Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI Dolnja Lendava, 12. augusta 1934. Štev. 32. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D, na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Namen Novin je: 1) z zágovorni Pravice tolažiti Srce Jezušovo, i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba dosečil Katoličanskih düh. Dendenešnji se Vnogi lüdje, po sebno pa izobraženi, strašno bojijo obsodbe, da ne bi bili moderni, da bi bilo to, ka delajo, govorijo ali pi šejo, moderno. Dozdaj so delali po žrtvüvalno, navdüšeno, kak si njim pa vrgeo to nemodernost v obraz, splava vsako navdüšenje, glava jim klone pred tov groznov rečjov, rdečica njim pokrije lica, sram jih je. Da ne bi ostali „nemoderniˮ, hitro preobrnejo svojo sodbo i skrbno naprej pazijo, da bodo delali tak, kak je „modernoˮ. Sezna je zdaj veliko pitanje, kaj je v istini moderno i kaj je ne. Po mnenji nešterih so moderni razni plesi, protiverske knjige in časopisi, italjan- ske kumbe, najnovejša moda, kino, radio itd. Za takše je nemoderno vse, ka je v zvezi z verov. Če se pa malo poglobimo v smiseo reči „modernoˮ, pridemo do drugačno zaklüčkov. Moderno je samo to, ka nam čas v istini dobroga prinese. Ka je dobroga, ka je istinskoga, ne more nikdar zastareti, vsikdar je sodobno, vsikdar moderno. Nemoderen je pa tisti; šteri pred istinov rdeči postane, i odklanja dobro stvar, ar se boji mnenja slabih lüdi. To je tisti tak zvani strah pred lüdmi, ki nam odkriva gingave zna čaje i slabiče vu voli. Vnogoga póedinca, pa tüdi cela pokolenja je že zavolo v edno najtežjih zmot, v modernizem, od šteroga pravi katoličanske Cerkev, da je krivoverstvo vseh krivoverstev. Kak lepa pelda, da govorimo nekoliko bole stvarno, za takše mišlenje, ki se rodi od lažlivoga straha pred vočimetanjom nemodernosti ino iz strahü pred lüdmi, je zadeva Novin. Za tistoga, komi je düševna hrana kakše „Jutroˮ ali „Domovinaˮ so „Novineˮ pohüjšanje, ka bi mogle taki s sveta zginoti. To je za te naravno i razumlivo. Čüdno pa je to, da se dajo od takših lüdi zavedno ali nezavedno Vplivati tüdi nešteri zmed nas ino pomagajo onim več ali menje Čez „Novineˮ vdarjati. To je kak sem prle povedao samo dokaz za njihovo nesamostojnost i načelno nepovčenost, ar se dajo voditi od veri sovražnoga mnenja. Novinam toti to zabavlanje malo ali nikaj ne škodi, jako pa škodi krščanskomi nameni, šteroga Novine zastopajo. Tüdi se pokaže pri toj priliki vrednost katoliška tistih, ki se norčarijo. Večkrat radi s ponosom kažemo na francoske katoličane, prej, to so istinsko moderni katoličani, ki so nam lehko v vzgled. Da, je že taki Najvekši i najmodernejši francoški dnevnik je „La Croixˮ (La Kroa=Križ). Izhaja v Parizi v nakladi nad 200 jezer izvodov ino je namenjen za inteligenco. (Vučeno gospodo). Na levoj strani glavnoga naslova ma podobo Križanoga, na desnoj reči kakšega slavnoga škofa, spodkar pod naslovom pa prinaša vsaki den drügi pobožen namen, po šterom naj naročniki lista molijo. I „La Croix“ je istinsko najmodernejši francoski katoličanski list; izhaja v nakladi nad 200 jezero izvodov dnevno i je namenjen za izobražene! Pa francoski katoličani so zaistino moderni, to vsaki priznava ! Nedavno se je Vredništvo Novin odločilo, da bo stalno prinašalo pod glavnim naslovom namen, po šterom „Novineˮ izhajajo: z zagovorom Pravice tolažiti Jezušovo Srce i z čistih dohodkov podpirati siromake. Kak so nešteri te namen sprejeli (ne med lüdstvom), od toga se tü ne spodobi gučati. Bodi omenjeno samo to: komi je tolažba Srca Jezušovoga i lübezen do siromakov nemoderna, naj pazi, da ne bodo valale za njega reči evangelištove:„I nas so izišli, toda neso bili izmed nas.ˮKoga te namen pohüjšüje ino odbija, tomi menjka cerkveni, menjka katoličanskoga düh. Istina ne nikdar nemoderna, pač pa se pri njej pokaže vrednost onoga, ki jo zadene. Ne bojte se..! Julij Cezar, velki rimski vojskovodja, je bio ešče mladi mož, kda se je pritožavao svojoj pametnoj materi, ka nema — sreče. Vsi njegovi prijatelje so, tak je pravo, daleč pred njim v česti, v slüžbi i bogatstva — on pa naj čaka, čaka ... i gleda kak ostajajo za njim najlepša moška leta. Mati ga je tolažite: „in moj, ne bodi na poti srečnih. Podpiraj je, tüdi ti pomagaj rivati voz njuve sreče. Daj, naj li letijo, i naj. se zaletijo. Kem prle pridejo do bila, tem prle je odprta tvoja pot.ˮCezar je bogao svojo mater i dočakao den, kda so se srečni prijatelje zaleteli i odprla se je njegova pot, štera ga je do vedla do najvekše oblasti v Rimskom cesarstvi. Nekaj spodobnoga je s fašisti. Od desne i leve grmijo neprijatelje toga gibanja i mečejo na fašiste žveplo i ogenj. Zakaj ? Ar vidijo v tom pokreti oviro za svoje račune. A ti računi so ne vsikdar nepošteni, dostakrat čisti i obvezni za krščenika. Ma pa fašizem tüdi dobro stran. Kajti nišče ne taji, ka je ešče dnes vladajoči kapitalizem velesila, zverina, štera ma ne skrhane zobe. Fašisti obečajo, ka ne ostanejo dužni s tem opravilom, ka izderejo kapitan te najhüše zobe i kapitaliste postavijo pod tutorstvo. Dvoje je mogoče. Ali odpravijo to delo, ali ne. Če opravijo, bodo meli lejko opravilo neprijatelje kapitalizma, staroga leva s krhanimi zobmi lejko zaprejo v zverinjek, naj ga občüdüje svet.Če pa ne opravijo fašisti obečano velko delo, dobijo neprijatelje kapitala v roke novo orožje, v novih žrtvah nevkročene zverine, kapitala, pa verne pristaše. Istina je, ka se kapital lejko naskoči že dnes, ali velko pitanje je, če je vredna nezagvišna zmaga telko žrtev, kelko bi skoro zagvišno terjao te boj. Pametnomi človeki se naravnost smili tista mladina, štera brez potrebnih živlenjskih sküšenj, to je brezi potrebnoga orožja, naskoči kapitalizem i se znajde poražena v vozi, ali pod gaugami. Njuvo trplenje, ar pomeni za kapitaliste lejko zmago, ne gene velko večino lüdi, teda tüdi ne povekša tabor neizprosnih nasprotnikov kapitalizma. Što samo malo pozna zgodovino, lejko posvedoči, ka velkih sprememb nikdar ne bilo brezi dugoletnoga trplenja. Za dozoritev velkih sprememb je potreben čas. Ar prepričanje vsikdar Počasi dozoreva. Za primer naj omenimo samo edno reč. Malo ge dobite dnes človeka, šteri ne bi znao, ka je zdravje dragi kinč, — potem, ka brezi čistoga tela nega i ne more biti pravoga zdravja. No i tak ravnamo vsi, šteri vse to Znamo, kak nam pamet veleva? Smo vsikdar čisti? Je naše telo v higijenskom pogledi brez vsake napake? Ne. Pa ne mislite, ka samo zato, ar snage ne dosegnemo brez žajfe, Štero nam ne dajo zobston. Tüdi zato ne, ar bi nam bilo Žao za čas, šteroga bi mogli aldüvati za čistočo našega tela. Vajeni smo higijenskoga nereda i ta navada se drži večine lüdi kak železna srakica, je ne morejo slečti. Da, prehod od navajenoga k novomi je počasen, pri tom počasnom prehodi ne pomaga nikše nasilje. S tem pa nikdar ne pravimo, ka je tak pametno, pravimo pa, ka je — človeče. Tüdi to ne pravimo, ka vörjemo v bodočnost kapitalizma, ešče menje v bodočnost fašizma, ali v večno živlenje komunizma tam, ge se je ta najnovejša