indirekten! — Zakaj ? Ker se ga ne pobira direktno od psa! Porogljivo. Prvi ministerijalni uradnik (zapazivši v aktu svojo pomoto): „0 jaz osel!" — Drugi uradnik: „Ne tako glasno, gospod kolega. Čuvajte vendar uradno tajnost!“ Vprašanje. Ko je Adam kopal in Eva predla, kdo je bil tedaj plemenitnik? — John Bali. Izgubljen paradiž je za človeka izgub¬ ljeno zdravje, in kolikokrat je bilo to uničeno radi zanemarjanja kašlja ali vnetja sopilnih organov! V začetku se pač lahko mnogokrat pomaga, toda prepogosto se ne upošteva res¬ nosti položaja, ali se pa ne uporablja pravih sredstev. Kaiserjeve Prsne Karamele s tremi smrekami so od mnogih zdravnikov pripoz- nane kot izvrstno sredstvo, one nikdar ne po¬ kvarijo želodca in vedno zanesljivo pomagajo. Poskušen samoumor. Še vedno jih je veliko, ki smatrajo samoumor za straho¬ petnost; ti naj to prej sami poskusijo in — potem govore! Lisica menja dlako, ne pa navad. — Sueton. Opozarjamo cenjene čitatelje na tovar¬ niško tvrdko za ure Anton Kiffmann, to¬ varna zlatnine in srebrnine, Maribor št. 538 (Štajersko), ki inserira v našem koledarju. Imenovana tvrdka je špecijalna za le boljše lire, železniške službene ure, strogo solidna; dopisnica zadostuje, da dobite brezplačno in franko veliko cenovno knjigo z več nego 1000 risbami. Veselje je, če se more opazovati, s kakim veseljem se otroci pečajo s splošno priljub¬ ljeno kamneno gradbeno omaro s sidrom. Nobena druga igra ne odgovarja tako nagonu do dela in ne sili otroka k zanimivi zapo¬ slenosti, kakor ta krasna graditeljska igra, ki si je tekom več nego 30 let priborila vstop v mnogo tisoč obitelji in se jo lahko z vso pravico nazivlje s častnim imenom: „Otroka najljubša igrača". Novo izšli cenik št. 100 vsebuje veliko zahval staršev in vzgojiteljev otrok ter natančen opis vsake kamneno gradbene omare s sidrom, ki ga vpošlje brezplačno tvrdka F. Ad. Richter, konigl. Hof- und Kammerlieferanten, Dunaj XIII/1, Eitelbergergasse 6—14. Kaj za kašljem preži, se ne more nikdar vedeti; torej se v resnici priporoča, takoj po¬ seči vmes, tudi če se komu kašelj zdi čisto nedolžen. Kašelj, hripavost, zaslizenje, težko dihanje, bolečine v prsih in potenje ponoči je vedno sumljivo in celo nahod zahteva pre¬ vidnosti. Od mnogih zdravnikov priporočeni Orkenyjev lipov med (sirup) se v takih slu¬ čajih zelo hvali. Izvirna steklenica tega iz¬ bornega domačega pomočka stane 3 K, velika steklenica 5 K in 3 steklenice franko 15 K. Naročajo se pri edini glavni zalogi: Hugo Orkenyjeva lekarna v Budimpešti, T5k51y- utcza 28, odd. 216. Vsak ravna le v lastnem interesu, če ravnokar navedeno vpošteva in v slučaju potrebe sebi v prid obrne. Pri nakupu godbenih inštrumentov je treba največje pažnje, ker se pogosto dobi za drag denar le slabo blago. Tvrdka, ki je v tem oziru vsega zaupanja vredna, je Wolf & Comp., Klingenthal Sa. št. 216 b. Imenovana tvrpka je stara že do 100 let in izdeluje vse vrste godal, kakor: harmonike, citre, gosli, gitare, koncertine itd. Pišite po cenik. Najuspešnejšo reklamo napravi vsak, kdor se obrne do stare renomirane anončne pisarne Julija Leopold-a, Budapest VII., Eli- sabethring 41, ki zastopa do 300 koledarjev v vseh jezikih in neštevilno časopisov v vseh delih sveta. Vse pojasnila brezplačno. 168 Našim kmetovalcem v premislek. Čas gre z velikanskimi koraki naprej, in kdor ne gre z njim — nazaduje v vsakem oziru. Trgovec, obrtnik in sploh vsak, tako tudi naš kmetovalec, dela danes drugače kakor pa so delali njegovi predniki. Pred 100, da, še pred 50. leti je bilo vse drugače, in kdor je takrat živel, vidi in čuti razloček med pre¬ teklostjo in sedanjostjo prav vsak dan. Danes imamo marsikaj, česar pred 50. leti še ni bilo; tako na pr. razne električne naprave in druge stvari. Naši očetje jih niso poznali, pa so vendar dobro izhajali. Pa si danes predočimo veliko mesto ali industrijo brez elektrike! Vsak stan se bori za svoj obstanek, in tudi naš kmetič bi danes ne mogel obstati z le¬ senim plugom kakor nekdaj. Zato se poslužuje času primernih plugov, sejalnih, mlatilnih in drugih strojev, o katerih se našim prednikom še sanjalo ni. Kdo izmed nas je vedel pred 50. leti kaj o umetnih gnojilih, ki jih na pr. razpeča danes samo „Kranjska kmetijska družba" po več sto vagonov na leto? Kmet jih ni poznal, pa jih tudi ni potreboval; imel je dovolj domačega gnoja in zemlja mu je rodila obilno, ker se je od nje tudi manj zahtevalo. Najvažnejša panoga našega kmetijstva je gotovo živinoreja. Kdor hoče imeti veliko in dobre živine, potrebuje tudi veliko in dobre krme. Za to so pa lepi in rodovitni travniki glaven pogoj. Ne ravno v čast našim kme¬ tovalcem se pa mora priznati, da je več slabih nego dobrih travnikov; mnogo je celo takih, ki še sploh troškov ne krijejo. Gotovo je, da takšni travniki ne pospešujejo živinoreje. Kaj je storiti s takšnim travnikom ? Odgovor je enostaven: »Pognoji ga!