land Every Tuesday Terms of ' S ubsc H p tion t Por Members Yearly—$0J4 For Non members-----$1.00 Coitn tries..........$3.00 Telephone: Henderson 3012 itrt»it»H»llll»»»»»„Y OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second Clsss Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of Autust 24, 1912. iiiiiijiniini Naivety! slovenski tednik v Združenih Driavafc N Izhaja vsak torek Iraa 20,000 naročnikov Naročnina: Za Slane, na teto______>0.84 Za nečlane....................41.00 1 Za inozemstvo..............$3.00 NASLOV ■redniltvs in uprsvnUtvs: «117 St. Clair Ave. % Cleveland, O. Telefon: Henderson 3912 ..................^ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAV 22nd, 1918. Stev. 33. — No. 33 CLEVELAND, O., 13. AVGUSTA (AUGUST), 1929 LETO XV. — VOLUME XV. .; — CLEVELANDSKE VESTI IZ KATOL SVETA ZEPPEUNOV POLET —Rev. Matija Jager, kaplan pri cerkvi sv. Vida in vodja Orlov, bo tekoči teden odpotoval na obisk v staro domovino 32-letnica smrti snans svetnice V mestu Lisieux na Francoskem bodo dne 30. septembra t. 1. na slovesen način obhajali 32- ORJAŠKI NEMŠKI ZRAKOPLOV SREČNO DOSPEL V NEMČIJO NEKAJ ZANIMIVEGA JUGOSLOVANSKE PESMI NA RADIJU POZIV RAZNE KRATKE VESTI- da si utrdi svoje zdravje. Na- letnico smrti svoje domačinke zaj se bo vrnil čez dva meseca. Srečno pot in srečen povratek. —Dne 20. avgusta se bodo vršile v Clevelandu posebne volitve glede čarterja. Borba za premembo sedanje mestne via de je zelo velika, kajti nasprotniki iste hočejo zopet uvesti stari sistem. Razsodni politiki in razsodni meščani pravijo, da je sedanji (managerski) sistem najboljši, za kar gre vse priznanje sedanjemu mestnemu upravitelju Hopkinsu. S tega stališča je priporočati vsem jugoslovanskim, osobito vsem slovenskim volilcem in volilkam v Clevelandu, da naj na dan teb volitev glasujejo proti spre membi (against) mestnega čarterja. Naredite torej na volilnem listku X. pred označbe "Against." Sedanja mestna vlada je nam Slovencem zelo naklonjena. V dokaz temu lahko navajamo dejstvo, da je pri mestu zaposlenih 161 naših rojakov in rojakinj, kar v prej- šnjih časih ni bilo. Ako pride j. " . na b—L dim ga vhA'' J" odi* rxfnu- MtfUMnn cerkva, 294 di sv. Terezije deteta Jezusa (Male cvetke), ki je zaščitnica misijonov. V ta namen bodo položili označeni dan vogelni kamen za krasno novo cerkev, baziliko posvečeno sv. Tereziji. Ta slavnost bo trajala dva tedna in bo zvezana z veliko razstavo misijonov iz 25 raznih krajev širom sveta. Verski spor ▼ Mehiki poravnan Iz Mehike prihaja veselo poročilo, da se je te dni doseglo popolen sporazum med mehiško vlado in cerkvijo. Vlada je izdala na vse guvernerje mehiških držav ukaz, da naj se svo-ječasno zaplenjeho cerkveno premoženje^ in lastnino zopet nazaj vrne in izroči. Katoličanstvo na Nemškem N. C. W. C. časnikarsko iz-vestje poroča, da je dandanes širom Nemčije 4306 katoliških cerkvenih občin ali far, katere ima v oskrbi 9947 duhovnikov, število katoliških vernikov pa znaša ;12,272,406. V glavnem skoro gotovo naši ljudje odpuščeni iz mestne službe in bode drugi zasedli njih mesta. —Obisk. — Zadnji teden je došlo več naših znancev i7 Waukegana, 111., na obisk \ Cleveland, O. Prvi so bili trije nadebudni fantje in naši mlad* Jednotarji: Mr. Mike Opeka, Mr. John Hladnik Jr. in Mr. Math Slana Jr. Prvi je sin tajnika finančnega odbora K. S.K.. Jednote, brate Frank Ope ka. Dasiravno še mlad, opravlja službo vodnega komisarja v North Chicagu. Mr. Hladnik je mestni blagajnik v North Chicagu in Mr. Slapa pa bančni uradnik. Od tukaj se je trojica teh Waukegančanov s svojim avtomobilom podala k ni-agarskim slapovom, N. Y. — Na obisku svojih sorodnikov so se mudile te dni v našem mestu sledeče rojakinje iz Waukegana: Mrs. Frances Fur-Ian, Mrs. Rosie Podboj in Mrs. Mary Nagode. Spremljal jih je njih šofer Joe Furlan, sin prvooznačene. Bile so v pose-tih pri Mrs. Anton Mervar, soprogi znanega trgovca z muzi-kalijami. — V Clevelandu se je trgovskim poslom mudil te dni brat Andrej Tomec iz Johnstowna, Pa., ustanovnik in bivši uradnik tamkajšnjega društva sv. Štefana, št. 187 K. S. K. Jednote. Spremljala ga je njegova svakinja. Brat Tomec namerava v Johnstownu odpreti prvo slovensko cvetličarno. — Zadnjo nedeljo se je mudila za par ur v Clevelandu Mrs. Johana Bombach s hčerko. Posetila je svojega brate Antona Ogrinc na 440 E. 158th St. in nečakinjo Mrs. Frank E. Lunka. Dospela je iz Johnstowna, Pa. —Dne 25. avguste priredi Dvor Baraga No. 1317 C.O.F. na Spelkotovi farmi svoj redni piknik. Cenjeni gostje dobro došli! -o Friedrichshafen, Nemčija, 10. avgusta. — Naš ponosni kralj zraka, vodilni zrakoplov "Grof Zeppelin" se je danes zmagonosno vrnil domov in sicer ob 1:02 popoldne. Naredil je rekord povodom svojega zadnjega prekooceanskega polete iz Združenih držav s tem, da je to razdaljo preletel v 55 urah in 20 minutah, oziroma v dveh dneh.. "Zfeppelin" je odplul zadnjo sredo okrog polnoči iz Lakehursta, N. J. Lansko leto ie rabil za to pot nazaj 68 ur in IG minut. Ta zračni orjak se ie podal od tukaj proti Združenim državam dne 31. julija zvečer, na cilj v Lakehurst je dospel v 95 urah in 19 minutah, to pa zato, ker ni vozil naravnost preko morja, ampak je vzel zračno črto proti jugu in preko azorskih otokov. Predno se je "Zeppelin" ustavil na hangarju, je še obkrožil Berlin. Na tukajšnjem zrako-plovskem polju ga je vso noč pričakovala tisočera in tisočera množica ljudstva. Ko se je apwUal sa tla, ga ie množica navdušeno pozdravljala. Policija je le s težko silo vzdrže- duhov- nikov in 513,000 katoličanov. Nekatoličanov je 26,032,757. Zmaga katoliške -stranke na koplova. Holandskem Danes je ravno 61. rojstni Pri zadnjih državnozborskih; dan Dr. Eckenerja, glavnega v Nemčiji | vala red kajti vsakdo je hotel dospeti v bližino dospelega zra- volitvah na Holandskem je si jajno prodrla katoliška stranka. Izmed vseh veljavno oddanih glasov jih je imela ta stranka 1,001,574; skupaj je glasovalo 3,378,000 volilcev. Socialisti so imeli 804,000 glasov, antirevolucijonisti 377,000 in voditelja "Zeppelina." Da se je izognil velikemu navalu ljudske množice, se je na skrivaj podal v avtomobilu in krenil domov v svojo pisarno. Zeppelin bo 13. avguste nadaljeval svojo pot okrog svete. Od tukaj je namenjen proti Ja-jonski. Ta kolosalni polet na- krščanski historiki 350,000. Vsled največjega števila ljud-!merava dovršiti v 18 dnevih. skih glasov bo imela sedaj ka-i -o- toliška stranka na Holandskem CLEVELANDSKE v parlamentu nad eno tretjino NOVICE svojih zastopnikov izmed oelo- —V soboto zjutraj, 10. avgu-kupnega števila 100. i sta je umrla Ana Grošel (Zaj- 1400-letnica benediktinskega mec), stara 6 31et, stanujoča Več ljudi vprašuje, zakaj sel naša pesem nikdar—ali jako redko—čuje na radiu. Sedaj pa je ne\vyorŠka radio postaja, ki je glavna postaja takozva-nega Columbia Broadcasting System, angažirala znani moški kvartet "Jadran," da zapoje pred ameriško javnostjo naše krasne, ali tako malo poznane pesmi. V zvezi z rednim orkestrom radio postaje namerava kvartet prirediti program vsak pondeljek zvečer. Po sedanjem na- SLOVENCEM IN OSTALIM; —85-letni Henry E. Thomas, JUGOSLOVANOM V j živeč v Martins Ferry, O., se je M1NNESOTI ; nedavno obrnil na sodnijo gle- V nedeljo, dne 25. avgusta t. 1., .bo zopet naš Jugoslovanski dan v Minnesoti. Na omenjeni Ameriški Slovenci dr. Korošcu. Dne 7. julija se je vršil v Lemontu, I11M v Sev. Ameriki, de ločitve zakona cd svoje 79 največji dosedanji slovenski VESTI IZ JUGOSLAVIJE let stare žene. Thomas navaja v obtožnici, da mu njegova žena ni zvesta dan se zopet skupaj zberemo v —V Clevelandu je dne 10. t. Evelethu pod zaščito Ameriške Jugoslovanske Zvezf v Minne soti. Tedaj si bomo zopet po dali roke kot sinovi in hčere naše matere Slovenije in se bomo zopet skupno po domačem običaju zabavali in s tem vsaj začasno pozabili našo borbo za obstanek v življenju. Da bi bil ta javni sestanek črtu bo serija obstojala iz šes-; Jugoslovanov .v naši državi e-tih radio koncertov, od katerih den izmed največjih kar smo bo vsak iznesel tipične pesmi i jih že kedaj imeli v zgodovini posebne pokrajine, naše stare našega naroda v Minnesoti, je domovine. Ti programi bodo obsegali pesmi teh pokrajin: 1. Slovenije, 2. ttrvatske in Medjumurja, 3. našega jadranskega Primorja, 4. Bosne-Her-cegovine, 5. Slavonije in Vojvodine in 6. Srbije in Makedonije. glavni in centralni odbor Zveze sklenil na letni seji dne 4. avgusta, xla se na omenjeni sestanek letos tudi povabi vsa Jugoslovanska podporna društva shod: I. vseslovenski katoliški shod. Udeležilo se ga je ogromno število Slovencev, ki se ceni na 12,000. Slovenska telovad- ni. nanagloma v svojem uradu j na, prosvetna in strokovna dru-umrl znani industrijalec in več- štva so se ga udeležila korpora-kratni milijonar Henry S. Pick-jtivno v krojih in z zastavami. Z zborovanja so poBlali jugoslovanskemu prometnemu ministru dr. Korošcu radiogram, ki je prispel v Belgrad isti dan. ands, star 54 let. Zadela ga je srčna kap. Pickands je bil solastnik tvrdke Mather & Co., ki se bavi s produkcijo jekla in prevažanjem blaga po velikih in se glasi: "Gospodu dr.-ju jezerih. | Anton Korošcu, prometnemu —Mornarični poročnik Al! ministru, Belgrad, Jugoslavija. Williams se bo začetkom sep-j Vaša ekselenca! 12.000 ameriš-tembra t. 1. udeležil medna-! kih Slovencev, zbranih na I. rodne dirke avijatikov r.a An-| vseslovenskem katoliškem sho-gleškem. S seboj bo vzel pov- du v Lemontu, 111., se izreka z sem na novo zgrajeni monoplanj Vami in Vašim delom popolno-"Mercury," katerega goni 1700 ma solidarnim ter Vas kot vo-konjskih sil močan motor s 24 j ditelja Slovencev iskreno po-cilindri. S tem letalom bo mo- ^dravija. Rev. Oman." goče doseči 400 milj na uro. I Red sv. Save IV. stopnje je v Minnesoti. To pa zato, ker tal Monoplan "Mercury" je dolg podelil Nj. Vel. kralj Aleksan-sestanek, dasiravno se bo vršil! 30 čevljev, tehta 4400 funtov der g. Josipu Žižku, čast. kano- , , pod nadzorstvom Ameriške Ju- i" stane $175,000. niku in dekanu v Jarenini. in g. k Ti koncerti se bqdo razpoši-i goslovanske Zveze v Minnesoti.« —Na zahtevo in željo žensk Francu Gomilšku, župniku in ljali po radiu vsal^ pondeljek,; ne bo sestanek samo članov in; je sovjetska vlada na Ruskem j duh svetovalcu pri Sv. Bene-začenši od 19. avgusta, iz po-1 članic Zveze, ampak te bo jav-: tudi istim dovolila, da smejo kjer župnikuje slav-koncert je Melody Hour." t poldne iz Eveleth City Audito- j obsojen na 8 let zapora v At- ljcncc že 37 let Cas je: New York ob 10:30|rija. Na čelu pohoda bo mest- lanta, Ga., ker je poneveril o-( zvečer (ali 9:30 P. M. Eastern ; na godba. Po pohodu se vrši gromno svoto ljudskega denar Trije župniki—v 70. letu sta-Standard Time). Iz postaj,! javno zborovanje v City Audi- Označena banka, ki je ime- rosti. v Mariboru so obhajali kjer je Central Standard Time, torium, in ob 6. uri zvečer pa la okrog $5.000,000 hranilnih te dni posebno slovesnost v ož-bo seveda eno uro prej. banket v ravno istem poslopju, vlog, je nedavno falirala. jem priateljskem krogu trije Program prvega koncerta je p„ banketu bodo nastopili sle- —Na Dunaju je umrl v vi- odlični slovenski duhovniki: in-posvečen slovenski pesmi in ob- deči govorniki: Hon. Thos. soki starosti svoječasno zelo fulirani stolni prošt dr. Martin stoja iz štirih kvartetnih točk, Schall, zvezni senator države znani baron Welsbach (Karl Matek, častni kanonik in šk. i ___ _ ... -I a____v i.! i iqq£ to. . < ______.____xr_i__a*: namreč: • 1) Slovensko Dekle in Pod oknom (Luna sije). 2) Bratci, veseli vsi — Kje so moje rožice — Regiment po cesti gre. 3) En starček je živel (g. Blaževič, bariton solo). 4) Ljubezen in pomlad (g. I. Ribič, tenor solo). Kvartet tvorijo sledeči gg.: Ivan Ribič, prvi tenor; Ivan OV.Il župnik pri Sv. Ulriku v imenu glavnega in centralnega terega je kasneje izpodrinila Podgorju pri Slovenjgradcu. odbora A. J. Z. vljudno vabi'električna svetilka, ga je obo- Vsi trije so stopili letos v 70. gatel. leto starosti. Jubilanti so vsi ro- —Koncem leta 1927 je zna- jakj jz Gornjega grada. šala dolžina železniških prog v . , 0/IQ -t qi i a 39 ameriških rojakov, med Združenih državah 249,l«5l.l4 ' nj mi lepo število ameriških vsa Jugoslovanska društva in : vse Jugoslovane v Minnesoti. ; da se dne 25. avgusta vdeleže Jugoslovanskega sestanka v1 mestu Eveleth. |milj" , . Dontžalcev, je dospelo te dni v Ivan Ribič, prvi tenor; Ivan Torej, rojaki in rojakinje, na; —Jeklarska oruzDa - -ubljan0j odkoder so se cd- Mladineo, drugi tenor; Emili svidenje v Evelethu v nedeljo; nki je naredila s sovjetsko Ma - ^ ^ ^^ ^^ domove Blaževič, bariton, in Rajner F, dne 25. avgusta. Pokažimo a-| do pogodbo za pet let glede na- ^ ^^ ^ najteli ,etos z meriški javnosti našo solidar-, bave in P?sll^a vrha Kuma pri Radečah za nost, kot to store vsi ostali na-^ ganese rude. praznik sv .JaPneza. rodi v Minnesoti. ,*>o naročila vsako leto 100,000 P Z rojaški pozdravom, vam j ton te rude. Izgledi letine v novomeškem udani John Movern, j —Dne 10. avgusta je silen okraju. Letošnja letina vsled irlavni tajnik A. J. Z. v Min-i orkan do cela rezdejal in poru-?dcžja ki jc blagodejno namo- " i Sil n.i'atonio(>a mAstfl Antofo-!-M___i- i—x____ Hlacha, drugi bas. člani kvarteta bodo hvaležni za vsako pismo, ki ga bi poslušalci poslali svoji radio postaji z oceno tega programa. --o- SMRT V VALOVIH Raleigh, N. C., 11. avgusta. —V Neuse reki sta se danes kopala zakonska R. Kieb. Ko se je Kiebova žena jela potapljati, jo je hotel njen mož rešiti iz valov, toda pri tem je utonil, ženo so pa srečno dovedli do obrežja. Kieb je bil pohabljenec, imel je samo eno roko. SNIDENJE PO PRETEKU 60 Let Louisville, Ky. — 8 2-1 etna Mrs. M. Huskins iz New River, Tenn., in njena sestra, Mrs. Caroline Perkins, 80, iz tega mesta, sta si od zadnje civilne vojne redno dopisovali, vendar niste imeli tekom 60 let nikdar prilike, da bi se videli ali sestali. Ta želja se jima je sedaj spolnila. —V Berlinu se je 10. avgusta vršil spopad med policijo in komunisti. Ubita jelena oseba več je pa ranjenih. nesoti. CLEVELAND NAJBOLJ ZDRAVO MESTO Clevelandčani smo lahko veseli in ponosni, ker je naše mesto najbolj zdravo med vsemi drugimi širom Unije. To potrjuje celo zvezni urad za ljud- sko štetje. Leta 1928 je bilo 10.27 smrtnih slučajev na 1000 oseb, leta 1927 pa samo 9.64. Prvo leto (1928) je umrlo v Clevelandu 10,344 oseb; število