velesila vgnezdila v človeče srce. Na tom sveti je najmre vse minlivo. Kapitalizem se je rodio, zrasteo v zverino, pobrao na miljone nesrečnih žrtev, zbira svoje prijatele i neprijatele. Rasti kapitalizma sledi njegovo prepadanje, pa tüdi smrt. Po toj poti bode hodo fašizem, tüdi komunizem, ostane pa človečanstvo i bo počasi, ali zagvišno korakalo po od Stvarmka določenoj poti do popunosti. Tak mislimo mi i zato ne moremo razmiti male düše, štere se skrivajo za plotom nepodpisanih okrožnic na nekdajšnje pristaše i tak strelajo na primer tüdi na „Borceˮ, na predstražo neizogibnoga jugoslovenskoga fašizma, Se zna, ka je takša miseo neprijetna proletarcom, šteri na svojoj koži čütijo strašne posledice gospodstva kapitalizma i šteri so osvedočeni, ka njim fašisti ne prinašajo rešitve. To je grenek kelih za trpeče, ali se ga ne morejo rešiti. Znati morajo najmre to, ka tüdi najmenši inteligent, četüdi s proletarskoga gnezda, ne vörje, ka bi delavec bole ravnao svet, kak oni, šolani lüdje. V tom — Priznamo, ne vsikdar utemeljenom mišlenji majo kapitalisti trdi fundament, na šteroga zgradijo v skrajnoj sili palačo fašizma. V inteligenci, štera si domišla, ka preprosti delavec ne more meti potrebne razsodnosti za opravilo voditela, majo proletarci svoje najbole nevarne neprijatele. Pa te neprijateo tüdi boleha: ne more dobiti zadosta hrane od svojih gospodarov, od kapitalistov, ar — preveč ga je ... Boži mlini počasi melejo, ali zagvišno melejo; novi svet Prihaja, je že pred domačim pragom... Pa te novi svet ne bo ne kapitalističen, ne fašističen, tüdi komunističen ne, nego svet krščanske stanovske države i svet zveze krščanskih stanovskih držav. Nedelska šola. Za krščansko Stanovsko državo. 1. Sveti oča Pij XI. je napisao v ednoj svoji okrožnici ete reči: „—lejko se brez nepremišlenosti pravi, ka so socialne i gospodarske razmere naše dobe takše, ka delajo za Velikansko število lüdi najvekše ovire v njuvoj skrbi za tisto edno, kaj je potrebno, najmre za večno zveličanje." Te reči Kristušovoga namestnika nas včijo na troje: 1. Svet je krivično vrejen. 2. Što pravi, ka je dnešnji svet krivično vrejen, ne guči nepremišleno, je teda ne nikši hujskač, ešče menje puntar. 3. Krivično vrejeni svet je prava ovira za delo, štero se poplača z zveličanjom düš. Lejko bi dodali k tem trditvam ešče dvoje: 1. Tisti, šteri dnešnje krivice trpijo, četüdi majo moč, ka bi pripravili spremembo, delajo proti zveličanji düš, ne lübijo bližnjega po božoj zapovedi. 2. Božega blagoslova je vredno vsako delo, štero ma namen, ka pokaže krivice dnešnjega sveta i pokaže na pot, po šteroj naj hodi človeči rod, ka bi se rešo krivic i pomagao bližnjemi v deli za düšno zveličanje. Vsi članki naše „Nedelske šoleˮ so meli do dnes te namen, ka bi pokazali na krivice dnešnjega sveta i bi kazali pravičnim i poštenim na pot rešitve. Priznamo, ka je takše čtenje ne za vsakoga, ali vörjemo tüdi to, če vzgojimo prek NOVlN v vsakoj vesi samo tri dobro poučene lüdi, potem damo našoj lübleni Slovenskoj krajini kvas, šteri nas gene, zgible vse i požene naš narod na pravo pot. Priznamo tüdi to, ka smo v „Nedelskoj šoliˮ do dnes šlatali na vse strani, naš cio ne bio i ne mogeo biti jasen vsem poslüšalcom. Pa itak potrebno je bilo to delo. V našem domačem jeziki od tak važnih pitanj smo do dnes samo malo pisali, zato je bila ta pripravlalna šola potrebna, če ne za drügo, pa za to, ka bi se tüdi po domače razmili. Tistim najmre, šteri dobro razmijo knižno slovenščino, lejko priporačamo takše slovenske knige, iz šterih lejko tüdi brez NOVIN razmijo kakšemi sveti idemo nasproti; te knige so pa ne za menje šolane lüdi, zato je bila pripravlala šola NOVlN potrebna. Po tom uvodi preidimo na delo v božem imeni! 2. Svet je teda krivično vrejen. Zakaj? Pogledajmo okoli sebe, pa bomo vidli sami. Vidli bomo na milijone poštenih delavcov, šteri znajo delati i bi radi delali, ka bi preskrbeli potrebščine sebi i svojim, pa ne morejo. Ne dobijo dela, so brezposleni. Ali če dobijo delo, ne morejo telko zaslüžiti, kelko bi potrebüvali za človeka vredno živlenje. Na drügoj strani pa vidimo lüdi, šteri malo delajo, ali sploj ne vejo, kaj je delo i itak majo vse v dosta vekšoj meri, kak bi to zanje potrebno bilo po pametnoj človečoj i po pravičnoj božoj postavi. Tej prvi, siromaki, ne morejo primerno skrbeti za zveličanje düš, ar njim prevelka skrb za vsakdanešnji krüj napuni srce i düšo s čüstvom sovražnosti, — što pa sovraži, ne more meti mesta v svojem srci za lübezen, — brez lübezni pa nega hasnovitoga dela za düšno zveličanje. Če so pa junaške düše pa mirno trpijo, njim pomenkanje konči rodi ovire v teli, da se ne morejo vdeležiti bože slüžbe i si düšo bogatiti z gostim preje-manjom svestv. Zdaj pa pogledajmo — srečne, bogatine naših dni! Mislite, ka je pameten človek, šteri pravi, ka so vsi bogatini brezverec, ka neščejo poznati Boga? Ne, niti na pamet nam ne pride takša krivična trditev. Nemremo pa zamučati istino, ka vstrajanje pri dnešnjom krivičnom sveti je v najvekšoj meri delo bogatinov. Oni majo zadosta moči, ka nas rešijo krivice i če to ne napravijo, ali zato, ar ne vejo ka je svet krivičen, ali zato, ar se ne pobrigajo v posebnoj meri za odpravo krivic, v obema slučajoma zaslüžijo očitek, ka ne ravnajo po postavi, štera pravi: „Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe!ˮ Najbrž te hodimo po pravoj poti, če Povemo: siromak i bogatin, oba grešna, ka prenašamo dnešnji krivičen svet. V prvoj vrsti zato, ar ne te prvi i ne te drügi ne razmi (ali neščejo razmiti) zakaj smo pravzaprav na tom sveti. Mala dečica v narodnoj šoli to dobro zna, pa kda doraste pozabi ... Mala dečica čüje i se navči v šoli, ka smo zato na sveti, ka bi skrbeli za zveličanje svoje düše ; kda pa zraste, začüdeno spozna, ka velka 2 NOVINE 12. augusta 1934. večina odraslih od toga navuka nikaj ne ve, ali nešče znati. Vidi, ka edèn del odraslih sploj nešče znati kaj od düše, ka vidi samo te naš zemelski svet, od šteroga pričaküje vživanje. Pravi: bodi raj na zemli, za raj na drügom sveti nema nikšega razumevanja. Da, to je prvo, moramo se odločiti, gde bi iskali raj — na zemli, ali nad zemlov. Z drügimi rečmi povedano : je li bi vörvali, ka je düša, ka je posmrtno živlenje, ali ne. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj dvanajsta. Evangelium Sv. Lukača X. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vučenikom svojim: Blažene oči, štere vidijo,ka vi vidite. Ar Velim vam, ka so Vnogi Prorocke, i Kralovje želeli viditi, štera ví Vidite, i ne so vidili, i čüti, štera vi čüjete, i ne so čüli. I ovo niki v pravdi vučeni je gori stano skuša vajoči njega, i govoreči: Mešter, ka čineči žitkom vekivečnim bodem ladao? On je pa velo njemi: vu pravdi ka je pisano? kakda šteš ? i on odgovoreči je pravo: Lubi Gospodnoga Boga tvojega z celoga srca tvojega, i z cele duše tvoje, i z cele moči tvoje, i z cele pameti tvoje, i bližnjega tvojega, liki samoga tebe. I veli njemi: prav si odgovoro; to včini, i živo bodeš. On je pa šteo spravivičati sebe, i pravo je Jezuši, a što je moj bližnji? Odgovoreči pa Jezus velo je: Niki človik je doli so od Jeruzálema vu Jeriko, i spadno je med razbojnike, ki so ga i slekli, i ranjenoga na po živoga ostavivši odišli so. Prigodilo se je pa, da bi niki' dühovnik doli šo po onoj poti, i videvši njega, mimo je šo. Prispodobnim talom i Levita, da bi bio poleg mesta, ino bi ga vido, mimo je odišo. Niki pa Samaritanuš po poti idoči, prišao je do njega, i videvši ga geno se je na smilenost. I pristopivši zavezao je rane njegove, i vlejao je vnje oli, i vino, i položivši njega na svoje živinče, pelao ga je vu oštarijo, i skrb je na njega noso. I na drügi den je vö vzeo dva soda, i dao je ostarjaši, i pravo je: skrb mej na njega, i kajkoli ober toga potrošiš, jas, gda se povrnem, nazaj ti dam. Šteri med etimi trejmi se vidi tebi bližnji biti onoga,. ki je spadno med razbojnike? on je pa pravo: ki je miloščo ž njim včino. I veli njemi Jezuš, idi, i ti včini prispodobnim tálom. * V denešnjem sv. evangeliumi nam Gospod nazveščava drügi bistveni pogoj večnoga živlenja. Prvi pogoj se glasi: „Što bo vervao i bo krščen, bo zveličao, što pa ne bo vervao, bo pogübleni Mt. 16. 16. Te drügi pogoj se pa glasi: „Lübi svojega Boga iz celega svojega srca, iz cele pameti svoje ... svojega bližnjega pak, kak samoga sebeˮ. Mt. 22. 35. Oba ta pogoja sta eden od ovoga nerazdrüžliviva, što ma pravo vero, ma lübav, što ma pravo lübav, ma vero. „Lübi svojega Boga ...“ Čisto naravna i razumliva reč za vsakoga vervajočega človeka. Naravna pamet nam to veleva, da moremo svojega Stvarnika i Gospoda, Boga lübiti. Tüdi nazveščeni boži zakon ne želej nikaj drügoga od nas, nego nas samo opomina i naglaša to, ka je Bog v globočino naše narave položo: „Lübi svojega Boga .. .ˮ Zakoj ? ... Bog je naš Stvarnik naš Gospod, od šteroga smo mi zavsema odvisni, od šteroga dobivamo imamo vse, ka mamo, telo düšo, živlenje, vse naravne i nadnaravne dobrote i darove. On je naš Bog, mi pa smo njegove stvari i za to ga moremo lübiti, ar Bog, kak naš Bog ima po svojoj naravi to sv. dužnost. Od Boga mamo vse, ka smo. Vse to pa nam je dao zato, ar nas je lübo. Kda je postao moj Stvarnik, moj Gospod, moj nebeski Oča, moj Bog, te je že em mene lübo i mi njemi to lübezen moremo povračati. Bog nas pa lübi večno, zato so ga pa stvari dužne lübiti tüdi vsikdar í povsod brez prenehanja. »Lübi svojega Boga iz celoga srca . ..“ Bog nam nazvesti, kak ga naj človek lübi: Iz celoga srca, iz cele düše, iz cele pameti i zavse moči svoje. Boga moremo lübiti iz srca, ar srce je središče lübezni. Iz srca lübiti pa se pravi, ka naša lübav more biti topla, goreča, čüteča... Iz cele düše ... to je düša je razum i vola. To se pravi iz cele düše, z vsem svojim razumom, spoznanjom i z vsov svojov volov, z vsemi düševnimi zmožnostmi. Iz zevse moči svoje, to telko pomeni, ka Boga moremo lübiti z dejanjom, činenjom, ar moč se kaže v činenji i ne v reči! Ali Čisto preprosto povedano: Bog žele od nas lübav, ki je nad vse. Jezuš Kristuš to tak lepo pove: „Če što bole lübo očo, ali mater, kak mene, me je ne vreden." Ne pravi, če što bole lübi jesti ali piti... nego pri-spodabla svojo lübav najdragšemi vsakoga človeka, oči i materi. Drügi tao te zapovedi pa je.: »Bližnjega pa, kak samoga sebe/1 Če Boga lübimo, nujno sledi, ka se med sebom njegove stvari tüdi moremo lübiti. I to žele te drügi tao najvekše zapovedi, da se lüdje medsebom lübijo. Zakoj ? ... Zato, ar je to boža zapoved, njegova najsveteša vola, ka se njegovi med sebom lübijo, ar to žele prava lübav do Boga. Nišče ne-mre Boga lübiti, ki ne lübi svojega bližnjega, piše sv. Janoš apoštol. Zato se moremo lübiti ar je to naš najvekši hasek na sveti, ar je to za mir i red sveta neobhodno potrebno, ar je to za srečno živlenje na sveti potrebno. Ne mira, ne reda, ne sreče, ne zadovolstva nega na sveti, če nega lübezni med lüdmi, med narodi. Znameniti ruski pisateo piše imenitne reči: »Če bi vsako leto vsaki ruš zasado edno drevo v državi, bi Rusija postala püngrad, če bi vsaki človek na sveti koga osrečüvao (lübo), bi svet postao paradižom." Kak naj bližnjega lübimo? ... Tak, kak samoga sebe! Zato pravi Gospod: »Ka neščete, ka bi drügi vam činoli, tüdi ví njim ne delajte!" 1 na opak vala ravnotak! Lübav do Boga i do bližnjega je fundament večnoga živlenja, je pa tüdi fundament za redno, mirno i srečno zemelsko živlenje. Danešnji svet se bo samo te spremenio, kda bomo na tom fundamenti zidali-živeli. Pisma naših z tüjine J. M. J., St. Maur, Francija V imeni Jezuša i Marije njim napišemo par vrstic. Prav lepo ji pozdravlamo s te dalne Francije, Srce Jezušovo naj njim podeli zdravje kak i nam vsem eti. Naznanjam jim, cja sva s Horvat Štefanom iz Trnja p4 nekaj dobila na dom sv. Frančiška; Eti smo meli pred Ivanjem pogodbend senje, ge se nas je zbralo vnogo iz domovine. Pogodbe so bile slabše kak prle, dosta delavstva je ostalo brezi dela i strehe. Milo nam je bilo, ka so nam skuze tekle. Vküper smo si seli, 12 nas je bilo, sami domači 1 meli smo obed: krüj i konjske klobase — te so falejše — pogučavali od doma i domačij. Doma smo bili sirmake brezi penez, brez poštenoga gvanta, večina nas je ravno tak v Franciji, ešče vekši sirmak si, nemaš strehe ka bi se naspao, če nemaš dela ali penez, a drügo najvekše, nemaš düševne pomoči. Nekelko nas je, ki se že razmimo z preč. gospodi, a šče ne Čisto dobro. Zato, gda si vse to pogučavlemo, mamo vsi edno vročo želo i to: dobiti düševnoga zdravnika. Obračamo se najprle k Vam, Prečastiti gospod, za tem do tebe cela Slov. Krajina i lűba mati domovina, Vas prosimo i zdignemo svoje prošnje, Poglednite nas tű v tüjini, ki blodimo iz kraja v kraj i iščemo zavetja. Zato Prečastiti g. Vrednik, prosite Vi za nas z vsemi našimi g. dühovniki lüboga Bogá, ka nam pošle zdravnika esi v tihino za naše grešne düše. Zatem pa draga rodbína, prijatelje vsi Poštüvani v rodnoj zemli Pomagajte nam; ti pa lüba mati domovina si nam dobra, da si nam dala v tihino tolažnike za telo, milo te prosimo v imeni vsej, daj nam i pastera za naše düše. Želno čakamo; ar smo raztepeni kak razvezan snop i blodimo eden do drügoga; 2 krat letno se v etom kraji vsi Zdrüžimo, gda se pogajamo. Tak bi se lehko bar 2 krat letno tüdi zbrali k pogodbi z Gospodom Bogom, ali menka nam poslanec ali delodajalec i toga si vsi srčno Želemo. Mi bi sami prosili Prevzvišenoga, ka bi njim dali mesto, ge se največ našega lüstva vküp zbira i to v Chateaurox ali Issondoum, ka bi nam gvišno dovolili. Želemo si ga v srdino velke Francije, ge nas je na stotine i stotine. Pošlite nam ga, ar znamo, ka de nam dostakrat tüdi v telovno pomoč. Čakamo odgovor na naše mile prošnje. V Presvetom Srci Jezušovom jih lepo pozdravlamo, i prosimo, molite za nas! Plej Martin z ženov i Štefan Horvat. Naj ta mila prošnja gene našo oblast! — Vrednik. Prečastiti gospod! Prav lepo jih pozdravlamo iz Francije i jih prosimo, naj nam pošlejo Marijin list pa Novine. Peneze smo že poslali. Naj nam dajo odgovor, ka njim te več pošlemo; Zdaj ji pa damo iz srca lepo pozdraviti i njim Želemo Prkič Alojz, Pont sur Jonue Francija. Mladina Slov. Krajine na delu. Dühovna poglobitev našega kat. življenja. Vse naše delo ne sme iti preko nas. Če ne edino, pa Vsaj bistveno in najvažnejše pri organizaciji je Priprava. Vse drugo se mora temu podrediti ali pa stopiti v ozadje. Priprava: dobiti moramo oporišče, trdno podlago, na kateri delamo potem lahko vse ostalo, mogoče kaj malega že zdaj, gotovo pa tedaj, ko bomo stopili iz pripravljalne dobe v zrelo življenje.2 Prvo in bistveno, kar spada k pripravi, je duhovno življenje. Po dühovni vrednosti prizadevanja se vred-noti organizacija. Duh je, ki ustvarja. Ideje so naredile vse, kar je velikega v zgodovini. Tu lahko obrnemo Arhimedov vzklik: „Dajte nam duhovno globokih in načelno doslednih ljudi, ie dvignili bomo svet iz tečajevˮ. Sliši se večkrat: „Pustimo teorijo, rajši delajmo praktično!