“ S tem pa še ni vse opravljeno; kajti če je travnik tako slab, da ne raste na njem nobena detelja in druge sladke trave, marveč samo malovredne kisle trave, je treba nabaviti primernih semen, in sicer mešanice deteljnih in travnih semen, kakor: francoske in zlate pahovke, pasje trave, laške in angleške ljulike, latovke itd. Najbolje se pa iztrebi plevel s travnikov s tem, da se travnik jeseni preorje in pognoji z domačim gnojem. Spomladi se poseje travnik s kako okopavino: krompirjem ali koruzo, ker se z večkratnim okopavanjem plevel najlažje iz¬ trebi. Drugo pomlad se naj pognoji z umet¬ nimi gnojili, in sicer 1 hektar = 1 3 / 4 orala z 200—250 kg kalijeve soli, 600—700 kg To- masove žlindre ali superfosfata in 150 kg čilskega solitra. Kalijeva sol in Tomasova žlindra ali superfosfat se naj dobro skupaj pomešana vsaj 1 teden pred setvijo podor- jeta, od čilskega solitra se pa potrosi polovica zajedno pri setvi. Seje se naj prav na redko oves, v katerega se poseje na 1 hektar pri¬ bližno 30 kg mešanih deteljnih in travnih semen. Ko je zrastel oves približno za eno ped visoko, se poseje druga polovica čilskega solitra, in sicer ob času, ko so rastline po¬ polnoma suhe. Za razvoj nove trave je naj¬ bolje, da se oves ne pusti popolnoma dozo¬ reti, ampak se že prej pokosi za zeleno krmo, kakor hitro se vidi, da je mlada trava že precej krepko razvita. Oves se mora zaradi tega redko sejati, da ne zaduši mlade trave, katero naj v mladosti ščiti, in ko je trava dovolj razvita, ji mora oves napraviti prostor. Tako se že v prvem letu dobi prav dobra košnja. Kdor tako ravna, mu ni žal truda in troškov. S tem je pognojen travnik za tri do štiri leta. Zakaj pa je pravzaprav treba gnojiti, bo marsikdo vprašal. Zakaj neki naj trosim po travnikih in poljih umetna gnojila? Teorija nas uči, da potrebuje vsaka rastlina brane, prav kakor vsako drugo živo bitje. Razloček je le ta, da uživa rastlina kot hrano le ke¬ mične snovi, in te so: kalij, fosforova kislina in dušik. V zemlji se nahajajo že iz po- četka vse te snovi, toda teh je od leta do leta vedno manj in ako se tudi zbirajo ke¬ mičnim potom vedno nove snovi, je vendar 169 njihova tvoritev prav počasna in ne zadošča potrebam rastline. To si prav lahko pred¬ stavljamo ; kajti našim poljskim rastlinam je določen le kratek čas življenja in tudi trave žive pravzaprav samo čez leto, po zimi pa spe; rastline rastejo torej hitro, da izpolnijo svojo nalogo; zato pa rabijo mnogo hrane, ki mora biti takorekoč za nje že pripravljena, da jo lahko takoj povžijejo. Ako iste ni v zemlji, zaostanejo v rasti, kar je kmetovalcu gotovo v škodo. Ker zemlja naravnim potom ne more producirati toliko hranilnih snovi, ko¬ likor jih rastline potrebujejo, se morajo te snovi umetno spravljati v zemljo. Od doma¬ čega gnoja je že iz davnih časov znano, da je izvrstna hrana za rastline; kajti on vse¬ buje mnogo kalija, fosforove kisline in dušika. Domačega gnoja nam pa vedno primanjkuje: zato se priporočajo kot nadomestilo za domači gnoj umetna gnojila, ki vsebujejo tudi iste hranilne snovi. Vsako umetno gnojilo vsebuje sicer samo po eno hranilno Snov, vsled česar moramo vzeti za vsako gnojenje tri vrste umetnih gnojil, in sicer eno, ki vsebuje kalij, drugo, ki ima fosforovo kislino, in tretje, ki vsebuje dušik. Takšna gnojila so pa kalijeva sol in kajnit za kalij, Tomasova žlindra in superfosfat za fosforovo kislino, in čilski soliter za dušik. Imamo sicer še tudi druga dušičnata gnojila; toda čilski soliter ima pred¬ nost pred vsemi, ker je hitro razstopljiv in ga rastline lahko takoj povžijejo. Nekatera umetna gnojila so prišla tudi takorekoč le po naključju v rabo, kakor n. pr. kalijeva sol. Iskala se je kuhinjska sol; pri kopanju so prišli najprej do neke nečiste solnate rude, ki ni bila za nobeno rabo. Obdelovali so jo potem kemiki, ki so dognali, da vsebuje ta sol izredno veliko kalija. Potrosili so jo nato za poskušnjo na nekem travniku in poskus se je izborno obnesel. Ni še dolgo tega, kar se je to godilo, in danes se porabi vsako leto mnogo tisočev vagonov kalijeve soli. B r V. Jaxovi šivalni stroji so za rodbinske in obrtne namene, kakor tudi v novejšem času tako priljubljeno umetno vezenje najpripravnejši in opravičujejo v vsakem oziru glas, katerega so si že skoz desetletja povsod pridobili. — — Posamezni deli in aparati za vsakovrstne —šivalne stroje so vedno v zalogi. - — Stroji za pletenje (Strickmaschinen). Bogata zaloga koles raznih sistemov. IVAN in sin LJUBLJHNH, Dunajska cesta štev. 17. H J tpMB tmt&a rjerižA fjnči rarwu da S £2, ib« e« £5 0 Ej 0 H 0 0 0! 0 Sl Sl 0 000 0 0 0 0 0 00 0 013 0 0 0 0 00 0 0 0 0 Sl 0 0 0 0 0 0 Si je mati modrosti. Resničnost tega pregovora so najbolj spoznali izseljenci, ki so se pred izselitvijo v Ameriko in druge kraje obrnili do domače po¬ tovalne pisarne Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 26, ki je v potovalnih zadevah strokovnjak in daje vsa pojasnila (tudi pismeno) hitro, točno in popolnoma brezplačno. -- - .. =- 170 Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanjio. (Registrovana zadruga z omejenim jamstvom.) V dvajsetem veku, v veku zadružništva je dolžnost vsakega ročnega in duševnega delavca, ki se zaveda zgodovinskega stališča proletarjata, da pripada razun politični in strokovni tudi zadružni organizaciji, katere središče za slovenske pokrajine Pri¬ morske so „Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo". Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo nudijo svojim članom take in tolikih ugodnosti, da izpolnitev te dolžnosti ne le ne zahteva najmanjše žrtve, ampak je le v korist članom samim in njih družinam. Še večjega pomena od direktnih ugodnosti, ki jih nudijo »Konsumne zadruge" svojim članom, je dejstvo, da uplivajo pomirjevalno na tržne cene. Brez konsumnih zadrug bi zamogle kapitalistične špekulacije s karteli, trusti itd. diktirati konsumentom svoje sko¬ puške cene, ne da bi se zamogli konsumenti tega ubraniti. Brez konsumnih zadrug bi znižale kapitališke špekulacije veljavo delav¬ skega zaslužka na najnižjo stopinjo. Ako more zadružništvo že danes nuditi velike ugodnosti, koliko večje bode moglo nuditi še-le potem, ko bo po številu članov gmotno tako močno, da bo moglo v lastnih tovarnah izdelovati različno blago. To se zdi utopija, toda more in mora postati dejstvo, ako bodo člani razširjali zadružniško idejo, ako se bodo posluževali pri nakupovanju edinole zadružnih skladišč in