rojstev je pa znašalo 17.75. Po sedanjem računanju je štel Cleveland dne 1. julija 1,010,000 prebivalstva. -o-— _Poljedelski department \ Washingtonu poroča, da je le-tos splošni pridelek širom držav na farmah za 4.8 odstotkov manjši od lanskega leta. I--------------< ^"J"! J ---O"--'--- ----- Išil pristanišče mesta Antofo-; -jj zemij0, kaže precej dobro v ! gasta v Chile. Ljudstvo se je še n0V0meski okolici, razen v par pravočasno rešilo. j krajih, kjer je toča pobila. Le- —V West Nottingham, blizu po kažejo žita, sadje, koruza Baltimore, Md., je te dni 16- jn krompir. Vinogradniki so pr-letni farmarjev sin Milton Mo- votno mislili, da je zelo ostra ran s sekiro ubil svojega očeta. zima napravila nepopravljivo Umor je izvršil v silobranu med §kodo. Res je v nekaterih kra-družinskim prepirom ter s tem|jih vejiko trt zamrznilo, a ven-branil ter rešil svojo mater. j dar tako ogromno ni trta po-—Predsednik Herbert Hoo lžkod0vana, kakor se je prvotno ver je dne 10. avgusta obhajal i domnevalo, in je upanje, da bona svojem letovišču v Shenan- • do tudi vinogradi obrodili sred-doah parku 55. letnico rojstva. nJC) če ne prjde nad nje kaka —V Montreal, Canada, se ' ujma. Letošnja prva košnja sadne 10. avgusta med vožnjo v ma Je dobro uspela, ponekod kočiji ponesrečilo šest ameriš- celo getrtino bolje od prve lan-kih izletnikov. Med vožnjo so gke se namreč splašili konji, vsled v g^j pri Trbovljah je uto-česar se je kočija prevrnila v niJ g Miha Kramar, učitelj v 20 čevljev globok jarek. j Zagorju, šel se je kopat. Ves —V južnem delu države1 vroč se je p0gnal v vodo na Oregon razsaja že več dni silen« krajUf kjer je polno vrtincev, gozdni požar, ki je uničil že na; 80 mu pretrgali mlado življe-tisoče milj pragozda z drago- nje cenimi drevesi. . (Dalje na 5. strani) v j* vršila v 'MHIMIIIIiMIIIIIIMMMMIIIIIMIMMX Društvo Vitezi sv. Martina, št# članstvo in občinstvo iz West 75, La Salle, IIL Tem potom naznanjam vsem našim članom sklep zadnje seje z dne 21. julija, da mors vsak član meseca avgusta plačati 50 centov posebne naklade kakor vsako leto, da poravnamo najemnino od zborovalne dvorane. Nadalje opozarjam nekatere člane in članice, da bi bili bolj točni pri plačevanju asesmenta. Vsak zna, da se vrši društvena seja vsako tretjo nedeljo v mesecu; torej kdor ne more priti na sejo, naj se pa zglasi na mojem domu, da plača svoj asesment, saj par dni po seji, ne pa šele čez dva ali tri tedne! To ni pravilno! Vsi znate, da ni denarja v društveni blagajni. Torej želim, do to moje naznanilo vpoštevate. Z bratskim pozdravom Frank Misjak, tajnik. št. Allisa in Milwaukee. Tako va bimo tudi druga cenjena društva, da bi se na tem pikniku odzvala v velikem številu. Vašo naklonjenost bomo skušali pri prvi priliki povrniti. Pričetek piknika bo ob 2. uri popoldne in bo trajal do 10. ure zvečer. Igral bo najbolši in znani ogrski "Honeymoon" orkester. Torej vam kličemo: Vsi dobrodošli in na veselo sviden> dne 18. avgusta na našem pikniku! Mislim, da vam je Gaz-vodov park vsem dobro poznan. Osobito vabimo mladino, da se bo lahko pri plesu zabavala. Za dobro postrežbo vam jamči pripravljalni odbor našega društva. Kažipot na piknik: — ysak član ali članica ali drugi pri- jne na asesmentu, prosim, da se nabe- ečja svota skupaj, je i«to bolj težko plačati. Zato vas ponovno prosim, da tega ne pozabite. Lahko pošljete tudi svojo deco z denarjem za asesment. S sobratskim pozdravom Anton Kolir, tajnik. Društvo Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis. Tem potom naznanjam onim članicam našega društva, ki niste bile navzoče na zadnji seji, da je bilo na isti sklenjeno, da se naše društvo korporativno udeleži piknika društva sv. Jožefa, št. 103, v nedeljo, dne 18. avgusta v Gazvodovem parku na Loomis Rd., in 37th Ave, Zbiramo se pri cerkveni dvorani ob 3. uri popoldne, da bomo vsaj enkrat vse zopet skupaj. • One članice, katere, ste dol- Društvo Marije Pomagaj, 78, Chicago, 111. Uljudno opozarjam vse članice našega društva, da bo prihodnja mesečna seja v četrtek, 15. avgusta v navadnem prostoru. Začetek točno ob pol I Hope pokopališča. jatelj in rojak, ki se hoče udeležiti našega piknika, naj vzame Forest Home Mitchell St., ali pa Viaduct karo ter se naj pelje do 26. Ave. Ako se boste vozili z Viaduct karo, zahtevajte transfer pri 26. Ave., potem pa vzemite bus, ki vas pripelje za pet centov do Good Tam izsto- avgusta 3oje se vršijo vsak tretji petek v mesecu tudi v bodoče, dokler se zopetno premem-bo ne naznani. Prosim vas, da bi se seje v večjem številu udeležile kot dosedaj. Po seji bomo imele malo zabave in lunch. Torej vas še enkrat vabim in prosim, da pridete v velikem številu na prihodnjo sejo dne 16. avgusta. Čim več nas bo skupaj, tem bolj bo kratek čas. S sosestrskim pozdravom Mary Sntolich, tajnica. Iz urada društva sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O. Tem potom se naznanja vsem članom in članicam našega društva, da se v velikem številu udeležite prihodnje seje dne 14. avgusta ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Torej ne pozabite te seje! Vsakdo naj pride. Naj se naše delo vrši in spravi v red. Za vsakega člana in članico je seja v dvorani, zato plačamo najemnino od boste storile tega, se bom mo-j dvorane. Dolžnost je vsakega rala -držati pravil in dotične j člana in članice, da se udeleži član dr. pridete plačat, ker meni je težko vedno dolgo čakati, ako ne osmi uri zvečer. Asesment se; pite in pojdite za dva bloka prične pobirati ob 7. uri. naprej in na levi strani vidite Na tej seji moramo vse po- parjc> oziroma naš piknikov j suspendati. S sosestrskim pozdravom Mary Petrick, tajnica, VABILO NA PIKNIK Iz urada društva Presv. Srca Jezusovega »t 172, West Park, O. seje, izjema je samo bolezen. 'Ne pa tako, kakor nekateri na- MOJ ZADNJI DETROIT, Rekel sem, da se bom maščeval, in to sedaj tudi storim. Pred par tedni sem se ns razna druga vabila odločil, da se rajše odzovem Detroitča-nom, ker so "fejst" fantje, ka kor pa katerim drugim. In na tem izletu sem pa nekaj doživel, kar še poprej doživel nisem. Kdor je čital "A. S.," v katerega je najbrže pisal tisti "zloglasni" fajmošter, ki je prišel v Detroit iz Lemonta, in ki tam meša štreno onim, ki zanj in za cerkev na marajo-—ta bo lahko sedaj uganil zakaj da se jaz s tem odgovorom maščujem nad dopisnikom, ki jO veliko o meni iz hudomušnosti pisal. Sedaj se nič ne čudim, zakaj so ga dopisniki iz Detroita tak krtačili, da jim podira Narodni dom in da zida cerkve, za katere jim ni prav nič mar. In res, ta gospod je pravi sitnar. Kjer le more naredi in zanet' prepir; vedno se s katerim prereka. Bil sem priča ko je bi' pri omizju s predsednikom dru ši člani delajo, ki ne pridno gtva p bratom P/ažnom. To na sejo in ko ga pride naš taj- jc bjj vedno prepjr. Beseda je nik na dom vprašat: Kaj je ? dala besedo, vsak je svoje trdil, s teboj, da se nisi udeležil se- nihče ni hote, biti zadnji v be je? Potem se pa član izgo- sedi varja, da je bil bolan. Dvora- Cenjeno članstvo in njih pri- na je za sejo, pa ne po privat- da jo stvar to pot izvrstno Silno se mu je samo in drugi so se ž njim Hi. Jaz sem moral vse to esti, rad ali nerad. Bilo je kakor 4 gozdu, ko ptički zagledajo