ˮ To ni prav. Nasprotno, bodimo misleči! Samo tisti bo delal prav, kdor je jasno in določno spoznal svoje vodilno načelo ; komur to načelo popolnoma prevzeme dušo in srce, tisti bo kaj dobrega in trajnega naredil. In če kaka organizacija umira, je vzrok tega: nedoslednost in plitvost v načelih. Duh je postal plitev, zato telo hira; düh, načelo je zamrlo, organizacija je nujno razpadla. Moč načela nas mora torej vsega osvojiti: misli, besede in dejanja. Treba nam je poglobitve in doslednosti. Polovičarstvo v načelih preroküje človeku že v naprej neuspeh, doslednost pa vzgaja značaj in povsod zmagüje. Čimbolj globoko so zasidrani temelji, tembolj je zgradba trdna in trajna. In zato je tako silnega pomena, da v dobi fraz, ko se vse pozitivne vrednote samo zviška obletavajo ali se posmatrajo skozi liberalna in marksistična očata, sicer odločno in povsod povdarjamo svoje načelo, toda najprej se ga moramo popolnoma oklenili, priti mu do dna; načelo nam mora prem v meso in kri, in sicer, ker je resnica samo ena, katoliško načelo. G. Našim petošolcem in njihovim staršem! V primeru, da se bo akcija za Otvoritev V. razreda gimnazije v Soboti končala brezuspešno, priporočamo staršem, da nadaljüjejo njihovi sinovi študij v Ljubljani. Ž ozirom na Ptuj i Maribor svetujemo Ljubljano zato, ker je tam: 1. cenejša preskrba (hrana za revne študente se dobi za malo ceno ali zastonj). 2. prilika za vsestransko dobro vzgojo. 3. na razpolago so mnoge kongregacijo, kjer mladi fantje morejo dobiti duhovno izobrazbo. Znano je, da so prekm. srednješolci v Mariboru in Ptuju prepuščeni samemu sebi in se zelo izgubljajo na stranpota. SKAD „Zavednostˮ je v ta namen zagotovila prekm. petošolcem sprejem na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Tudi pri preskrbi stanovanja in hrane jim bo skušala čim več pomagati. Ker dejstva kažejo na skoro siguren neuspeh akcije za vpostavitev višje gimnazije v Soboti in ker smatramo samoupravne vzdrževanje viš jih razredov za negativno rešitev tega vprašanja, svetujemo cenjenim staršem, da so na stvar za vsak slučaj pripravljeni. O tem se več lahko informirate pismeno ali osebno na naslov: Škafar Ferdo, Bratonci 12. p. Beltinci. Dijaški kotiček. Refleksija. Vsaka reč na pravem mestu! Kam bi ti uvrstil n. pr. krepost, ki ji pravimo odkritosrčnost? Na vsak način v vrsto velikih kreposti. Je velika naprej zato, ker nas sili, da jo cenimo. Ne moremo, da ne bi odpüstili svojemu nasprotniku kakor hitro smo spoznali, da je odkritosrčen človek. Nam je kdo napravil krivico? V trenutku ko on to prizna odkritosrčno, smo mi razoroženi. Nasprotno pa se nam nobena stvar tako ne gabi kot dvoličnost. Ta preseka vsako vez prijateljstva. Mi prenašamo razne napake naših prijateljev, ker vemo, da je smešno iskati človeka brez napak, samo če ni med njimi dvoličnosti, neodkritosrčnost. Če to zapazimo pri njih, se kar obrnemo in gremo iskat take, ki so iskreni. Tudi en sam slučaj dvojnosti se more odpüstiti a pozabiti nikdar. Zakaj smo pa tak neizprosni glede tega? Zato ker je neodkritosrčnost grda par excellence. Hočeš dokazov? Čüj. Ko rečeš; Ta le je preveč darežljiv, preveč darežljiv, preveč goreč, premalo delaven, itd., naštevamo njegove napake. Toda črtaj besedi preveč in premalo pa dobiš, da je tvoj prijatelj darežljiv, goreč, delaven itd. Krasno spričevalo! Nedokritósrčnost je pa sama na sebi vsa grda, vsa skrivljena. Mi radi Priznamo, da imamo to ali ono napako, če nam pa kdo očrta, da smo neiskreni, se branimo na vso moč. Le zamisli se malo v to. Predstavimo si Talleyranda in župnika Vianneya. Kar spontano se nam vzbudi prezir do prvega, zato ker je kar po vrsti izdal več kraljev, a ljubezen do drugega, ki je brezplačno pomagal tisočim in tisočim, ne dá bi odbil ali izdal le enega. Kristus je tudi tako sodil. Hotel je predvsem odkritosrčnost Nekoč, so ga vprašali: Česa je treba za dosego večnega življenja? V odgovoru je šest točk, med njimi dve zahtevala odkritosrčnost. Torej ena tretina celotnoga programa: — Ogibajte se vsake zvijačnosti: proč torej neiskrenost v dejanja — Ne pričaj po krívem: proč torej neiskrenost v govorjenja Kristus je grajal Farizeje. Zakaj? Ker so bili hinavski. Je pa slovesno pohvalil Natanaela rekoč: Glejte, to je človek, v katerem ni zvijačnosti, ^odkritosrčnost}. Kako je pridigal? »Svetilka tvojega telesa je tvoje oko. Ako je tvoje oko Zdravo, celo tvoje telo bo v svetlobi; akoje pa bolno, Ijo tvoje telov temi". (Sv. Luka II. 34.) Hotel je pa reči: Ako je oko tvojih namenov jasno, bo telo tvojega ravnanja v svetlobi, ako pa je oko tvojih namenov skrivljenö, zvijačno, tedaj bo tudi telo tvojega ravnanja v temi. Kristus ni le govoril tako, nego tudi delal. — »Prišel sem na svet, da dajem pričevanje resnici“. (J. XVIII. 37.), — Jaz sem resnica . (Jan. XIV. 6.) Sodniki ga vprašajo: Si li ti kralj? si li sin božji? Odgovori „daˮ, čeprav je vedel, da si s temi izjavami izpove smrtno obsodbo. Da, Kristus je moral umreti, ker je bil resnicoljuben. Tako je Vsaj enkrat v tej dolini hinavstva prišla do popolne izrazitosti večna Resnica. O blagoslovljene Odrešenikove ustnice, ki ste tako govorite. Kelikokrat so vas hinavski Farizeji opazovali in zlobno čakali na laž ali protislovje. A čakali so zaman. Pač, po treh letih zalezovanja so ti Farizeji sami morali izreči to le: „Učenik,vsi vemo, da si resničen in da govoriš popolno resnicoˮ. O blagoslovljene Odrešenikove ustnice, ki vas je ljübljeni apostol občudoval kakor vzhajajoče zarjo. Vsako 12. augusta 1934. NOVINE 3 jutro svetloba poljübna hribe in vsak trenutek resnica poljübna Kristusove ustnice. O blažene ustnice, se ste se vedno odpirale samo zato, da razširjate resnico, kakor dobro ubrani instrument daje harmonične glasove. O svete ustnice, po katerih so rablji pred Kajfom tolkli, ker so govorite resnico; ustnice, ki so pred Pilatom in Herodom bile onečaščene, ker so molčale na laž; ustnice, kište se zaprle ob smrti, ki edina je tri dni imela moč nad vami, da niste mogle govoriti. O blažene ustnice, bodite nam iskreno pozdravljene, ker ste nam odkrite nebeško lepoto