ako bodo za¬ upali svoje male prihranke lastni hranilnici: hranilnemu oddelku „Delavskih konsumnih zadrug". Zadružni člani dobivajo v slučaju bolezni 12 tednov blago zastonj, v slučaju smrti pa njih vdove in sirote 18 tednov. Do sedaj se je razdelilo podpor za slučaj bolezni in smrti 35.000 kron. Dobiček pri prodaji blaga se razdeli med člane. Dosedaj se je razdelilo 80.000 K. Delavske konsumne zadruge so razprodale dosedaj članom blaga v znesku 5*/ 4 milijona kron. Vedno naraščajoč uspeh se razvidi iz sledečih številk: 4 meseci) Član postane lahko vsaka samopravna oseba moškega ali ženskega spola, ki podpiše pristopno izjavo ter plača delež 20 K naenkrat ali pa v obrokih po 20 vin. ©eiBiasiaiBiaiBi aeiEi@) ejbjsj ej@jeja3 E3 Ejei n_ X-j" zvoniti je prepozno ; zato je najbolje, da se že pred nakupom zlatnin in sre- I U TuCI b rnin - ur, juvelov itd. obrne do največje domače urarske tvrdke H. Suttner, m. Ljubljana št. 6, ki pošlje vsakomur na željo obširen seznam brezplačno. 171 Ceneno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega, skubljenega K 2-—; bolj¬ šega K 2-40; prima, na pol belega K 2 80; belega K4 — ; belega, puhastega K510; 1 kg velefinega, ko sneg belega, skubljenega K 6'40, 8 —; 1 kg puha, sivega K 6'—, 7'—; belega, finega K 10'—; najfinejega prsnega puha K 12' - . == Če se vzame 5 kg, franko. ■ ■ iz gostonitnega rdečega, sinjega, belega ali rme- nega nankinga: 1 pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 vzglavnicama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjena z novim, sivim, jako trpežnim, puhastim posteljnim perjem K 16 —; polpuh K20 —; puh K 24 - —; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnice K 3 —, 3'50, 4’—; pernice 200 cm dolge, 140 cm široke, K 1470,17-80, 21 •—; vzglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka K 4 50, 5’20, 570; spodnje pernice, otroške postelje, prevlake, odeje in blazine po najnižjih cenah. Raz¬ pošilja po povzetju od 12 K naprej franko. Zamenjava ali vzvratna vzetev franko dovoljena. Za ono, kar komu ne bi ugajalo, se denar vrne. Gotove postelje Najboljše češbo dobavališče! Posteljne prevlake! Sešite, popolnoma za rabo prirejene, iz močnega, pristnobarvnega, rdeče ali modro progastega kaneva ali belega damastnega gradla, za navadno ve¬ liko pernico K 5 —, za vzglavnico K 1 '25; prevlake za dvospalne pernice K 6'20, za vzglavnice K 170. Posteljne rjuhe, obrobljene, brez šiva, močne kakovosti, 200 X 140 cm velike, K 2'—, 2 40, 3'—; slamnice, sešite, iz progaste —. Odeje iz flanela, trpežne kakovosti 200 X 140 cm velike, K 2-90, 3-50. Otroške postelje, prešivane odeje in blazine po najnižjih cenah se pošilja po povzetju od 12 K naprej franko. = Zavojnina ne stane nič. ===== Zamena dovoljena. ===== Za ono, kar bi komu ne ugajalo, se denar vrne. — S. BEM1SCH v Dešenicah št. 523 (Češko). Bogato ilustrovan cenik je na zahtevanje brez stroškov na razpolago. jute, 192X115 cm velike, K 2‘50. 3 - - 172 n Pričakovani uspeh! • • • • Vsako delo ima svoj namen. Od vsakega dela pri¬ čakujete gotov nspeh, in ako pričakovanega rezultata ni, ste gotovo nezadovoljni. Zdravnik mora vedeti, kakšen efekt bodo imela zdravila, kadar jih predpiše, in ako ni pričakovanega uspeha, mora poiskati pravi vzrok, zakaj ga ni. Včasih zdravila niso sestavljena pravilno ali pa dotična zdravilna snov ni dovolj sveža; v drugem slučaju zopet vzame pacijent preveč ali premalo, ali se sploh ne ravna po navodilu zdrav¬ nika. Če v slučaju bolezni vzamete pravo sredstvo in ga vporabite pravilno, tedaj morate doseči zaže- ljeni uspeh. Ako čutite kakšno nerednost v želodcu ali bolečino, kako skelenje okrog srca, slabost, za- basanost, nervoznost, glavobol, krč ali onemoglost, tedaj vzemite Trinerjevo ameriško • • o m Zdravilno grenko vino To vino je zmiraj jednako, narejeno iz !e-teh snovi : dobrega naturnega vina in iz zdravilnih zelišč. Kakšen uspeh pričakujete od tega vina, Vam pove lahko lastna izkušnja ali izkušnja drugih, kateri so ga že jemali, in sicer, da : hitro ustavi bolečino; odravi konstipacijo ali zaprtje; dž dober naraven apetit; izčisti in ojači kri; pokrepča živce; prežene nad¬ ležne pline ali vetrove; uredi želodec in okrepi ce lo telo. Na uspeh se lahko brez vse skrbi zanesete, samo ako jemljete vino, kakor predpisano, ako se izogibljete drugih alkoholičnih pijač v času, dokler to vino pijete in če se sploh varjete vsake nezmernosti. Ako imate slab okus v ustih, nečist jezik, slab tek do jedi, glavobol, zaprtje, slab želodec, bledičnost, onemoglost telesa, napet želodec po jedi — Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino Vam zamore dati zaželjeno okrevanje in zdravje; kajti pokrepča jetra, želodec in drobovje, izčisti sistem in pokrepča vse organe. V loVam at. Ser. št. 346 zakona za čista V lekarnah. živila (Pure Food Law). - Joseph Triner Importer & Exporter, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, JH. 173 174 Sodrugom, zlasti onim z dežele, se priporoča restavracija Jnternationar 1 LJUBLJHNH Resljeva cesta štv. 22. — - - Pristno vino in vedno sveže pivo. izborna kuhinja. Kurjeno kegljišče, prostoren vrt, lokali za manjša zborovanja in seje. Se priporoča Marija Petrič, restavraterka. Delavci - delavke! Naročite si » Slovenski llustrovani Tednik", ki je nepolitičen in nestrankarski list ter prinaša slike in opise o zanimivih dogodkih, znanstvenih osebah itd. »Slovenski llustrovani Tednik 41 priobčuje poleg slik tudi romane, povesti, humoreske, smešnice, novice itd. »Slovenski Ilustrovani Tednik 44 je edini slov. list te vrste ter bi si ga naj vsaka rodbina naročila. m Pišite na uprauništuo Ilustrouanega Tednika v Ljubljani in dobite 1 ali 