kragulja, vse kriči in beži. Kakor pograbi kragulj sli jastreb svojo žrtev, tako je pograbilo oqih osem mož tudi mene. Brez kake obrambe— ki je bila nemogoča radi preštudirane naglice—sem zletel v zrak in plaval da so se možje nakrohotali in me naveličali nositi. šele potem sem zvedel, kaj da pomenijo grožnje, da bom tepen. Nakana je župniku Ani-brožiču izborno izpadla, in sicer prvič ter zadnjič. Le en* krat se da neka dolgouha žival speljati na led. Res, človek mora biti vedno in povsod oprezen, najbolj pa še tam, kjer je naj-manje pričakovati kake splet-karije. Ta dogodek si bom za vedno zapomnil. Drugače je bilo pa vse izborno. Nisem še pozabil kako smo se imeli tam pred tremi leti v istem gozdu Mr. B. Travni-karja v naravni gozdni tišini, kjer so se lahko razvezali nasi jeziki in odprla naša grla ne da bi druge motili s svojimi pesmimi ; prav tako je bilo to pot. Že v zgodnjem jutru so tam zakurili velik ogenj, nad istim pa vrtili jagnjeta, nedaleč proč so pa v listje, obloženo z ledom, zakopali nekaj sodčkov okusne Pa ta gospod ima še druge in hladilne pijače. No, saj mi čudne navade. Ko pride v hiše t ni treba o tem še posebej pov- ni mrT trebno ukreniti glede MŠega (pi^r brata Anton Gazvoda. jatelj, 80 uljudno vabljeni, da nih domovih. Na seji naj pla- farana 8e kar k mizi vsede in| darjati. da je bilo to nekaj užit-prvega piknika, ki se bo vršil Tohko v prijazno pojasnilo se udeležijo piknika, ki se bo ča vsak član svoj redni meseč-|čaka dft mu kaj prines0 Prav' mm v nedeljo, 25. avgusta, na Ke-gelnovem vrtu v Willow Spring 111. Za ta piknik je že sedaj veliko zanimanje, vsed tega se moramo dobro pripraviti, da bo dovolj zabave, za stare in mlade. Pridite torej na sejo vse, da s svojimi nasveti pripomorete do dobrega vspeha. Končno pa naznanjam, da smo opustili našo trgovino, vsled tega plačujte svoj'aseq* ment od sedaj naprej na sejah. Sosestrski pozdrav Julia Gottlieb, tajnica. NAZNANILO IN VABILO Iz urada društva sv. Jožefa, št. 103, West Allis, WU. Naše društvo bo priredilo v nedeljo, dne 18. avgusta, svoj velik piknik in sicer pri sobratu Anton Gazvoda v njegovem parku na Loomis Road in 37th Ave. To bo prvi in zato tudi največji piknik, katerega pri redi naše društvo v tem letu. Vsled tega so uljudno vabljeni vsi člani in članice tega društva, da se ta dan odzovete na pikniku, da se bomo vsi videli, skupaj razveseljevali in pogovarjali o nekdanjih dobrih časih. Nihče ne sme ta dan doma ostati. Doba piknikov bo letošnjo sezono kmalu za nami Dne 18. avgusta se vam bo zo pet nudila lepa prilika, da se skupaj sestanemo v zeleni naravi in medsebojno poveselimo kot društveni bratje in sestre. Na tem izletu ali pikniku bo dosli razvedrila ter zabave; osobito plesalo se bo tako, da bomo lahko vse naše podplate uničili. Cenjenim udeležencem bodo na razpolago tudi tri lepe nagrade za spomin na ta pik nik. Dobili jih bodo oni, katerim bo gdč. Sreča mila. Že danes vam jamčim, če pri dete na to našo prireditev žalostni in potrti, se boste domov vračali veselega obraza. Za o-krepčilo bomo imeli vsakovrstno pijačo; tako bo tudi izborna koštrunova pečenka na razpolago in pečeni piščanci ter kokoši. Kar se pa tiče petja, bomo imeli izvrstne pevske zbore. Tako se lahko tudi sami še doma vežbate v petju, da bomo tudi eno skupaj zaorili v Gaz vodovem parku. Vstopnina na ta piknik je prosta. Torej pričakujemo velike udeležbe. Pri dite vsi, da se boste zabavali v veseli družbi. in blagohotno ravnanje. S sobratskim pozdravom, Joseph Jerant, predsednik. vršil v nedeljo, dne 18. avgusta, na Stop 31 East Road. Vzemite Riverside Drive in se peljite mi-mo zrakoplovnega polja (Air-VABILO port), potem pa kar naprej ob Iz urada društva sv. Joiefa »*•1 cestnem tiru, ki vozi v Berea do 110, Barberton, O. gtop 31> Ker je pa stop med Vsem članom našega dru-, drevjem ^ se ne vidi napis, za_ štva se naznanja sklep zadnje to bo posebno znamenje tam, in seje, da gremo prihodnjo so-|sicer am€rigka zaaUv^ Ko do- ni asesment, ne pa uradnikom. vgeeno mu Je naj mu pnnesQ pošiljati. Jaz mislim,; čadQ kaye ali kozarec grozdne. ga soka. Naredi se čisto domačega in družabnega, če drugi boto, dne 17. avgusta, zvečer kurit kres. Res, da je sv, Janez Krstnik za letos že minil, ni pa nikjer zapisano, da se sme samo na predvečer tega svetnika kuriti kres. Torej, kakor že omenjeno, naše društvo priredi dne 17. avgusta na farmi br. John šega spete do te levo po p taviy « zastave, fcrtnjt«, n o«, R wr>ripelje T Na s viden gozd, na naš piknikov prostor. Vsi oni, ki se mislijo piknika udeležiti, toda nimajo svojih avtov, naj pridejo k Mr. Jos. Koželju ob 1. uri popoldne. Tam boste dobili že kakega člana s svojim avtom, ali vas bo piknik ali zabavni večer, kakor; pft Mr Koželj dovedel na pik_ že hočemo to prireditev imenovati. Torej ste vsi člani, članice, naši prijatelji in znanci nik s svojim truckojn. Ker bo to naš prvi piknik po dolgih letih, pričakujemo veli prav uljudno vabljeni, da se u-| ko udeležbo Kar se tiče dobre deležite tega našega zanimive ga večernega izleta. Kakor zatrjuje naš pripravljalni odbor, bo ogenj (kres) tak ovelik, da se bo "šajnalo" tja do St. Clair-ja v Clevelandu, da bi magari lahko celega vola spekli na ognju. Tudi krompir, koruzo in žabe se bo peklo. Iz tega se da sklepati, da lačni ne bomo, še manj pa žejni. Torej ste še enkrat prav u-ljudno vabljeni vsi, ki ljubite prosto naravo, da pridete k nam kresovat, kajti pri svitu ognja nam bo na razpolago dosti vsakovrstnega razvedrila in zabave. Za vse one, ki nimajo svojih avtomobilov, se je preskrbelo, da bodo avti okrog 7. ure zvečer vdeležence čakali, in sicer na prostorih ali zemljišču naše slovenske farne cerkve. S sobratskim pozdravom in navveselo svidenje v soboto zvečer. Joeeph Lekšan, tajnik. postrežbe je vse preskrbljeno. Torej na svidenje v nedeljo, dne 18. avgusta! Anton Kmet, tajnik, 12802 Carrington Ave. Društvo -sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn. To naznanilo naj velja članstvu našega društva radi seje, ki bi se morala vršiti dne 18. avgusta. Kakor znano, smo sklenili, da se v poletnem času redne seje ne vršijo radi prehude vročine in ker gredo člani radi ob nedeljah venkaj v zeleno naravo. To velja še ta mesec avgust in september. Pač pa se bo dne 18. avgusta kakor po navadi v društveni dvorani pobiralo mesečni ases-ment, pričetek ob eni uri po-V prvi vrsti vabimo cenj eno j poldne do 4. ure. Asesment Društvo Vnebovzete Marije Device, št. 181, Steelton, Pa. Vsem članicam našega društva naznanjam s tem sklep zadnje seje, da bomo imele dne 14. avgusta .zvečer spoved, v četrtek, dne 15. avgusta na praznik naše društvene patro-ne bo pa sv. obhajilo. Zbiramo se v dvorani sv. Alojzija, odkoder skupno odkorakamo k sv. maši ob deveti uri. Pozivate se na to, da katera se ne udeleži sv. maše in sv. obhajila, bo morala plačati kazen. Popoldne bo pa za članice piknik pri sestri Kuren na Bress-lerju. Vse, katere ste že kupile ti-kete za ta piknik, ste prošene, da pridete o pravem času. Pričnemo opoldne, piknik bo trajal do pozne noči. Pridite, da se malo pozabavamo v zeleni naravi v veselem društvenem krogu; saj piknik je samo enkrat na leto. Pričakujemo torej velike udeležbe. Na veselo svidenje! Dalje naznanjam, da je bila na zadnji seji izvoljena_za predsednico sestra Ka tir i na Dolinar, za podpredsednico^ pa sestra Matilda Kralj. Sosestrski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote! Dorothy Dermes, tajnica. pisma enkrat na mesec si lahko vsak član ali članica vzame eno uro časa, da pride na sejo in tam j ^^V" "jj^^on prid~ružT; opravi svoje dolžnosti napram društvu ; tam ima tudi priliko, i k° ** ™h.aja' ™ f ^f " j i . ■ račun. Pn nas je tako živel čred- da lahko govori. njk y yasif danes je bi, tukaj^ Torej vas ie enkrat opozar- pa drugje> Na u način se jam, da na prihodojoj bite priti na diie 14. avgusta. Z bratskim po£lravom George Si4o&o, predsednik -o ' .