popolne resnice. Politični pregled. Austrija. Po smrti dr. Dolfuss Engelberta je zvoljen za kanclera dr. Šušnik (Schuschnigg) Kurt. Šušnik je vučenik pokojnoga dr. Seipla i kak zgleda, bo hodo po stopnjaj pokojnoga Dollfussa, ki je bio tüdi veren vučenik Seiplov. — Morilca Dollfussovoga Planetto Ottona so obesili kak i njegovoga pomočnika Holzweber Franca. — Punt je premagan v celoj državi. K nam pobegnjeni puntarje so spravleni v Varaždini v taborišče i jih je ha vnoge stotine. Nemci se nam zahvalüjejo, ka smo lepo ravnali z pobegnjenci. Nemčija. Hindenburg maršal mrtev. Hitler njegov namestnik. Pokop Hindenburga. Maršal Hindenburg, svetoznan vojskovodja, pred šteroga orožjom je v bojni vse kapalo i šteri je v Nemčiji obdržao mir je mrtev. Dočakao je visoko starost nad 80 let. 19 so volitve za maršala. Tečas ga nado-mešča Hitler Adolf. Od celoga sveta poštüvanoga maršala Hindenburga pokop se je vršo v tork. Točno ob polnoči je začnolo telo pokojnoga vojskovodja svoje zadnje potüvanje v Tannenberg, da počivle tam, gde je dosegno svojo najvišišo slavo v slüžbi svoje nemške domovine. Na sredi kmične noči so položili njegovo telo; na topovsko kolnico i odpelali na njegovo zadnje počivališče med špalirom njegovih bataljonov i polkov, šterim je v svojem dugom živlenji zapovedavao. Gda je sprevod prišo do Frögenaue, gde je pred 19 leti z maloga breščeka Hindenburg vodo bitko z ruskimi armadami, se par minut vstavo, ka počasti spomin na té, za Nemčijo tak pomemben dogodek. Od Fröge-naua je šo sprevod do Hohensteina, gde se je začno špalir gorečih bakelj, štere so nosili njegovi sobojevniki i vojaštvo zmagovitih polkov, ki so bili postavleni v tesnom redi na vsakšem kraji ceste, štera pela do velikanskoga spomenika. Telo so položili začasno v tören spomenika, dokeč nede pripravleno podzemlje, ki ga ščejo spremeniti v kapelico ali grobnico. V törni je telo ešče ednog postavleno na častni oder, pred šterim se je v tork zajtra Hitler Adolf, novi državni voditeo, v imeni nemškoga naroda poslovo od pokojnoga maršala. Tören bo noso od zdaj naprej ime „tören vojskovodijˮ. Telo pokojnoga ostane v törni ešče 14 dni i je vse vrejeno, da bodo mogla različna odposlanstva iz vseh krajov Nemčije potüvati v Tannenberg, ka vzemejo tam slovo od pokojnoga državnoga predsednika. Potem ga bodo prenesli v grobnico, ka tam počiva v zavetji spomenika, daleč vkrej od žalostnoga sveta, obdani samo od velkih spomenikov i od poštüvanja vsega nemškoga naroda. Pokojnoga je Sprevodilo na zadnjoj poti do milijon lüdi. Za diplomatski zbor v Berlini so bili pripravleni posebni vlaki, ki so omogočili ka so diplomati prenočili v vozovih v Hohensteini, kama je prišo nočni sprevod v tork zajtra. Z berlinskih kolodvorov je prevažalo nad 100 posebnih vlakov odposlance i predstavnike raznih drüštev i ustanov, šterih je bilo Okoli 50 jezero. Poskrbleno je bilo za prevoz drügih Vdeležencov, šteri so se vozili z vlaki i avtobusi, štere je vlada za te poseo zasegla. Vojaštvo je melo svoja lastna vozila. Naj majo novinarje vse ugodnosti za izdatno i izčrpno poročavanje, je poštno ministrstvo položilo velko število novih kablov za telefone, po šterih se je lehko gučalo neposredno z vsemi evropskimi prestolicami z večkratnimi progami. Tüdi radio oddajne postaje so bile postavlene za potrebo hitroga časnikarskoga popevanja. Vse države so izrazile globoko sožalje, ar so vse poštüvale pravičnoga državnika. V Franciji so visile v tork na vseh javnih poslopjaj žalne zastave na pol drogi, čeravno je Hindenburg bio v boji najvekši sovražnik Francije. Junaka proslavlajo Francozi, ki je vršo svojo dužnost. V Nemčiji so sprejeli z zahvalnim srcom te odlok francoske vlade. Po tom velikanskom sprevodi krščansko srce mirno odgovori: vse mine, samo večnost ne. GLASI . SLOVENSKA KRAJINA. Lendava. Ogenj. V sredo popoldnevi je ogenj vövdaro na Bartaničovom dvorišči. Iz pralne kühinje je ogenj prišeo v poleg se nahajajoči magazin trgovca Štefana Nemethy. Ogenj so pravočasno opazili i pogasili. — Grozdje. Na placi se je pojavilo prvo lendavsko grozdje klg po 7—8 D. — Süša. V lendavskoj okolici se že čüti močna süša, Lendava sama ešče tü pa tam dobi kakši mali špricer. — Tombola. V nedelo 5. VIII. je imelo Gasilsko drüštvo veliko tombolo. Glavni dobitki so bili: Biciklin, 100 kg. bele mele, zlata vöra, 2 po pol klafatara drv. — Je li je istina? „Pohodˮ v 30 Štev. z dne 28. julija 1934 piše, ka so se „odhodniceˮ vdeležili med drügimi gg. dekan Ivan Jerič, kaplan Halas itd. i to beleži, kak kronist. Zgodovinsko dejstvo pa je, ka se je g. dekan tisti večer nahajao 250 km. daleč od Lendave, kaplan Halaš pa 80 km. Kronika „Pohoda“ je teda neistinita. Naznanje. Z tov številkov so dokončali Vredništvo Novin dozdajšnji Vrednik i odišli na kratek počitek do Male meše. V tom časi počitka do Novine vrejüvali g. Bakan Štefan, kaplan v D. Lendavi. Članki za Novine naj se njim pošlejo. Ki pa ma spremembo pri naslovi, pri naročnikaj, naj to javi na upravo Novin v Črensovce. „Novine so škodliveˮ. Tak si je neki sovražnik domačega krščanskoga tiska zgučao. Mi njemi damo prav. Novine so škodlive: „vragi i vsem njegovim delam i vsem njegovim praznostam.ˮ Amen. Črensovci. Premovanje in razstava rodovniških krav in njenih potomcev se vrši dne 16. avgusta 1934 na sejmišči. Posestniki naj priženejo svojo živino ob pravom časi, to je, ob pol osmoj vüri, da se živina razdeli na določeno mesto. Vsaka žival dobi številko; isto bo imela na določenom mesti. Živina naj bo čista. Vabijo se gospodarje in vsi, da si ogledajo prvo razstavo plemenskih krav. — Odbor. Nova meša v Turnišči. Dnes tjeden je prikazao Vsegamogočemi svojo prvo sv. mešo g. Zver Franc iz Brezovice. G. Zver je prvi mešnik, šteroga je odgojila i v Gospodove gorice posadila mala Brezovica. Velika je bila zato nad tem njena radost. Sama občina itak leži med šumami kak v ednom parki, zdaj so pa Brezovičanci ešče vulice okinčali z vejom, z venci i z 12 lepimi slavoloki. Novomešnik je v procesiji šo od rojstne hiše v cerkev i ravnotak domo po prvoj sv. meši. Manuduktor ali vodnik pri sv. meši so njemi bili g. Greif Ivan, oskrbnik fare, predgar pa g. Jerič Ivan, dekan. Predgali so od troje časti dühovnikove po zgledi Jezušovom, ki je Pot, Pravica i Žitek. Pot je tüdi dühovnik, ar on vodi k Jezuši ovce, pravica je, ar glasi Kristušov večnoistinski navuk i živlenje je, ar deli krüh živlenja, presv. Olt. Svestvo düšicam. Samo to živlenje bože, ki je deli dühovnik po sv. obhajili, more zaceliti rane denešnjega sveta, nikše drüge, ešče tak velke organizacije ne. Pun veselja je bio 74 leta star oča novomešnika,gda ga je sin blagoslovo, Pokojna mati je pa z nebe prosila blagoslov na sinovino delo, da dosta düš reši. Hiša novomešnikova je pogostila okoli 200 gostov. Po obedi je novomešnik meo pri križi domačem večernice, pred šterim so Brezovičanci napravili lepi šator. Krasno se je glasila pesem tü na prostom, lepa je pa bila tüdi v cerkvi. Ceremoner je bio g. Žižek Karol, bogoslovec. Drügi den