2 številki brezplačno in poštnine prosto na ogled. Naročnina znaša za četrt leta 2 K, za 1 mesec pa le 70 vin. 175 fldalbert Hassig Ljubljana. Židovska ulica 7. Krznar in zavod za uniformi¬ ranje in izdelovanje čepic. Priporoča svojo bogato za¬ logo uniformskih predmetov, kožuhovin ter čepic lastnega izdelka. — Kupuje kože od divjačine po najvišji ceni. H GOD 033 GOD qQD~ H II Stampilije vseh vrst za društva, urade, trgovce i. t. d. fl NTOH CEHME graver in iz= delovatelj kavčukovih štampilij. Ljubljana, Stari trg št. ZO. Ceniki franko. H I I 1 Honsumno društvo T fg r. z. z o. z. ima doslej deset prodajalen in sicer v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta (v lastni hiši); « Sp. Šiški, Celovška cesta 1; « Ljubljani, Sodna ulica 4; « Ljubljani, Krakovski nasip štev. 10; « Ljubljani, Bohoričeva ul. 12; na Vič-Glincah, Tržaška cesta; v Tržiču na Gorenjskem, Pot na Bistrico; na Savi na Gorenjskem, »pri Mencingerju«; « Jesenicah na Gorenjskem, »pri Ferjanu«; v Koroški Beli na Gorenjskem, »pri Pristavcu«. Lastna pekarna v Sp. Šiški, Celovška cesta 1. Pisarna v Sp. Šiški, Kolodvorska cesta (v lastni hiši). — Račun poštne hranilnice št. 75.383. Hranilne vloge se obrestujejo po 5 °/ 0 od dne vloge do dne dviga. I B l 176 Jakob Zala z ni k Stari trg št. 21. LjllbljHflH. Telefon št. 194. Filijalke: Glavni trg 6 — Kolodvorska ulica 6. Pekarna, slaščičarna in .== kavarna. ===. Vedno sveže peeivo od navadne do naj¬ finejše vrste. Luksusno peeivo za najraz- vajenejši okus vedno v izberi. Napravlja tudi po naročilu in dostavlja na dom : : potice, torte, krofe, kandite itd. : : • • Najboljši, najeenejši in najsolidnejši na¬ bavni vir za Božič in Veliko noč. Prikladna : darila za Miklavža, birmo in vezila. : • • V kavarni priznano najfinejše gorke in mrzle pijače ter velika izbera likerjev in svetovno znanih vin v steklenicah. • • e • Sobe za družbe. Politični, leposlovni in šaljivi listi. Ob sezoni najfinejši sladoled in ledena kava. • • Točna postrežba! = Nizke cene! 177 t. j Ivan Zorko | ključavničarski mojster | I CaSincah pri Ljubljani. I m- i Izdeluje vrtne železne skladne stole, klopi in mize, podolgaste, na štiri ogle in okrogle, poljubne barve, pripravne tudi za dvo¬ rane ter za spraviti, ker se zlagajo in vsled tega potrebu¬ jejo malo prostora. Izvršujem tudi vsakovrstna ključavničar¬ ska dela po najnižjih cenah. V——y Cvetlični salon f(gg\ in trgovina <Ž||gy s semeni '^||p Viktor Korsika Ljubljana, Kongresni trg 3. Strokovno urejena trgovina različnih pristnih in dobro kaljivih poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen. Se priporoča p. n. društvom in delavskim organizacijam v nabavo šopkov za plese, pogrebn. vencev itd. po najnižjih cenah. Izdelovanje šopkov in ven¬ cev s trakovi in napisom v najnovejši obliki in po nizki ceni. CD CD CD CD CD CD CD CD CD Največja zaloga umet¬ nih in svežih rastlin, palm in cvetlic. CD CD CD CD CD CD CD CD CD Produktivna zadruga ljub¬ ljanskih mizarjev v Ljubljani a ED r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča dela. Delo je vedno solidno, točno in prav poGeni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem času. A El 12 178 rs ©@iaa@@®00ia@@0@@izs[š?][z!)@i!aiz!i Strokovnjak le za boljše ure. Dobavitelj železniških ur. krasotni cenik Zahtevajte - moj - brezplačno in poštnine prosto z več kakor 1000 slikami. Srebrne ure.. S 3 srebrnimi zaklepi. Pristna tula z dvojnim zaklepom . . . Ploščate jeklene ure. Amerikanske iz duble zlata. Roskopf ure iz zlatina. Nikljaste Roskopf ure . 14 karatne zlate ženske ure .... „ „ ure za gospode . . . Srebrne Omega, pristne kakovosti . . „ Schaffhaus, pristne kakovosti . „ obe s spričevalom o teku. Srebrne oklepne verižice. 14 karatne zlate verižice. 14 karatni zlati prstan. Ure z nihalom, bijoče. Kuhinjske ure. Budilke. Budilke, ponoči sveteče 240 240 duuiiivc, punuui sveieue .„ 3’— aaossiiajaiaiiaiaaaeiso Za neugajajoče denar nazaj. Tedaj za 14 dni na poskušnjo in nihak riziko! A. KIFFMANN Maribor št. 587, Štajersko. Tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine, izvoz - - = r- v vse dežele. - - - 3 letno jamstvo. 179 r Optični zavod Jos. P. Goldstein Ljubljana, Pofl trančo št. 1. priporoča svojo bogato zalogo opernih kukal, daljnogledov, Penta - prizma - bi- nokljev, očal, ščipalnikov vseh vrst od 2 K naprej do 40 K, v zlatu, termometrov in mer za alkoholne pijače, kakor špirit, vino, žganje itd., ter tudi drugih v to —- stroko spadajočih predmetov. •v 3-5 i! O p N £ < n ■n «-t- c/) Martin Kralj čeuljarshi mojster šn izdciovateij ">= gornjih delos. Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, katera izvršuje :: točno ob solidnih cenah. : : l J Jkiinko Sevar Ljubljano (Zatišhi dvorec), Stari trg 3Z se priporoča za nakup vsakovrstnega papirja, pisarniških in šolskih potrebščin, dalje galan¬ terijskega in norimberškega blaga = {30 nizkih cenah. = Priporočam svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi ce¬ mentni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega ali beljaškega mar¬ morja itd., jako točno po nizkih cenah. Pre¬ skrbujem tudi slike po najnižjih cenah. Fr. Hunovar, bamnoseh, Ljubljana, mivo pokopališče pri Sv. Križu. m ^ mi v Pavel Vertačnik v krojaški mojster Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočam za prijazna naročila oblek natančno po meri. — V zalogi imam vedno najnovejše trpežno blago. Jamčim za solidno delo kakor tudi za solidno :: :: postrežbo. Najnižje cene! :: :: 184 - ^ Občno konsumno društvo • © Tl®** ■ v Idriji. : Prodajalna v lastni hiši v Idriji. : Filijalka v lastni hiši v Spodnji Idriji. : Valjčni mlin na lastnem posestvu : — v Podroteji pri