— NEKAJ MALIH NOVIC IZ PITTSBURŠKE NASELBINE Pittsburgh, Pa.—Dne 14. ju je ta gospod župnik tudi že precej zredil, dadzgleda mnogo bolje kot kedaj poprej. Kake ravna v gosteh, to sem opazi) nega. Okrepčlla za želodec in grlo so bila tako fina, da takih ne dobite niti v najvišjem hotelu tam v Chicagu ali v New Yorku. Radi tega je umevno, da smo bili na tem izletu vsi jako dobro razpoloženi v pristni domači družbi. Nismo bili pa tukaj samo bolj stari pijonirji, z nami so bili tudi mlajši; pili so in peli. ter bili veseli. Peli so pa vsi. te domače slovenske pesmi, da so se daleč po gozdu razlegale. izkazali zavedne, ker so se katoliškega shoda v tako velikem številu udeležili, bilo jih je okrog 16 avtomobilov broječih nad 80 ljudi. Za tako daljavo je to dovolj, in vredno da se jih spominjamo. Bratski in prijateljski po* zdrav vsem skupaj, A. Grdina,^ gl. predsednik. -o- ROMARJEM V CAREY, O. Kakor ste v "Glasilu" brali, bo za Veliki Šmaren tudi leto« veliko romanje elevelandskih in okoliških Slovencev na Marijino božjo pot v Carey, .0., kamor se leto za letom zgrinjajo večje mase Marijinih ptrok raznih narodnosti. Ker je vodstvo božje poti za ta dan mene povabilo na pomoč za slovenske romarje, bi jih tem potom opozoril, naj gledajo, da bomo skupaj, kot narodna skupina nastopili, zlasti pri veličastni romarski procesiji. Kakor mi je iz prejšnjih let znano, se le preveč raztepemo in tako nimamo užitka narodnega romanja, se ne počutimo kakor na kaki starokrajski Marijini božji poti, kjer domače Marijine pesmi vro iz src in vžiga j o plamen nove ljubezni do nje. Kakor veste, slobodno lahko pojemo med procesijo slovensko, kakor pojo drugi narodi po svoje. Želel bi, da bi Clevelandčani, kot voditelji, romanje malo organizirali, spravili skupaj kak pevski zbor in prinesli s seboj cerkveno ban-dero, pod katerim se bomo uvrstili. Časa, kdaj bo sv. maša in pridiga za Slovence, ne morem povedati. To se šele tam določi. v hiši družine br. Kavška, in si Med presledki smo čuli tudi go-cer dvakrat v enem dnevu. j vore in tudi vlečenje vrvi je bilo Na drugi strani pa moram na dnevnem redu. Pulili so se reči, da ima tudi trdo kožo in kosmata ušesa. Če ga kateri lija se je vršila seja društva!"pegla" kot skopega fajmoštra, Marije Device št. 50 KSKJ., ob se on niti najmanje za to ne kateri priliki je društveni tajnik br. Math Pavlakovich razvil in pokazal navzočim članom častno bandero, katero je dru- za isto mladi in stari, in še celo dekleta so jim pomagala. Zmaga je bila zdaj na eni strani, zdaj na drugi. Torej zabave je bilo dosti. čas tega dneva nam je postal naenkrat prekratek; solnce se je hitro nagibalo k zatonu in mi smo morali dati gozdu slovo. Pred odhodom smo .bili zmeni, čez eno uho notri, te? drugo pa ven. Narodnjaki so ga v začetku odločno pograbili; videti je bistvo dobilo od Jednote za na-jlo, da ga bodo kar "lifrali" iz grado za večje število pridob- Detroita, on se je pa kar malo ljenih članov v mladinski od- namuzal in jim obljubil, da bo j še pogoščeni pri družini B. delek. ! s tem. če bo fara in cerkev do \ Travnikarja, kjer so se izkazali Navzoči člani so se pohvalno sežena, še drugo dobro za slo j nam zelo naklonjene. Sklenili izrazili o banderu, in kot jim vensko kolonijo. Tako so polo- smo, da se snidemo če bo božja je bil obrati z obrazov, bodo še žili orožje na stran, on je pa 1 volja zopet ob letu, in sicer iz v bodoče delali za rast ter pro- nemoteno ter uspešno dosegel * cvit društva in Jednote. Dne 3. avgusta je priredile društvo sv. Jožefa št. KSKJ. svoj zabavni večer v korist svoje blagajne. Veselica bi se bila še precej dobro obnesla, da niso bili pasji dnevi preblizu Noe-tove kapljice, ki je vsled tega postala že neužitna. svoj cilj, ter postavil na lastni zemlji cerkev, župnišče, in ostalo je še več prazne zemlje ravno tam v sredi, kjer so mnog; trdili, da župnika in cerkve n> potreba. Da sva prišla midva z g. žup nikom v navskrižje je bil vzrok tale: Rev. Bernard Ambrožič. Društvo sv. Družine s svojo o katerem pisem, je bil name postojanko v naši naselbini je njen, da se bo isto nedeljo pri priredilo piknik dne 4. avgusta peljal v Cleveland z aeropla na farmi 'dobroznanega rojaka nom. Ves je bil navdušen in po- Jos. Krošlja v Ena, Pa. Piknik nosen, ko mu je društveni pred- je bil dobro obiskan in postrež sednik rekel, da ne sme to ne- ba izrvstna. I deljo nikamor iti fz vzroka kei Šamostojno društvo Sloven- sem imel jaz dospeti v Detroit Kip Matere Božje v velikem oltarju romarske cerkve v Carey, O. Kajpada bom vse storil, da celega slovenskega Detroita. Hvala, Mr. in Mrs. Travnikar Na svidenje. naše romarje o tem pravočasno K sklepu se tudi zahvaljujem obve5tim< A da me ne ^ prvič društvu Marije Pomagaj! ^^^ spraševali> kdaj št. 176 KSKJ. za povabilo na ta |in kje bo a Slovence, kakor izlet in za vesprejšnja leta, naj bodo pravo- časno tam, ker je mogoče, da domači družinski sestanek. Malo je tako izbranih dni, in tako veselih, zaupnih in od srca odkritih družb, med katerimi ni črnih vran. Tako še storite in nam bodo določili dokaj zgodnjo uro. Potem pa glejte, ker se bolje poznate, kakor vas ( poznam jaz, da boste drug dru-ravnajte v bodoče. Posebna za ffega obvestili> kdaj in kje ^ hvala tudi br. predsedniku mo imeli slovenci svojo pobož- ski Orel priredi pa 18. avgusta vrtHO veselico z banketom. Cenj. občinstvo in članstvo sj že sedaj opozarja na ta redtti dogodek, da bo udeležba obilna. Trgovino z obuvalom je odprl rojak Peter Klobučar, in pravi, da mu precej dobro uspeva. V kratkem času otvorita trgovino s pohištvom znana sedanja mesarja John Klobučar in John Rogina. Ker sta šla v sedanji stroki vedno na roko svojim odjemalcem, je pričakovati, da J) ost a tako delala tudi v bodoče. Mnogo uspeha,! Priporočam vsem našim tr- Od tod torej izvira na mene njegov srd in maščevanje. Mis lil se je v Clevelandu udeležit1 orlovske telovadbe in piknika, tako je pa moral ostati doma pri svojem društvu. Radi tega je meni takoj zjutraj, ko sem tja dospel, že napovedal, da se bo nad menoj maščeval in da bom še tisti dan tepen in sicer od osem mož—! Za take grožnje se nisem niti zmenil, ker vem, da večkrat kaj reče, kar niti ne misli, pač pa izvrši načrt ravno narobe. To je bil tudi vzrok, da me je prav po domače in pošteno potegnil. Zanašajoč se na njegovo skromnost, si niti sanjal nisem, Chas. Pražnu za vožnjo z nje govim avtom, ki nama je bil ves dan na razpolago. Kadar pri- nost. Na predvečer Velikega Šmarna bom sigurno že na