je novomešnik mešüvao za pokojno mater i na njenom grobi opravo molitve za pokojno. Gospodarska zveza v Ljubljani rabi eden vagon čistokrvnih jugos. konjov ardenske pasme (Marinsulance). Vsi tisti, ki imajo takše konje k odaji, se naj javijo pri agrarnoj zadrugi v Črensovcih ali pri uredništvi Novin. Zahvala. Podpisani se toplo zahvalüjem Kelenc Jožefi, iz D. Bistrice za lepi dar, šteroga je podaro iz svojega lovišča g. misijonari Godina Jožefi. — Godina Marko, Francija. Žižki. Kak vidimo je že „Trebežˮ, drügo leto pokošeni, pa tistij par našij lüdi, šteri so za volo njega šli v organizacijo, so ga šče izda zdaj ne dobili. Prosimo tiste gospode, ki so njim ga obetali, naj njim ga kem prle dajo. Či pa toga nemrejo včiniti, te pa drgoč naj obečajo svojo last, pa ne drügo, štero te itak nemrejo dati. Mislimo, ka či de gda što več z takšimi stvarmi agitirao prinas, ka te najbrž bežanje bo. Da je to jako britko, či se koga tak za nos potegne. Bole šče pa zna biti britko za tiste, ki so za nos vlekli. No pa takšij je prinas samo par, ki so se dali z „Trebežomˮ potegnoti. Za vse drüge je pa to bila lepa škola, več vredna kak osem letna gimnazija. Lüdje drgoč pazite, znajte ka što de vam kaj obetao, prle doženite če je pošteni človek, ali ne i če je ne, včesnite njemi figo pod nos. Kak vidimo je poročevalce , Slov. Gospodaraˮ, v preminočima dvema tjednoma v istoga tri neistine poročao. Nevemo ali je poročevalce ge v temnico, zaprt pa ne vidi ka se vöni godi, eli pa tisto poroča, ka se njemi ponoči senja. Nas to veseli, če »Gospo-dar“, piše kakše novice iz Prekmurja, ka nas tak bratje tam prek bole spoznajo ka nesmo Sibirijanci. Boli nas pa to, či so tisto neistina, ka se ta poroča. Što šče znati za te neistine, naj nas pita, pa njemi drgoč povemo. < Poročevalca pa prosimo, naj prle nikaj ne poroča, dokeč node znao, ka je ravno tak kak misli poročati. — Opazovalci iz Žižkov. Naši v Franciji mislijo na naše sirote. Plej Martin z Črensovec i Horvat Štefan z Trnja sta nabrala na Dom sv. Frančiška 371 Din. 70 par. Bog povrni njima i vsem darovnikom, šterih iména bo objavo Marijin List. Mesto organista je dobo g. Hanc Jožef iz Črensovec v Šmartnem na Pohorji pri Slovenskoj Bistrici. Hanc je letos zvišó orglarske šolo i je dober muzikant. — Čestitamo k uspehi. Kak sodijo od zadnje številke Novin. Izobraženec nam je dao sledečo izjavo : Novine so tüdi za mene zadovolive, za naš narod so pa naravnost popolen list. V to številko je Pisalo 17 oseb: gg. dühovnik!, vučitelje, akademiki itd. i tüdi naši prosti kmečki lüdje, jasno svedoči to, da so Novine na visini. Na podporo naših listov so darüvali v Din: Lipič Matilda, Beltinci iz Francije Din 10, Toth Štefan iz Francije Din 4, Vogrin Štefan iz Bogojine 2 Din, Elijaš Jožef, Bogojina 4. — Bog plačaj! Lepa podpora. Godina Marko i tovariši so nam poslali z Francija 182 Din. 10 par. En mali deo te šume je naročnina, vse ovo pa podpora za naše liste. Bog plačaj z obilnim düševnim i telovnim zdravjom. Ka trbe napraviti? Ka mora napraviti tisti, ki se šče zavarvati pri »Karitas**? Nikaj težkoga. Stopi k domačemi g. župniki ali kaplani, ali zastopniki »Karitas** ali pa piše vodstvi Karitas v Maribori (Orožnova ulica 8.) ali se zglasi na uredništvi Novin v Črensovcih, ali pri g. Mataj Franci, tajniki Kmečke posojilnice v M. Soboti in pove, da bi se rad za-varovao, svoje starše ali rod. S sebov prinese 10 Din. pristopnine. Če je zdrav, se zavarvanje brez nadalnoga zvrši. Zavarje pa se vsaki lehko za takšo šu- mo, kak sam šče. Najmenše mesečno plačilo je 5. Din. Vse natenčnejša navodila se dobijo pri zgoraj navedeni naslova]'. Što še ne zavarvani, naj se kimprle zavarje za slučaj smrti. Vodstvo Karitas v Maribori sprejme tüdi zastopnike. Dr. Brandieu Silvij vodja in šef oddelka ban. bolnice v M. Soboti zopet redno ordinira. Novine so naraste za komadov: 11 pri Stanko Ivani, v Žižkih, 4 pri Koštric Jožefi, 1 v Strehovcih, 6 v Beltincih, 2 v Sloveniji, 2 na Ivanjcih, 2 v Srbiji, 5 v D. Lendavi, 4 na D. Bistrici, 3 v Trnji pri Stanko MihaIi, 2 v Bednjanji, 2 na Hotizi, 2 v Turnišči, 1 v Črensovcih pri Rousi, 6 v Odrancih, 19 pri Špilaki vV. Polani, 1 v Franciji, 3 v Gančani, 15 v Bogojini. Sküpno za 91 komadov. Črensovci. Zdala sta se g. Krajih Ladislav veleposestniški šumar in gd. Sabo Lenka, oba iz G. Bistrice. Svatba se je pripelala na 5 kočijaj i z ednim avtomobilom. — Mladi par blagoslovi Srce Jezušovo. Tešanovci. Strašno nema tihoča lada v našoj občini zavolo občinskih volitev, štere bi se mogle izvršiti po zakoni, ar so se Mlajtinci k nam prikapčili. Tri odbornike više mamo, mesto 18 mamo 21. Kak se to razlaga po zakoni, prosimo oblast, naj nam pojasni i da odgovor. Delo je iskalo na borzi dela v Soboti od 21. do 31. julija 21 moškov i 34 ženske. V Ljubljani bode razstava domačega glasbenoga orodja. Prosijo tüdi Slovensko Krajino, dp razstavi svoja domáča glasala. Zato prosimo dečke i možke, da jih napravijo: kak stranjščico itd. i se javijo pri vredništvi Novin. vu PO DRŽAVI. Strašen vmor i Samomor. V Ljubljani je vmorila Capudrova Pe-pika, raznašalka raznih novin, svojega očiha, ga razmesarila, en del telaže-žgala, drügoga pa vrgla v stranišče, da bi ž njega ödplavalo v kanal. Zatem je pa sama skočila v kanal i se je vtopila. V pismi, šteroga je zapüstila, krivi nekoga 36 letnoga moškoga, s kem je mela nedovoljeno razmerje. — Ka nam vala kultura, če negabo-gabojazni! Zato pa poglablajmo le dühovno živlenje v düšaj, da se te rešijo. To je vseh nas prva dužnost. Smrt vučenjaka. V Zagrebi je vmro v 88 leti starosti mil. g. dr. Bulič France, dober dühovnik, člove-kolüben katoličanec, dober narodnjak i svetoznan! vučenjak. Njegovo starino-znanstvo je Občüdüvao celi svet. V že visokoj starosti se je rad prikazao v Rogaškoj Slatini na oddihi. Pa čeravno Starec, je pri bio v kapeli sv. Ane pri oltari, da v pobožnosti obslüži svojo sveto mešo. Slüžo jo je ob 5. Naj vživa mir pri dobrom Jezuši, šteroga je tak rad k sebi jemao. Pred 20 leti se je začela Svetovna bojna, štera je bilijone mladoga živlenja pokončala, neštete milijarde vrednosti zapravila i povzročila to strašno düševno i vremenitno stisko, štera nas davi. Ponizno prosimo pri tom spomini Jezušovo Srce, naj nam da svoj mir, mir z Bogom, mir z samim sebov i mir z bližnjim. Te mir odžene stisko. Sresko načelstvo v Dol. Lendavi, dne 28. 7. 