Idriji. =- istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika, Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufaktur- nega, špecerijskega in drugega blaga po - - - - stalnih cenah. .... Toči pristna vina in žganja, kupljena : naravnost iz vinorodnih krajev. : Kdor še ni član, naj pristopi nemu¬ doma. Imetje in promet se bo v I kratkem dvignilo na milijon kron. • « Društvo sprejema od članov tudi hranilne •• :: vloge ter jih obrestuje po 4'U °| 0 " 185 Zanesljiva železniška ura ki jo radi kupijo uradniki, uslužbenci, gozdni in poljedelski uradniki, c. kr. orožništvo, finančna straža, vojaki, dijaki, delavci, ter vsi, ki rabijo dobro uro, zahtevajo zaradi zanesljivega teka „ANKER-ROSKOPF / 2 cm K 11*—. Sola za samouk k vsaki harmoniki brezplačno. Pošilja naravnost zasebnikom proti povzetju priznano najboljša svetovna tvrdka c. in kr. dvorni založnik H9NNS K91M, razpošiljalnica glasbil g BpQxu št. ZZ8 (Češki). Zahtevajte bogato ilustrovani glavni seznam z okoli 4000 slikami, ki se pošlje vsakomur na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 197 Slišimo kako neprestano mnogi izkušeni kmetovalci po¬ sebno hvalijo Fellerjev živinski redilni prašek z znamko „EIsa“ kot posebno dober. Eno¬ glasno poudarjajo kmetovalci, da imajo ta prašek vedno doma, ker jim postanejo vsled tega konji poskočni, perut¬ nina zdrava, prašiči mastni, njih krave dajejo mleko, ki je tako dobro kot smetana, če živalim prilagajo k vsakdanji hrani ta redilni prašek za živino. — Ta prašek pospešuje slast do žretja, jači želodec, in kite, umiri kašelj in krče, je izvrstno sredstvo, da se izogne živinskim kugam, in je za vse praktične kmetovalce nepogrešljiv. 5 škatelj stane 5 kron, 1 škatlja, če naročite še kaj dru¬ gega, 1 krono. — Pristno se dobi od izdelovatelja E. V. Fefiler, dvorni lekarnar, Stubica št. 739 (Hrvaško). lfzgaiamo 1 __ Irni-nm io V\ i 1 V našega otroka, ker je njegova bodočnost mnogokrat od¬ visna od vzgoje, katere je bil deležen v mladosti. Po- sebno naj se pazi na otroke, ki so slabotni, suhi in v rasti zaostali Takim slabo izgledajočim, vsled bolezni oslabelim otrokom prinese okrevanje, okrepitev in odpornost redno zauživanje Fellerjevega pristnega ribjega osja. Posebno se izkaže to ribje olje pri skrofulozmh, maJo- krvnih žlezastih, na raznolikih slabostih bolehajočih otrocih in odraslih. Doječe matere najdejo v njem priznano redilno in okrepčevalno sredstvo. — Se lahko zauziva, ker je popolnoma brez vonja in okusa. Naročite 2 steklenici za 5 K poštnine prosto pri E.tf. Feller, dvornem le¬ karnarju v Stubici st. 739, (Hrvaško). 198 Osoha damo mora že po prvi uporabi priznati, da se more smatrati edinole »CrSme Grolich« kot zanesljivo učinkujoče sredstvo v do¬ sego in ohranitev lepote. Učinkuje že v 2—3 dneh, ugladi gube na obrazu in vratu, napravi obraz lep, cvetoč, svež, mlad in nežen, odstrani pege že v ne¬ kaj dneh. Cena lončku »Creme Gro¬ lich« z enim kosom »Savon Grolich« K 2’— (poštn. posebej). 10 takih porcij stane K 16'— in se jih vpošlje franko. Naslov za naročbo: Ivan Grolich, Brno 437, Moravsko. Izza f 00 let 1 se izdeluje v Klingenthalu (Saško) in = i okolici godbene inštrumente vseh = i vrst in jih razpošilja na vse dele jj: sveta. To dejstvo je dokaz za izurstnosthlingenthalshih izdelkov. H Tvrdka NOLF S GBfflP. || v Klingenthalu ima v svojem novem glavnem H seznamu za leto 1913 ===== li 300 vrst ročnih harmonik {} in poleg tega še ogromno izbero =[ vseh drugih vrst godbenih inštru- = = mentov. Imenovani tvrdki dohajajo j: vsako leto tisočera priznanja, H ki so najboljše izpričevalo, da ima = = le ta tvrdka v vsakem oziru iz- = = vrstno blago. Kdor torej rabi ročne =5 ali ustne harmonike, gosli, citre, gitare, = = koncertine, bandonjone itd. itd., naj se :: zaupno obrne do WOLF & COMP., Klingenthal, :: Sa., št. 216 b. : E Trgovina z vinom na debelo in drobno. Zaloga raznih pristnih vin. Alojzij Kobal Idrija (na Brusovšu). S Leopold Štros krojač v Idriji; Rožna ul.; se priporoča slavnemu občinstvu mesta in okolice v izvršitev modernih moških oblek. Električna žepna spetima sveti vsak hip na en sam pri¬ tisk. Posrebren Moire okov s povečalno lečo.Zelo praktičen svetilni aparat, vedno vpora- ben. Majhen je in lahak, da se nosi lahko v telovniku. Z najboljšo suho baterijo K 1*90, finejša izvršitev K 2'40, po¬ sebno fina K 3 - 20. Suha ba¬ terija posebej, primerna za vsako številko, komad K 1*—. — Pri predplačilu je plačati za pošto še 30 v., pri povzetju pa 65 vin. - Dobiva se pri - Export-Warenhaus BUDAPEST VII—126, Rottenbiilergasse 6 a. Ilustrovani cenik na zahtevo zastonj in franko. 199 Strokovnjak le za boljše ure, zBatnino in srebrnino. Dobavitelj železniških ur. V lastnem poslopju. Zahtevajte moj s čez looo slikami, ki p pošljem brezplačno in poštnine prosto. Srebrne ure .... K 6'50 S 3 srebr. oklepi . K 9'50 Pristne tula z dvoj. zaklepom.K 13'— Ploščate jeki. ure K 6 - — Amer. iz double zlata K 10' — Roskopf-ure iz zlatina K 4' — Nikljaste Roskopf-ure K 3'— Pristne železu, paten- fovane Roskopf-ure, vse v kamnih te¬ koče, pristno nikl. oklopje, na minuto točno idoče .... K 5'— 3 letno jamstvo! Za neugajajoče denar nazaj! A. KIFFMANN, urar v MARIBORU n. D. št. 538. Največja švičarska tovarna ur. Skladišče zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. 