mestu v dete v Cleveland brez avtomo iCarey za proCesijo in potem na bila, vam bo moj na razpolago razpolago za spovedovanje. ves teden. ^.ko hoče kdo po dovršenem Zahvaljujem se tudi družini Kaušek za naklonjenost, in tudi mnogim drugim za izkazano prijaznost. Vabim vse v Cleveland na obisk. Dajte mi enkral priliko, da vam zamorem za vašo naklonjenost izkazati tudi svojo naklonjenost. Rev. Ambrožiču pa tudi zahvala ker ste me za enkrat v resnici presenetili; zdaj se vas bom znal varovati ob sličnih priložnostih ker vem, da je res ničen znani pregovor: Tiha vo da bregove podira ... Pa brez zamere! Naj še pri tem omenim, da so romanju z menoj v Clevelandu govoriti, me bo po Velikem Šmarnu lahko dobil pri Rev. J. J. Omanu, kjer se bom za nekaj dni zadrževal. Na svidenje pri Mariji! Rev. Hugo Bren, O.F.M. -o- Mesečni asesment mladinskega oddelka pri naši Jednoti znaša samo 15c, najvišja posmrtnina pa $450. Naše geslo naj bo: "Z združenimi močmi za dosego 5000 novih članov mladinskega oddelka!" ' > ■ --i -JP. (Nada! Ko je Rev. Odilo Hanjšek dovršil svoj govor, je bil na oder pozvan osobito Jolietča-nom dobro znani in naklonjeni državni poslanec Hon. Johnny Walker, ki je hrom, 'da mora rabiti berglje. Mr. Walker se je izrazil, da se čuti zelo veselega in srečnega, ker se nahaja med toliko /nnožico dragih mu Slovencev. Saj mu niso samo ameriški Slovenci znani, ampak tudi onstran morja. Ko ne je 7>red leti mudil v Sloveniji (Ljubljani) je imel priliko občudovati kras naše rodne zemlje in naš vrl narod. Njemu je sledil govor državnega poslanca Hon. Hen-neberija. Govornik je odboru tega shoda čestital na tako sijajno doseženem uspehu, oziroma današnji prireditvi v Lemontu. Želel je vsem zboroval-cem največ uspeha, tako tudi vsem ameriškim Slovencem. Tudi Hon. Henneberry nas dobro pozna in se izraža o Slovencih zelo pohvalno, osobito daje priznanje našim rojakom v Jolietu, kjer pastiruje že več let njemu dobro znani Rev. J. Plevnik. Zatem je govoril v angleščini Rev. Kazimir Cvercko, duhovni vodja KSKJ. Njegove besede so se vobče nanašale na našo mladino. Začel je s kratko zgodovino naše podporne organizacije, katero so ustanovili slovenski duhovniki. Pred več kot 35 leti je bila še povsem neznana, a danes šteje približno 34,000 članov širom Amerike. Ker se je KSKJ. vedno držala svojih principov in verskih na čel, zato je tako lepo napredovala. Vsak tu rojeni Slovenec ali Slovenka naj bo ponosen, da spada k naši najstarejši slovenski podporni organizaciji. Naša mladina naj bi pristopala h K. S. K. Jednoti radi tega, ker je solidna, ker skrbi za svo- je, kot znano, dosti s svojim peresom pripomogel k ustanovitvi na^e Jednote. Rev. Savs je danes edini še živeči pijonir-du-hovnik naše podporne organizacije. Govoril je dobesedno takole: članf in članice K. S. K. Jednote, čutite li blagoslov, katerega nam iž nebeških višin radostno pošilja ljubeznivi starček, ustanovnik naše Jednote, Msgr. Jožef Buh? čutite li blagoslov, ki rosi na nas iz sinjega neba, na blago priprošnjo dobrosrčnega rodoljuba č. g. Suš-teršiča, tudi ustanovnika naše Jednote? Oba sta sedajle z nami v duhu in se v hvaležnosti do ljubega Boga z nami radu-jeta, da je nežno seme sejano pred petintridesetimi letmi, po božji volji obrodilo tako bogate sadove. Vem, kaj bi vam onadva govorila, kaj bi vam povedala, ko bi bila telesno z nami pri temle narodnem prazniku. Deloval sem ž njima za ustanovitev naše Jednote še predno je ta, nam tako ljuba znana beseda zazvenela na sejah krajevnih društvenih zborovanj. Poznal sem njihove misli in želje v tem smotru. Vedel sem dobro, da moje pismeno in osebno delovanje možato in vestno podpira v besedi in dejanju mož-beseda župnik šušteršič v Jolietu in prav tako takratni že osiveli požrtvovalni župnik-misijonar po Iron Range v Minnesoti, Jožef Buh. V njihovem in svojem imenu torej: Bogu hvala, člani in članice naše K. S. K. Jednote, da se v slovesni petintridesetletnici obstanka svoje Jednote močni in navdušeni snidemo na prvem vseslovenskem katoliškem shodu v Ameriki. Bogu hvala še posebno od svoje strani, da se kot edini še živ duhovnik-ustanovnik naše Jednote z vami vred poradu- je članstvo v življenju in tudi jeni in poveselim na tej-le po- po smrti. Ker je Rev. Cvercko prepričan, da je skoraj 90 odstotkov na tem shodu zbranih, ki spadajo k naši Jednoti, zato je vsem navzočim toplo priporočal, da naj gredo z združenimi močmi na delo še za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto. Po kratkem presledku so na oder stopili Orli in Orlice iz Clevelanda, katere je ljudstvo z velikim aplavzom pozdravljalo. Naši Orli so častno rešili svojo nalogo z jako točnim nastopom in proizvajanjem raznih telovadnih točk in vaj ob spremstvu godbe. Želi so ob zaključku buren aplavz. Ker je kino slikar povzel tudi nastop Orlov'za film. se bo videlo proizvajanje istih na filmski sliki, katero se bo v doglednem času pričelo kazati. Ob zaključku je voditelj Orlov Rev. M. Jager na kratko razložil pomen orlovske ideje, ki stremi zatem, da se ohrani ljubezen do Boga, naroda in domovine. Temu je sledil govor prof. dr. Seliškarja iz St. Paul, Minn., in sicer o katoliški vzgoji in izobrazbi. Toplo je priporočal katoliškim starišem, da naj svo-je otroke vzgajajo v katoliškem duhu. Nato je govoril brat prejšnjega vlč. g. govornika, .Dr. James Seliškar, vrhovni zdravnik KSKJ., iz Clevelanda. Gospod doktor je hvalil prireditev tega veličastnega shoda, ki je bil namenjen v svrho, da se med našim narodom oživi vera in narodnost. Baš to je naš po nos, katerega so prinesli že na ši stariši iz domovine. Dalje je govoril o zdravju v družini in o moralnem življenju. Ostro je obsojal porodno kontrolo, ki je rana na našem telesfi, ker uni Čuje narod in zdravje. Svoje besede je naglašal na lastne skušnje, katere je imel tekom svoje večleitne prakse kot zdravnik. < Takoj zatem je bil pozvan k besedi Very Rev. Matija Savs, dekan is Shakopee, Minn.,.ki menljivi zgodovinski slovesno sti. S svojimi očmi vidim, s svojim srcem občutim vašo radost in hvaležnost, da nam ljubljena KSKJ. tako plodovito deluje od Atlantika do Pacifika, od vro čih južnih naših držav in noter v hladno Kanado, in še vedno z mladeniško navdušenostjo prav uspešno vabi naše rojake pod svoje blagodejno materinsko o-krilje. Jednoto smo hoteli ustanoviti in jo negovati in širiti med svojimi dragimi rojaki. Ta Jed nota pa naj bi bila v duhu slovenska, v živi ju in delovanju pa odločno katoliška. Samo katoliški Slovenci ali Jugoslovani naj bi bili njeni dobrodošli člani. Polovičarjev in cincarjev nismo hoteli. Tak temelj smo ji postavili; tako pot ji začrtali. Zato smo takoj določili, da naj bo slovenski duhovnik eden glavnih uradnikov, in njegova vestna dolžnost paziti, da se Jednota vedno in povsod ravna po katoliških načelih. Slovenci smo iz stare domovine prinesli seboj dvoje dragocenih svetinj: . svoj o narodnost in katoliško vero. Da nam obe svetinji ostaneta, da jih kot dragocen zaklad,'kot najboljšo dedščino zapustimo v mil spo min in resen opomin sv6jim o-trokom in 'naslednikom v tej novi domovini—to bodi sveta naloga in dolžnost vsakega Slo venca v Ameriki, to bodi pa šc prav posebna dolžnost vseh članov in članic naše K. S. K. Jednote. Vi, člani in članice naše ljube Jednote, bodite res "sol zemlje," prava sol v tej naši novi domovini v tem smislu, da nikdar ne dopustite, da bi bilo kedaj to zdravo telo verne Slovenije v Ameriki, ta naša Jednota, oskrunjena | celo uničena po mrtvilnem strupu narodne ali verske mlačno sti ali odpadnosti. Neslovani v duhu in pa brezverci, bodisi v duhu ali dejanju, naj nimajo nikdar dostopa, nikdar obstan ka v K. S. K. Jednoti! SKUPINA SLOVENSKIH DUHOVNIKOV, KI SO SE UDELEŽILI VESLO V. KAT. SHODA Slika posneta pred cerkvijo v Lemontu dne 8. julija. Imenu so sledeča: Spredaj v sredini stoji Rev. A. M um. Prva vrsta, od leve na desno: Rev. Remškar, Rev. Dr. Hugo Bren, Rev. M. šavs, Rev. K. Cvercko, Rev. J. Perše, Rev. C. Zupan, Rev. M. Butala. Druga vrsta: Rev. Jos. škur, Rev. B. Snoj, Rev. J. Oman, Rev. J. Ferlin, Rev. A. Mikš, Rev. M. Jager. , Gornja vrsta: Rev. O. Hanjšek. Rev. P. Podbregar, Rev. B. Kavčič, Rev. Sal. Glavnik, Rev. B. Ambrožič. gmotno kot morajno pomoč in zaslombo. 