1934. II. No. 38f5|3. Prepovedani dovoz včel na hajdinsko pašo. V občini Bogojini se je uradno ugotovila küga čebelne zaíege. Da se ta bolezen ne Prenese v. druge kraje, se v smislu točke 4 a čl. 43 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih küžnih bolezni z dne 14. junija 1928 prepoveduje vsak uvoz čebel na pašo v območju občin Bogojina, Beltinci, Črensovci in Dobrovnik Prepovedano je tudi postavljanje čebelnih panjev na železniškom svetu ob železniški progi Most Čez Müro—Dokležovje— Beltinci do meje sreza proti Murski Soboti. Sreš. načelnik: D r. K a rt i n a.Ili, 4 NOVINE 12. augusta 1934. OKOLI PO SVETI. Svetovna bojna v številkah. Potrošenih 13 biljonov dinarov. Svetovna bojna je trpela točno 1598 dni — od 70 milijonov vojakov, šteri so sodelüvali v svetovnoj bojni, odpade na Centralne oblasti 24 miljonov, a na antanto 46 miljonov. Točne statistične podatke od svetovne bojne i njenij zgüb bomo težko gda meli. To je pa zato ne mogoče, ar je bila Svetovna bojna po svojoj obsežnosti i konpliciranosti takša, da niti najspretnejši statističar nebi mogeo zajeti najvekše stvari, a da od podrobnostih, štere se brezpogojno izmeknejo, nanč ne govorimo. Dozdaj je bilo jako dosta takših posküšenj, v šterih so posamezni statističari v številkah šteli izraziti zgübo i grozoto svetovne bojne. Da se pa med statističari telko pazlivosti posveča ravno svetovnoj bojni, je ščista razumlivo, ar v zgodovini nega razdobja, štero bi se moglo vzporediti z svetovnov bojnov. Zvün toga je to nenavadne zanimivi material za statističare, i čeravno, kak smo že prle povdarili, da je obdan z težkočami z pogledom na iskanje, zbiranje i vrejüvanje podatkov, čemi je vzrok poleg prevelke obsežnosti materiala ešče ne zdrave prilike, štere je bojna nujno za sebov prinesla. Najnovejšo štatistiko od svetovne bojne, po šteroj je spadnolo 13 miljonov lüdi, je izdelao eden Anglež. Po njegovom dognanji je svetovna bojna trpela točno 1598 dni. Sküpno je bilo za svetovno bojno mobiliziranih 70 miljonov lüdi. Od toga se je 46 miljonov bojüvalo na strani Velke Antante, 24 miljonov na strani Centralnih sil. Od teh 24 miljonov je sama Nemčija dala 13 miljonov lüdi. V svetovnoj bojni so na strani Antante največ sodelüvali Rusi (15 miljonov) i Francozi (9 i pol miljonov), zatem Angleži (9 miljonov). V časi svetovne bojne je mela Antanta sküpno 1 i pol miljonov zaroblencov Centralnih sil, a Centralne sile pa 2 miljona Antantnih zgrablenih vojakov. Ka se tiče izdatkov za bojno, té dosežejo istinsko neverjetne številke. Tak je Centralne sile bojna koštala okoli 5000 milijardov dinarov (v denešnjoj vrednosti penez) a Antanto 8000 miljardov, ka pomeni ka je Svetovna bojna koštala Evropo i Ameriko 13 biljonov dinarov. Kelko je to penez, i ka pomenita zgüba za svet, se nemre niti primerjati, niti razjasniti, je pa zadosten dokaz, da ta zgüba leta i leta muči celi svet z nepojmlivov krizov i što zna, kak duga ga bode ešče mantrala. Od vseh vojsküjočij se držav, je Nemčija zgübila materijalno največ v svetovnoj bojni, ar je bila edini posojilec svojih zaveznikov Austro— Ogrske, Türčije i Bolgarije. Ta posojila joj nejso vrnjena nikdar. Relativno je v bojni najbole skoz prišla Amerika. Ona je na evropskem bojišči zgübila 35 jezero lüdi, a penezi, štere je vložila v svetovno bojno, se njoj trikratno vračajo v obliki intereša za posojila, štere je dala evropskim zaveznikom. Hotel za celi človeči rod. Nekši Japanec je meo trde živce i je posküso, kak statističar, nenavadne stvari. Postavo si je pitanje: Jeli bi bilo mogoče napravili hotel, v šterom bi bilo mesto za vse lüdi na sveti? Na to pitanje je on etak odgovor: Potrebno bi bilo napraviti hotel, šteri naj bo 312 metrov visiki, 13 kilvmetrov dugi i bi meo 102 nadstropij. Napraviti bi trbelo 213 miljard oken, da bi bilo zadosta svetlobe za vse stanovalce v toj hiži. Poldrügo miljard hiž bi bilo sčisto zadosta, a hodnik, šteri bi je vezao bi morao biti 60 km dugi. Vse to bi pa koštalo 300 milijonov yenov. No te vztrajen statističar je nikaj ne povedao, kak bi se hiže napravile i če bi se spoh mogle napraviti. On je gledao samo na prostornost i ne na to, kak bi se to dalo zozidati. — Pa te Vsegamogoči ne bi mogo napraviti hiše, kam spravi po smrti svojo deco, če jo človek lejko premisli?! Od süše trpelo letos 31. miljon Kitajcov. 31 miljon Kitajcov strada letos zavolo süše, ki je vladala na Kitajskom. Po pisanji kitajskoga štampa lüdje ne bodo meli kaj jesti, ar je setev bila vničena zavolo grozne süše i s poznejšimi povodni, štere so na nikoj vdarile 12 miljonov lüdi. OD NAŠIH V TÜJINI. Steelton Pa. Konec šolskoga leta. V Sv. Petra Slovenskoj šoli se je včenje dokončale. 9. junija so Šolarje napravili lepo akademijo, s šterov so se poslovili od šole. Slovenska deca so se lepo pokazala. Gospod plebanoš so njim držali lepi govor, v šterom so njim povedali, kakšega reda se morajo držati. Zahvalili so se tüdi starišom, da so za deco verno skrbeli, i sestram, štere so se trüdile z njimi. Po akademiji so dobili svoje diplome i zapüstili šolo. Bethlehem: Sklep farne šole. Igra na čast očom. Amerikanski Slovencov Glas piše etak: „Istina je, ka je človeki v nedelo žmetno ostati v varaši, ka se raj poda vö na slobodo, gde je vse razcveteno, vse nasmejano, no či poglednemo malo bole, zakaj je ravno zdaj v nedelo pripravlena ta špila, te nas tej zroki pred sedmov vörov večer že nazaj vsi v varaš pripelajo, ka ne zamüdimo te prilike“. V nedelo sredi junija, so svetili den očov, den tistih delavnih očov, šteri so brez krajcara prišli v Ameriko, a zdaj lehko veseli i zadovolni gledajo svojo familijo i vsakši od njih skoro tüdi svojo hišo. Njim je bila letos prvikrat pripravlena igra. Pripravila so jo pa deca, štera so začnola hoditi prva v farno šolo, štera so vživala osem let katoličansko vzgojo. Ob toj priliki so se poslovili tüdi od s. prednice Dokolate, štera pride domo, da pogledne svojo lübleno mater. Po njej pošilajo pozdrave domovini. New Brunswick. Nesreča je doletela poznanoga Slovenca Novaka, ki je delao v mlekarni. Gda je po pounoči vövozo mleko, je zavozo v njega eden motorist. Meo je ravno v rokaj steklenico z mlekom, štera se je razdrobila, njemi prerezala žilo na roki v treh mestaj. Tüdi ovači je skučeni. Vrači se v špitali. Vsi njemi želemo, da skoro ozdravi. (Am. Slov. Glas). Pozdrav pošilajo: Maršič Ivan i žena, Gazeran, Francija iz Trnja. Naznanjata, da naše liste redno dobivala i po njih sta samo krščenika, ar v cerkev nemreta. V 3 letaj sta samo štirikrat bila v cerkvi. — Kolmanič Marija, Deuil, Francija, celoj Slovenskoj Krajini. Naznanja, da naše liste redno dobiva i žele našemi uredništvi, da bi ešče duga leta mogli naše liste vrejüvati. Prima se na S u š a k u kod dobre obitelji 2 djaka na stan i koštu blizu gimnazije. Informacije daje tuka ud. Frančič, Sušak, Boul.KralaAleksandra 5 Bistrički Ferko: „Joj, cigani...“ „Kata, ka se pa tak kadi mimo Srednjega Rastja? Celi oblak praha ti ide nad kukaricov. Prikapči brod. Naj tejsti prejk malo počaka!ˮ Brodar Matjaš je pritisno kret i brod se je pomali obračao nazaj proti šamli. „ Prikapči, prikapči, vidiš ka se nešče tira se!ˮ Matjaš je priganjao svojo ženo Kato, ki si je zasenčila z rokov oči in gledala na prihajajoče. Te komaj se je zgenola i zakapčila brod. Matjaš si je süno krščak s čela na teme i si popravo eden mustač. Skočo je na klop in oba sta gledala te nenavaden prizor. Preci daleč so šče bile kobile. Vlekle so koleslin, ki je skakao od edne grabe do drüge. Gor pa je sedo čören človik, ki je nesmileno čelestro po njih. Za njim pa je bilo nekaj rdéčega. Tak je bilo od daleč viditi. Nej se je pa moglo včasi spoznati, ali je za koleslinom šče kakši drügi ali kakša kola. Preveč se je kadilo. „Znaš Kata, ka je to? — Ciganje! Vrag, ka pa majo za silo, ve jim pa znam ne gori pod petamiˮ, je pravo Matjaš. „E odi, vej so ti nejˮ. „Tüo boj! — i gledaj, kak ciganica nekaj cigani breči, on pa bije po kobiliˮ. „Jezuš ve rejsan. Pa včasi do tü !