14kar.zlate damske ure.K 19 — 14 kar. zlate ure za gospode.K 40-— Sreb. okl. verižice K 2 - — 14 kar. zl. verižice K 20' — 14kar. zlati prstani K 4-— Stenske ure z ni¬ halom . od K 10-80 Kuhinjske ure ... K 2-40 Budilke.K 2‘40 Budilke, ponoči se svetlikajoče ... K 3'— Z dvojnim zvoncem K 3 50 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx 200 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx -X X X X X X X X X X X X Pehamo h trgovino IVAN TURK na Glavnem trgu v Idriji se priporoča slav. občinstvu ter jamči za nizke cene in solidno :: :: postrežbo. :: :: X X x X XXXXXXXXXXXXXXX|XXXXXXXXXXX Velika na debelo in drobno. Matko Kobal, Idrija. Najboljša pristna vina. :: Solidna postrežba. :: Demanti za rezanje stebla za steklarje in Št. 1. za okensko steklo .... K 2 40 „ 2. za navadno in moč. steklo „ 3 60 „ 3. za vse vrste ploščat, stekla „ 5'50 „ 4. za močno ploščato, su¬ rovo in ogledno steklo „ 8'— „ 5. še večji.„ 15'— „ 6. največje vrste.„ 20— Po povzetju 35 vin. več. Za pošteno in trpežno blago jamči IVAN BROLIGH, laboratorij, Brno štev. 437, (Moravsko). Ceno češko perje! 5 kg novega, dobro oskubljenega K 9*60, 5 kg boljšega K 12*—, 5 kg belega mehkega, puha¬ stega, sbubljenega K 18*— in 24*—, 5 kg snežno- belega, puhastega, skubljenega K 30' — in 36. — . 5 kg polpuha K 12'—, 14*40 in 18'—. Puh, siv, po K 3'60, bel po K 5*40, snežnobel po K 6*— in 6*60 pol kile. Gotove napolnjene postelje iz rdečega posteljnega inleta, dobro polnjene, 1 pernica ali spodnji del, 180 cm dolg, 116 cm širok, K 10'-, 12 : —, 15'— in 18’—; 2 m dolg, 140 cm širok K 13'—, 15'—, 18'— in 21-—; 1 vzglavnica, 80 cm dolga, 58 cm široka, K 4-50 in 5-50. — Izgotovlja se po vsaki poljubni meri. 3 delne žimnice (modroci) za 1 po¬ steljo po K 27-—, boljše K 33'—. — Pošilja se od K 9'— naprej franko s povzetjem. Zamena je dopuščena ali denar nazaj! Obširni cenik vsakemu zastonj in - poštnine prosto. - Lobes št. 559. pri Plznu (Češko). Arthur Wollner, e .: Gramofoni Hočete-li kupiti v resnici dobre in poceni prvorazredne dunajske godbene inštrumente, tedaj zahtevajte cenik zastonj in pošt¬ nine prosto od Gustav Stiasny, Dunaj XVII., Kalvarienberggasse 34. L. 201 V Kadar kašljate ©a@lSl|3lS13l@I@@!3|13j kadar »te zaslizeni, nahodni, brez teka, lg)(g)lg)lg)(g)(g) §)©•©©©(§) Oil2igi|§i@il3]g)(3)(g]gj 3 O hripavi, kadar težko dihate, se ponoči potite, ©©©©©©©©s©©® TTT kadar čutite bolečine v prsih, kadar Vas nadleguje kataraiična bolezen, je to dokaz, da ste prehlajeni ali da imate influenco, vendar so pojavi teh bolezni v spremstvu breztežnosti lahko začetek nevarnih bolezni, radi česar je svetovati, da se razvoj težkih bolezni prepreči s tem, da se manjše zlo pravočasno odpravi. Temu namenu ustreza najbolje z zlato svetinjo in častno diplomo odlikovani, po mnogih zdravnikih priporočani (sirup). Množina zahvalnic potrjuje blago¬ dejni učinek tega izbornega domačega zdra¬ vila. Steklenica za poizkušnjo 3 K, velika steki. 5 K ali 3 steklenice franko za 15 K. Naročite po povzetju pri edini glavni zalogi L Hugo Orkeny-ja lekarna v Budimpešti, Tokoly ulica št. 28, odd. 246. Orkenyjev lipov med J 202 r, Josip Delakorda trgovec, Idrija=Podgora, priporoča vedno sveže špecerijsko blago, kakor tudi veliko izbere ku¬ hinjske posode in najboljši dalma¬ tinski portland - cement. i Točna postrežba! Nizke ce ne^ y ivnn jurjrvčič čevljarski mojster v Idriji priporoča svojo bogato zalogo finih domačih in narejenih obuval, trpežnih, za dame, go¬ spode, delavce in otroke. Sprejema nove naročbe in vrši popravila točno in solidno po zelo zmernih cenah. Najboljše z zlatimi in srebrnimi svetinjami odlikovane. Nildasta remontoar ura.K 3'80 Roskopf patent ura.. 4 50 „ z dvojnim plaščem . . . „ 6'80 Črna jeklena remontoar, odprta . . „ 4'50 Švicarska Roskopf patent ura ... „5* — Pristna srebrna rem. ura z Gloria-koles. „ 8'40 Kov. tula remontoar, dvojni plašč „ 10 50 Pristna srebrna Roskopf patent . . „ 11'— Ista z dvojnim plaščem.„ 13'50 Za vsako uro 31etno jamstvo. Neugajajoče se zamenja ali denar nazaj; torej nikak riziko! Dobiva se po povzetju pri Wohlberg-Uhrendepot Komarom št. 126, Ogrsko. Ilustrovani cenik na zahtevo zastonj in franko. — Vi mečete denar proč če za fine likerje plačujete visoke cene, ker lahko sami naredite najfinejše vrste z mojimi pr- ekstrakti. 1 steklenica ekstrakta z navodilom za izdelovanje 5 litrov najfinejšega ruma, altvatra, benediktinca, kajzerbirna, kuminovca, mogadora, Črešnjevca, maraskina, ananas, vanilije, punča, meiisovca, angleške grenčice, kave, kakao, šartreza (dišeče perle), viš- njevca, vražjega likerja, alaša, bri- novca, jerzabinke, slivovke, kon¬ jaka, tropinovca itd. K l - 90, 3 steki. K 4 - 50, 6 steklenic K 7‘50, 12 steki. K 13‘50, po povzetju, poštnine prosto Se ne ponesreči. Edino pristno pri 3an Orolich, drogerija pri Angelju, Brno št. 437, Moravsko. 203 Ne stane prav nič! Prosto! ® Prosto! Vsak, ki prosi zanj, dobi zastonj škatljico zanesljivega zdravila proti revmatizmu in trganju! Trpel sem več let na revmatizmu in trganju in nobeno zdravilo mi ni povzročilo niti najmanjšega polajšanja; zdravniki so mi odrekli vsako ozdravljenje; a glej! tu se mi je nenadno posrečilo sestaviti zmes 5 povsem neznatnih ingrediencij, in to sredstvo me je ozdravilo v najkrajšem času. Poskušal sem potem ta zdravila pozneje pri prijateljih in znancih, ki so trpeli na revma¬ tizmu, tudi pri bolnikih v bolnišnici, in povsod enak, čudovito ugoden učinek, da so morali celo odlični zdravniki potrditi, da je moje sredstvo pozitivno uspešno. Od tega časa sem ozdravil že več sto ljudi, ki si niso mogli prav nič pomagati, ne jesti, ne se oblačiti, in tudi take v starosti od 60 do 75 let, ki so večkrat nad 30 let trpeli za to boleznijo. Uspeha sem si sedaj tako gotov, da sem sklenil oddati več sto škatljic zastonj, da se tudi drugi ubožci lahko okoristijo z njimi. — To je čudovito sredstvo in ni dvoma, da bodo zopet ozdravljene tudi osebe, ki jih doslej niti zdravniki niti bolnišnice niso mogle ozdraviti. Zapomnite si, da ne zahtevam nikakega plačila, marveč je potrebno le, da mi pošljete svoj naslov z zahtevo, da se vam pošlje škatljica za poskušnjo zastonj. Ako bodete rabili več, je cena prav zmerna. Moj namen namreč ni obogateti z iznajdbo, marveč samo trpečim pomagati! — Obrnite se po dopisnici na št. 2038, Bangor House, Shoe Lane, London, (Anglija). Dopisnica stane 10 vin., pismo 25 vin. ..