5. Slovenski delavec ne sme pri skrbi za vsakdanji kruh pozabiti resnice, da na zemlji ne bo našel nebes, katera mu obetajo nasprotniki vere; zato naj se zaveda, da je človeško življenje samo priprava za boljše, večno življenje, in da" je problem trpljenja jasno razložil Sin božji na križu. 6. Vpoštevajoč veliko moč, korist in potrebo katoliškega tiska, zlasti katoliških slovenskih časopisov v Ameriki, pa tudi vpoštevajoč, koliko je slabo slovensko časopisje škodovalo in kolikim našim dobrim rojakom je iztrgalo iz srca sv. vero; zato nalaga prvi vseslovenski katoliški shod kot posebno važno zadevo, če hočemo doseči trajno korist shoda, na srce rojakom, da naročajo in berejo katoliške" časopise in nag ne podpirajo niti ne berejo slabih in protiverskih časnikov. V to svrho naravnost priporočamo prvi slovenski list v Ameriki, "Amerikanski Slovene," in prvi in edini nabožni list "Ave Ma- ■ _ 19 na. Da bodo naši časopisi imeli večjo moč in priljubljenost, priporočamo iste za zboljšanje tako z ozirom na vsebino kot z ozirom na jezik ter zato prosimo častite gospode duhovnike in sposobne naše rojake in rojakinje, da dopisujejo v naše liste, pošiljajoč zanesljive informacije, kakor tudi, da nabirajo naročnike in oglase ter da pri vsaki priliki poudarjajo velik pomen, korist in potrebo katoliškega časopisja. 7. Na slovensko zemljo in na slovensko zgodovino, tako doma kot v Ameriki, je po pravici lahko ponosna naša ameriška mladina; zato se nadejamo z veseljem, da se bo* iz hvaležnosti do svojih slovenskih očetov _■ POSTAVE Berač ali popolni rokodelski pomočnik na Angleškem sme prositi pitne vode, ako pa zahteva gorko vodo, je kaznjiv, ker je s tem prosjačil. Ako si hoče kak siromak zakuriti in pogreti kako jed ali kaj skuhati, sme to storiti le v gotovi oddaljenosti od ceste, sicer zapade roki pravice, ako se ne zna s kako zvijačo, zmazati. Pred nedavnim časom sta si dva 'vandrovca" napravila nedaleč od glavne ceste ogenj, da bi se malo ogrela. Kmalu pa ju je opazil stražnik (na Angleškem ne poznajo orožnikov) ter planil nadnju. Z eno nogo jima je prevrnil malo posodico, z drugo pa zadušil ogenj. Seveda je oba aretiral ter pograbil vsakega z eno roko. Toda eden teh dveh je znal govoriti kot malokdo. "Gospod stražnik, veste to je tako. Sinoči sva prenočila tam v oni vasi in sicer slučajno v hiši, kjer se je pojavil slučaj črnih koz. Ker je bolezen sil-ho nalezljiva, se nisva hotela v oni hiši dalje zadrževati, zato sva si tukaj zakurila, da si skuhava malo čaja. Zato pa vam kot družinskemu očetu povem, da se podajate v silno nevarnost, da okužite svoje . . Stražnik je aretiranca spustil in rekel: "Že dobro, naj bo za enkrat. Toda glejta, da vaju zopet ne zasačim," in odšel je svojo ppt, odkoder je prišel ter skrbno ogledoval roki, če se ni nalezel koz. Na javnih prostorih, parkih itd., je na Angleškem dovoljeno, da smeš sedeti na klopi, če hočeš tudi 25 ur na dan. Ni pa dovoljeno, da bi na klopi zaspal tudi le pet minut. Ako te stražnik zasači spečega, te ima pravico prijeti. Težko je na Angleškem tudi za one, ki se morajo brez strehe in postelje potikati okoli. Ako je tak zasačen, pride v zapor radi po tepuštva. Toda ako ima v po- , ... .... sesti gotovo vsoto denarja, sm« m mater potrudila naučiti se ^^ kjer le hoče. svoj materni jezik, ga kot dra-;^ ^ ^ giromakov> ki ni goceno zapuščino svojih stari-! bivališča, je hrani, l TRIBUNE Photo.I z1j Slika nam predstavlja ogromno množico romarjev, zbranih na hribu ameriških Bre-dne 7. julija povodom Vseslovenskega katoliškega shoda. Prav je. res je lepo in hvalevredno, da so vodniki naše Jednote spojili slavlje njene petin-tridepetletnice s prvim vseslovenskim katoliškim shodom v I Ameriki. KSKJ. je zdravo je-; dro pravega Slovenstva v Ameriki, je močan steber in opora vernih Slovencev v Ameriki— zato mora naša Jednota že tako ali tako biti prisotna pri tem-le znamenitem, za Slovence zgodovinskem shodu na slovenskih Brežjah v Lemontu. še posebno častno za nas, dasi za Jednoto čisto naravno pa je, da njeno 35-letnico denemo v bliščeči okvir takega pomembnega praznika za Slovence v Ameriki. Člani in članice mile mi K. S. K. Jednote, vsi vi stari ir mladi, navzoči in nenavzoči, pa vseeno z nami v duhu, tukaj-le smo na tem-le prijaznem le-montskem hribu; pri svojem svetišču lemontske Matere božje ; tukaj-le na slovenskih Brezjah v Ameriki. Srce nam prekipeva narodnega in, verskega navdušenja. Polni smo dobre volje. Pripravljeni vestno delovati v prid svoje Jednote in slovenstva v Ameriki. Sedaj-le in za vselej trdno zaobljubimo širnim sebi, v čast Bogu in ljubljeni Materi božji in zaorimo z mogočnim glasom, ki naj blagodejno in spodbudno odmeva po vsej Ameriki, da Mi pa ostanemo, kakor smo b'li: Verni slovenski Jednotarji! Predsednik shoda Rev. Oman se je č. g. govorniku lepo za- kjer ni slovenskega duhovnika, hvalil za njegove krasne besede. a navzoči so pa govorniku navdušeno dolgo Časa ploskali. Zatem je nastopil na odru da prejmejo vsaj enkrat na leto svete zakramente. To važno zadevo izročamo predvsem v skrb naši dični materi, K. S. K. Mr. Frank Plemel iz Rock j Jednoti Springs, .Wyo., bivši glavni uradnik KSKJ., velik prijatelj katoliških organizacij in dober poznalec našega naroda v Ameriki. Govoril je na jako poljuden in lahko umljiv način o delavstvu in veri. Za ta svoj govor je tudi ta govornik žel dosti priznanja od strani poslušalcev. Zatem je Very Rev. Matija šavs prečital navzočim sledeče resolucije: 2. 1. j Udeleženci prvega Vseslovenskega katoliškega shoda, imajoč pred očmi občno blaginjo svojih rojakov v Ameriki, ki se more doseči edino na pod- , . 