ˮ „Drog potegni prejk, jaz je pa stavimˮ. Matjaš se je postavo na šamlo i zdigno roko proti cigani, ki je sedo naprej. Cigan je potegno za cügle in kobile so henjale. Včasi za njim sta se šče prikazala dva koleslina s ci- gani. S prvoga se je skotao stari Cigan. Bio je brez krščaka, bos, brezi robače. Drügi so pa med sebov glasno gučali, skoro kregali so se. Tü pa tam je pokazao šteri prejk Müre. „Gospon vozite nas hitro prekˮ, je proso stari i stopo k Matjaši. „Kama se vam pa vragi tak müdi. Ve je pa sonce šče visiko, pa poudne je šče tüdi nej zvonilo, ka bi bila takša sila za obedˮ, se razčemeri Matjaš i lüči krščak globoko na čelo. Kata ga je drüknola: „Ti nimak, ne rédi se norca. Pa pelaj prejk siromakeˮ. „Pa müdi se nam gospon;v Čakovec bi radiˮ. — „Pa ajdaˮ je pravo Matjaš „eden naj ide na brodˮ. „Pa ne gospon, idemo svi tri, svi tri!ˮ „Samo edenˮ je zbrekno Matjaš. Ciganje so za čas vtihnoli i prvi je pognao kobile. Včasi za njim pa so šteli vdreti na brod drügi. „Stoj, ostani, ovači ne palam prejkˮ. Komaj so se zadržali. Skoro bi vdrli z vsemi koleslin na brod. Pa zaj bi brod držao. Pa brodar Matjaš je meo že slabe sküšnje s cigani. — Cigan je Cigan! Kata je odkapčila. Špula je zaregetala, da so kobile nemirno vzdignole vüha. Tretja kobila, ki so jo meli od zadaj privezano, pa je skočila v eden kraj. Ciganica je zbreknola nad njov in jo pomirila. „Ciganiˮ, je začno Matjaš, da je z lancom prikapčo kret i da je leto brod proti sredini Müre „cigani, pa mate pejneze, ka brodovino plačate?ˮ „Pa imamo gospon, imamoˮ. Iz zamazanoga žepa je privlekeo starec dva dinara. „Pa imamoˮ si je muvao „evo ti!ˮ „Ka si ti Cigan nori eli misliš ka sam jaz. Celo cigajsko čalarijo bom pelao za dva dinara prejk?ˮ „Pa nemamo više gospon so se oglasili vsi vprek na koleslini. „Nemamo niti dinaraˮ. „Dobroˮ pravi Matjaš zadovolen. „Katá obrni brodˮ „Pa nemoj gosponˮ, so brečali vsi nemoj, mi moremo iti prek". „He či te šli, samo jaz vas ne pelam!ˮ Matjaš je stopo k kreti i brod se je pomali obračao nazaj. Gda so vidili Ciganje, ka Matjaš resno misli, so začnoli godrnjati nad starim. „dé, phuro, dè!“ (Dale.) Službena naznanila. Sresko načelstvo v D. Lendavi, dne 28.7.1934. I. No 112|1. Uradne ure do 1. septembra; sprememba. Z odlokom I. No 5299/37 od 25. 7. 1934 je kraljevska banska uprava v Ljubljani obvestila Sresko načelstvo v Lendavi o sklepu ministrskega sveta v Beogradu, da se do 1. septembra 1934 po državnih uradih ob delavnikih uraduje in sicer od ½ 8 zjutraj do ½ 2 popoldne. Vsled tega se bo tudi na sreskem načelstvu do 1. septembra 1934 ob delavnikih redno uradovalo samo v označenih urah, a popoldne od 3—6 ure in v nedeljo dopoldne od 9. do 11. ure se bo vršila le dežurna služba. Obvestite o tem na krajevno običajen način prebivalstvo, da v lastnem interesu ne bo prihajalo na urad v času dežurne službe. Sreski načelnik: ____Dr. Kartin s. r. Živinorejske rastave. Po razpisu kraljevske banske uprave dravske banovine se vrše letos pregledi in premüvanje rodovniške živine v območju zveze živinorejskih selekcijskih društev Beltinci po naslednjem razporedi V Lutvercih: 10. avg. ob 9. (ban. nag. D. 1.410) v Črensovcih: 16. „ „ 9. (ban. pris. „ 3.200) v Dobrovniku: 17. „ „ 8 ( „ „ , 8.950) v Dolgi vasi: 18. „ „ 8. ( „ „ „ 3.400) v Hodošu: 28 „ „ 8. ( „ „ „ 1.500) za Tešanovce in Moravec v Moravcih: 29. avg. ob 8. ( „ „ „ 3.750) v Brezovcih: 30. „ „ 9. ( „ „ „ 2.739) Za razstave bodo prispevaii tudi sreski kmetijski odbori. Vabimo vse napredne živinorejce, da si ogledajo razstave. Premovanje konjev se vrši dne 4. septembra 1.1. v Beltincih in Sicer za nego M. Sobota in Dolnja Lendava. Štajerski petelini. Sresko načelstvo bo razdelilo tudi letos večje število čistokrvnih štajerskih petelinov po znižani ceni. Prijave za peteline sprejemajo občine, šole in kmetijska društva. Vzorna gnojišča. Letos je zopet uvedla kralj. banska uprava akcijo za ureditev vzornih gnojišč po tozadevnih določilih. Med interesente bo razdelila prihodnjo spomlad cement po znižani ceni. Prispevki se določajo po številu glav velike zidine in po obremenitvi j občine po javnih dajatvah ter znašajo od 25 do 55%. Prošnje naj pošlejo kmetijske organizacije najkasneje do 30. avg. 1.1. skupno s predpisano kavcijo Din 250. Sresko načelstvo v M. Soboti nabavi za svoj urad za zimsko dobo 1934/35. 74 m3 drv in 100 q rujavega premoga. Drva morajo biti bükova ali gabrova, zdrava in suha ter res prvovrstna. Dobava se izvrši okrog 1. okt. 1934. Kurivo je dostaviti na dvorišče sreskega načelstva. Ponudbe je staviti do 15. avgusta 1934. Pošta. Kerec Alojz, Ferme Sucrerie, Pierrefonds, Francija. Mi smo preglednoli vso pošto, pa smo ne našli nikšega dokazila, da bi nam poslali peneze. Plačali ste naročnino lani meseca januara 1933., Letos je ešče ne plačano niti pare. Iščite peneze gor. Tóth Štefan, Ferme de Douch, Cristophe, Francija. Naročnino sprejeli, je cela plačana. Ešče 4 Din za podporo ostalo. Bog plačaj ! Godina Marko, Annemont, Francija. Od Vas smo sprejeli 182 Din i 10 par. Bog plačaj. Cene. Zrnje. Pšenica 95-115,žito 75-80, kukorica 80 —115, ječmen 80—130,Oves 60—90, krumpli 40 —70 Din po metri. Krma: seno 20-35, detelca 25-40, graoka30, slama 15 D. 100 kg. živina: teoci 3-6, mladi jünci 2—4, starj jünci 3—4.50, biki i telice 2.50—3, krave za mesare 2-4, krave za pleme 2.50—5 Din kila na živo vago,teoci komad 150-250, žrebeta 1 do 2 leta stara 500 -1000, krave za mleko 800-1600, krave za mesare 600 - 800, kobile 300—1000, konji 600—6000 Din. glava, prasci do 8 tjednov komad 80—150, prasci do 2 meseca par 160—180, svinje do pol leta par 350—400, svinje do ednoga leta komad 400—500, svinje za krmo 600—800 Din. falat Vreme. Oblačno, spremenlivo.. HIŠA v MURSKI SOBOTI na Aleksandrovi cesti se proda, nastropna in zraven ležeče pritlična hiša s 4 stanovanji in pritiklinami. — Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI BANKA BARUC 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija; št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksenburg: št 5967, LuxemJbourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. ní«® 24—9 Hiše z zemljiščem ugodno na prodaj. Oglasiti se pri Okrajni Posojilnici v Ljutomeru. Gostilna in trgovina, Prekmurska banka da v na-, jem lastno ji Gross-ovo gos-, tilno, trgovino in klavnico s1 pritiklinami v Fokovcih, za zmerno najemnino poštenemu obrtnika 2-1 HIŠE 4 iz prvovrstnega lesa zgrajeno in s falc opeko pokrite kompletne hiše, ki se lahko razstavijo in na novo zložijo, so na prodaj tudi na obrodilo odplačilo in za vložne knjižice. Poizve se v PREKMURSKI TISKARNI Novine izhalaio vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.