— Opazka: Ako rabite to zdravilo še dalje, je dobite lahko pri zdravniku aii v vsaki lekarni! 204 : Najzanesljivejše ozdravljenje : pri akutnem in kroničnem (zastaranem) kataru (prehladu) sečevoda in iztokih Orkeny-a KflSflNTOL puščice. — Brzo učinkujoče sredstvo zoper beli tok pri damah in seče- vodostok, vnetjih, mehurnih katarih pri gospodih. — Od odličnih zdrav¬ nikov kot najboljše, brzo učinkujoče, pri tem pa kot popolnoma neškod¬ ljivo sredstvo pripoznano. Steklenica 3 K izključno le pri • • lekarnarju Hugo Orkeny, Budapest, Thdkd!y-ut. 28, odd. 246. “S ..Dimnikarju” poleg nove državne ceste proti Leopoldovem predmestju v idriji toči najboljša vina vseh vrst ter nudi dobro kuhinjo. Domačim in tujcem priporočljivo. Ima lepe in zračne prostore. Za solidno in točno po¬ strežbo jamči nj ap .|| a Bakovič. losi urar v Idriji 318. Se priporoča slavnemu občinstvu mesta Idrije in okolice za popravila žepnib, stenskih in sploh vseh ur, kakor tudi :: za vsa v to stroko spadajoča dela. :: Gospodinje! Svetovno čudo! Pralni stroj za 3 K =- 10 - 12 kosov perila se more s tem ročnim pralnim strojem v 2 minutah čisto oprati. Pri pranju se roke ne obdrgnejo, perilo se ne trga, je bolj snažno in belo, ako rabite ta stroj. Prihranite si polovico časa in vas več ne skrbi veliko perilo. — Dobiva se le pri Export-Warenhaus, Budapest, VIM26, Rottenliillergasse 6 a. Razpošilja po povzetju ali pred¬ plačilu. — Ilustrovani cenik o raznem = blagu zastonj in franko. = 205 1 Tako težke prešiče morete imeti že v II mesecih le s pridatkom Barthel-ovcga hlajnega apna. Barthelovo klajno apno je najboljše in najcenejše sredstvo ki obvaruje žrebeta, teleta in mlade prašiče ohromelosti, dalje za izrejo mlade živine, za pomnožitev mleka, odvrača žival od grizenja lesa in pitja gnojnice ter pospešuje pri ko¬ koših, da raje neso itd. Izdatek majhen, korist IOOO-era! 5 kg za poskušnjo 2 K od Dunaja, 50 kg 11 K iz Ljubljane ali Maribora. MIHI BSRTHEL in drug Dunaj X., Siccapdsburggasse P. Dopisuje se slovensko. prosto! 300 vrst harmonik! prosto! Direktno ugodno dobavljanje. Wolf & Comp., Klingenthal Sa., 2161). je prva tovarna za godbene Inštrumente v Nemčiji, ki pošilja harmonike in vse druge inštrumente na Avstro-Ogrsko. Pošljemo na vsakogar proti povzetju naše od umetnikov in poklicanih igralcev protežirane kon¬ certne harmonike v čez 300 številkah. 1, 2, 3 in 4 vrstne har¬ monike od K3-85 —160' — Harmonike ^ e m n n a l'- činu solidno zgrajene od K 13*--, naprej. K vsaki harmoniki zavoj in šolo za samoizo- brazbo zastonj. — Velikanska izbera citer, gitar, gosli in vseh drugih godbenih inštrumentov po nizkih cenah. Velik sijajen cenik v češkem, poljskem, nemškem in ogrskem jeziku na vsakogar brezplačno. Staroznana „Kavaraa“ Ivan Lapajne v Idriji, na Šolskem trgu, nasproti rudniške lekarne, opremljena z vsemi kavarnskimi potrebšči¬ nami, se slav. občinstvu priporoča v mno- gobrojen obisk. Tudi se v tej hiši izvršuje krojaška obrt po najmodernejšem kroju ter sprejema v čiščenje moške obleke po solidnih cenah in s točno postrežbo. Miho Killer g Ko. Idrija, trgovca z vinom na debelo in v zaprtih steklenicah, se slav. občinstvu vljudno pri¬ poročata za odjem pristnih istrskih vin. B B H E B B 206 Konkurenčna harmonika TJ ¥ AA Carine prosto! — Prav nobena nevar- K jV XI i nost. — Zamenjava dovoljena ali pa L\ denar nazaj! - .-■ ■ - - Št. 201. 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24X12 cm K 4'80. Št. 202. 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 28X12 cm K 5 20. Št. 203. 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 30X15 cm K 5'80. Št. 204. 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 24X12 K 6'40. Št. 205. 10 tipk, 2 registra, 50 gla¬ sov, velikost 31X15 cm K 8'—. Št. 206. 10 tipk, 3 registri, 60 glasov, velikost 31X15 cm K 9 - —. Št. 207. 10 tipk, 3 registri, 70 glasov, velikost 31X15 cm K 11—. Dvovrstne harmonike: Št. 211. 10 tipk, 6 spremljevalnih zvokov, 70 glasov, dvovrstne tipke K 18'—. Ista harmonika, toda v velikosti 32X16 cm K 21 •—, št. 213, ista v še finejši izvršitvi z dvojnim mehom in nikljastim ali bakrenim robom v velikosti 36X16 cm K 28 - —. Popolnoma fine enovrstne harmonike še po ceni K 12'—, 13'50, 15'—, 16'—, 18'—, 20'—. Popolnoma fine dvovrstne harmonike tudi po ceni K 30'—, 36 - —, 40'—, 50'—, 60'—, 80'—. Naroča se po povzetju pri Export-Warenhaus, Budimpešta Vil—126, Rottenbillergasse št. 6a. llustrovani cenik na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. 5 ^ 107 jjjff .— O ne avtentične izjave, objavljene o poizkusih v bolnicah glavnih mest, pokrajin in inozemstva ter o njih izvrstnih uspehih, kakor tudi mnogobrojne priznanice in zahvalnice iz vseh slojev človeške družbe, spričujejo, da je proti Protinu in revmatični boli, bodljajem, trganju v rokah in nogah, boli v križu, na hrbtu in v glavi, nevralgiji, boli v ledjih Kali Linimentum (Zoltanovo mazilo imenovan) najizbornejše zdravilo, ker je isto tudi pri onih, ki so trpeli 15 do 20 let in uporabljali razna zdravila, celo kopeli, brezuspešno, že po enkratnem utiranju pokazalo velike uspehe. Nobeno tajno zdravilo! Priporočano od zdravniških kapacitet. — To Zoltanovo mazilo stane steklenica 2 kroni. Naroča se po pošti od izdelovatelja, dvor. založnika Njega c. in kr visokosti nadvojvode Jožefa. lekarnarja Bela Zoltana, Budimpešta, V., Szabadsag=ter. Dunajske zaloge: c. kr. dvorna lekarna, I., Hofburg. c. kr. c. kr. stara poljska lekarna, I., Stephansplatz 8. Na razpolago je na tisoče zahvalnic in priznanic, od katerih moremo zaradi nedostatka prostora le nekatere objaviti. Prosim, da izvolite poslati z obratno pošto »Kali Linimentum", ki ima biti izborno zdravilo proti revmatizmu. Navod o uporabi je gotovo priložen. Prosim še enkrat, zdravilo takoj proti povzetju poslati. M. PRETNAR, sedaj v Millstattu na jezeru, Steinscbicbt št. 97, Koroško. Spoštovani gospod ! Vaše cenj. Zoltanovo mazilo je proti moji bolezni bilo od velike koristi in Vas prosim, da pošljete kmalu dva lončka. v JOSiP FORSTNER, posestnik v St. Jurju št. 33 pri Rottenmannu, Štajersko. Prosim Vas najuljudneje, da mi pošljete zopet 3 lončke Vašega preizku- šenega Zoltanovega mazila, ono se je pri meni sijajno izkazalo in mi pre¬ senetljivo pomagalo. TEREZIJA BLUMENREISINGER, soproga vodje skladišča v Firtenbergu na Triestingu pri Leobersdorfu, Nižje Avstrijsko. Prosim, da mi pošljete lonček Vašega mazila za protin in revatizem. Sem tudi pred leti naročil in je prav dobro pomagalo, za kar se Vam naj¬ bolje zadvaljujem. IVAN BERNSTEINER, posestnik v Moosvvaldu, 208 $® Krasne stavbe cerkve, graščine, gradove itd. g popolni naravni krasoti se lahko sestavi z Richterjevo : kamin gradilno omaro: V nobeni družini naj ne manjka te krasne graditeljske igre, ki se že nad 30 let po vsej pravici imenuje kot — najljubša Igra ©freka — kajti v resnici ni nobene igre, ki bi otroka tako stalno in s takim zanimanjem zaposljevala. Visoka vzgojna vrednost gradilne omare s sidrom je od staršev in vzgojiteljev mnogo tisočkrat pri¬ znana. Pri tem je pa nabava vsakemu mogoča, ker se lahko tudi najmanjšo začetno omarico polagoma izpopolni do najvišje stopnje. Čuvati se je pa pred ponarejanji in se naj sprejme le omare, ki so opremljene s svetovno znano znamko ,sidrom‘. — Zahtevajte takoj ilustrovani cenik št. 100, ki ga razpošilja zastonj F. Ad. Richter & Cie. Dunaj XIII/1, Eitelbergergasse štev. 6 — V J ANTON ZUPANČIČ KNJIOOUErZ, LJUBLJANA, 5L0MŠK0UA ulica 3I. ceNjE-Nmu obCiinstuu, društuoh in ZAUODon ULJUDNO PRIPOROČAM SUOJO KNJKoOURZNICO ZR NAROČILA USAKOURSTNIH U KNJKjOURSKO STROKO SPADAJOČIH DRL. .'. TOČNA POSTRRŽBA. ČRNET ZMErRNR, ČDDNO IN TRPEŽNO DRLO. Teodor Horn, prej Henrik Horn valeč strelovodov in vodovodov Poljanska cesta št« 8, Ljubljana. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh" z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z aihest-cementnim škriljem (Eter- nitom), patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Kuhinjska oprema. Hišna oprava. Denar lahko štedite z uporabo mojih Iasestrižnikov in brado- strižnikov, ki so izdelani iz najboljšega solinskega jekla, najfinejše ponikljani in ne¬ dosežno praktični. S premikajočima se česal- nikoma striže skozi 2 zoba brez glavnika 3 mm, s tankim česalnikom 7 mm, z debelim 10 mm na dolgo. Sirokost rezalnika je 4'/ 2 cm. Komad z rezervnim peresom z uporabnim navodilom vred, vsled česar si vsakdo lahko takoj sam lase striže, K 5 - 80. Dober lasestrižnik z odprtim peresom, 'kompleten K 4‘80. Bradostrižnik brez česalnika, 1 mm dolgosti. Kompleten K 4-50. — Nikak riziko! — Zamena dovoljena ali denar nazaj. — Razpošilja proti povzetju ali predplačilu Export-Warenhaus, Bndajest VII— 126 , Rottenbillergasse 6 a. Ilustrovan cenik o raznem blagu na zahtevo zastonj in franko. Kmetska posojilnica "s' 8 *™' -*• J zadruga z ljubljanske okolice ■—■»». - ... v Ljubljani =====- v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. 18 je imela koncem 1. 1911 denarnega Obrestuje hranilne vloge po prometa nad K 100,000.000. /1| Ol Ziro-konto pri avstro-ogrski banki. 4 /2 /o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuj posojilnica sama za vložnike. — Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. — - Stanje hranilnih vlog K 20,000■000■—. ==— Posojuje na zemljišča. — — Eskomptuje trgovske menice. Uradne ure: vsak dan od 8.—12. in od 3.- 4. Ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. ure zjutraj do 1. pop. Ustanovljeno 1.1881. Telefon št. 185. Denarna kriza sili vsakega, da se posluži pri nakupu trgo¬ vine, katera v velikih množinah kupi in ceno prodaja, ker se gleda na velik promet. Vsled tega priporočamo trgovino R. Miklauc v Ljubljani katera ima veliko zalogo blaga za ženske in moške obleke in perilo, kakor tudi : : : izgotovljene obleke in perilo. : : : Cenik in vzorce na zahtevo poštnine prosto. Edina domača avstrijska, najcenejša, za Slovence najpri- pravnejša direktna proga, po kateri vozijo najhitrejši, najnovejši in najmodernejši brzoparniki prve vrste, čez Trst-Hew Yor!*, Buenos Aires, Rio de Uaneiro, Santos itd. oceanska vožnja traja sedem do osem dnij. Vsak potnik dobi dovolj domače hrane, dvakrat na dan vino in bel kruh. Zdravniki in mornarji na parnikih govorijo slovensko. Na par¬ nikih je električna razsvetljava, kopelji in imenitna postrežba. Pot¬ nikom se daje za vsako vožnjo nova postelja in jedilna oprava ter stojijo do Amerike pod avstrijsko vlado, katera jih varuje, ni jim treba nobene meje prekoračiti, in je vsak 100 kg prtljage prost. Vsak, kateri se poda na pot v Ameriko, naj se ne da od nobenega zapeljati za svoj denar, ker je za potnika v Ameriko edino le agent zmožen in upravičen, direktno in najcenejše preskrbeti. — Torej kdor želi pošteno, sigurno in zanesljivo odpotovati in pojasnila, katera se brezplačno pošiljajo, dobiti, naj se pismeno ali ustmeno obrne na glavnega potovalnega agenta Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26 .