0„ MOfanftVi teli praktičnega klanskega P°'rebn0' da se U8tan°V' V dosego poglavitnega namena katoliškega shoda pri mladini je dolžnost slovenskih starišev, da vzgajajo svoje o-tročiče od zgodnje mladosti v krščanskem duhu, za spopolne-nje odločno katoliške vzgoje pa jih pošiljajo v župnijske šole; katerim svojim sinovom in hčeram bi stariši radi poskrbeli višjo izobrazbo, tem naj dovolijo obiskovati samo katoliške višje šole in univerze ^^ Izobraževalna društva, dra-matični klubi, športna društva, pevska društva naj delajo poleg zabave tudi za srčno kulturo svojih članov. Zato je nuj- življenja, iz srca žele uresničiti poglavitni namen prvega vseslovenskega shoda s tem, da pridobe kolikor moč vse rojake za Boga in za življenje po sveti veri; zato predvsem goreče priporočajo pravo in stanovitno češčenje naše nebeške Matere Marije, da bi po njej, ki je Mati usmiljenja in delivka božjih, milosti, prišli vsi naši dragi rojaki k spoznanju resnice in živeli kot praktični kristjani, u-dani sveti cerkvi, ter si tako zagotovili svojo pravo, večno srečo. Priporoča se posebno nujno, Prosvetna zveza, ki bo delovala v duhu katoliške akcije in dajala navodila in smernice katoliškemu izobraževalnemu delu 3. Slovenske družine je treba postavity na strogo katoliško podlago, da se bodo zavedali svetosti in dolžnosti zakramenta svetega zakona z ozirom na telesno in dušno zdravje starišev in otrok. 4. Vsakega katoličana dolžnost je vstopiti samo v katoliška društva in organizacije in jih da se poskrbi našim rojakom, podpirati, ker v njih bo našel šev vzljubila ter tako ohranila spoštovanje do svojega rodu. V ta namen naj predvsem sodelujejo slovenski stariši sami s šolo in cerkvijo ter s slovenskimi katoliškimi časopisi. 8. Priporočamo vsem, da se na globoko zasidra apostolstvo sv. Cirila in Metoda pod zavetjem preblažene Device Marije. Po-verjeništvo za ameriške Slovence je v Lemontu pri čč. oo. frančiškanih. Naročimo se na 25 centov ter to pomolil stražniku, kateri ga je "vzdignil.'" Dasiravno ni imel razen tega denarja nobenega centa več, ni bil nikdar aretiran. Ta denar je bil pa že čisto črn, ker se je tako dolgo valjal v žepu, ne da bi prišel "na zrak." Poklicni berači si znajo na vse mogoče načine pomagati. Beračiti je seyeda strogo prepovedano, krošnjariti pa ne. Zato si mnogi priskrbe par trakov, zaponk ter igel in vse to oficijelno glasilo te bratovščine, j ^^^ stražnikUf češ> mi ne na časopis "Kraljestvo božje.", bera-im0) ampak "trgujemo." Da še bolje spoznamo to giba-j Tudi m^ci^nje od hiše do hi- nje, vzemimo večkrat v roke "Apostolski molitvenik." V šoli pri katehezi omenimo značilne poteze naših slovanskih apostolov. Pri devetem členu apostolske vere, ko govorimo, da je Kristusova cerkev e-dina in vesoljna, pokažimo to še ni kaznivo. Nekateri si nabavijo ali narede nekake vrste piščalke in jih hrabro. pokažejo možu postave, ako jih zasledi pri beračenju. Seveda je pa to bolj riskantno, kajti pripetilo se -je že, da so takšnega muzikanta povabili pred sodni-na delovanju sv. Cirila in Me- ka kateremu je moral poka-toda. Sem in tja preberimo kak zatj ^jo umetnost. Gorje odstavek učencen iz knjige Dr Grivca o slovanskih apostolih sv. Cirila in Metoda. 9. Prvi vseslovenski katoliški shod, vršeč se o priliki stoletnice prihoda prvega slovenskega misijonar j a-škof a Frederika Barage, ki je umrl v sluhu svetosti. srčno želi, naj se čim-pre je prične akcija za njegovo proglašenje blaženim. V ta namen naprosi glavni odbor katoliškega shoda mar-ketskega gospoda škofa, da podvzame za to potrebne korake. Prosvetna zveza ima nalogo, da izvede v dejanje te resolucije Prvega vseslovenskega katoliškega shoda. Sklenjeno, naj se prihodnji katoliški shod vrši leta 1933 na ameriških Brezjah. • * * Prečitane resolucije so bile sprejete z vsestranskim splošnim odobravanjem. (Sledi dalje) mu, če je imel instrument samo radi lepšega! -o VEZANO V ČLOVEŠKO USNJE Nekatere knjige so, katerih vezava je več vredna kot pa njih vsebina. Nobena redkost tudi niso knjige, vezane v usnje iz človeške kože. Francoski pisatelj Gamille Flammarion je imel prijateljico, ki je imela na ramenih posebno lepo kožo. Ko je umrla, mu je v oporoki kožo zapustila. Dal jo je ustrojiti ter v usnje iz te kože pustil vezati svojo knjigo "Ciel et Terre." V knjižici Carnavelet v Parizu se nahaja knjiga "Ustava leta 1793," ki je vezana v kožo nekega revolucionar j a, ki je bil one dni ubit. -o* Vsi člani vale družine bi morali biti zavarovani pri naši Jednoti. AGITIRAJTE ZA MLADIN-SKI ODDELEK! OFFICIAL OKGAN •f tbt QAND CAENIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION ef the UNITED STATES OF AMERICA MaJntslaed by and la the interest of tbs Order. Issued wry Tuesday _ OFFICE: «117 St Oalr Ave. Telephone: Henderson: 3912 CLEVELAND, OHIO REKAPITULACIJA: SLOVENCI: a) ameriški državljani (ženske in moški)---84 b) Oni, ki imajo prvi papir 2 c) Oni, ki nimajo ppapirjev 1 d) Osebe pod 21. letom 64 Hit V AH: a) Ameriški državljani (moški in ženske)----35 b) Oni, kl imajo prvi papir 5 c) Oni, ki nimajo papirjfev 10 d) Osebe pod 21. letom —100 SRBI: a) Ameriški državljani (molki in ženske----15 b) Oni, ki imajo prvi papir 13 c) Oni, ki nimajo papirjev 20 d) Osebe pod 21. letom 103 Skupaj____392 -o- ANTON ŠUBELJ SE VRACA DOMOV Zadnji teden je jemal slove in se poslavljal od svojih znan cev v Clevelandu Mr. Anton cij, ki štejejo skupaj 1,321 krajevnih društev z 97,249 odras-|gubeij, znani operni pevec, kei limi člani in 46,860 člani mladinskega oddelka. Skupno število je na potu v staro domovino. Jugoslovanske podporne organizacije v Ameriki Mr. Ivan Mladineo, vodja Tujejezičnega informacijskega urada v New Yorku (F. L. I. S.) je nedavno sestavil zanimivo tabelico, v kateri so označeni skoro vsi glavni podatki o poslovanju in stanju vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih podpornih organizacij v Združenih državah ameriških. Doli navedeni podatki, oziroma svote so povsem avtentične, ker so povzete iz zadnjega letnega uradnega poročila vsake organizacije. Vsakega zavednega fraternalista bo gotovo zanimalo vedeti, kako so ameriški Jugoslovani medsebojno organizirani glede ' zavarovanja, ali kako delujejo na polju fraternallzma. Iz doli navedenih podatkov in številk mi ameriški Slovenci lahko s ponosom trdimo, da prekašamo glede podpornih organizacij naše tukajšnje brate Hrvate in Srbe. Hrvatov v Združenih državah je menda še enkrat toliko kot nas Slovencev, pa so Hrvatje v tem oziru daleč za nami. Slovenci imamo deset večjih in znanih podpornih organiza vsega članstva naših slovenskih podpornih organizacij znaša torej 144,109. Ako računamo, da znaša skupno število našega slovenskega naroda v Ameriki okrog 200,000, si lahko predstavljamo, da je vsak drugi ameriški Slovenec zavarovan pri kaki svoji podporni organizaciji. Hrvatje imajo tri znane bratske organizacije z 566 društvi članstva odraslega oddelka. Te njih Zajednice in Zveze štejejo 60,563 odraslih in 30,169 mladih članov, torej vseh skupaj 90,732. Srbi imajo v treh svojih Savezih 271 odsjekov ali društev z 15,379 odraslimi in 4,977 mladimi člani, torej skupaj 20,356. Število krajevnih društev vseh jugoslovanskih podpornih organizacij v Združenih državah ameriških znaša torej 2,158, članstva v odraslim oddelku 173,191 v mladinskem pa 82,006; torej skupaj 255,197. Iz teh številk je razvidno, da se ameriški Jugoslovani zelo zanimajo za svoje podporne podporne organizacije. Skupno premoženje miših slovenskih Jednot in Zvez je znašalo koncem lanskega leta S8,694,109.35, hrvatskih S4,649,562.22, srbskih S750,339.05; torej premoženje vseh skupaj $14,094,010.-62. Te organizacije imajo svoje članstvo zavarovano v skupnem znesku okrog 150 milijonov dolarjev. Od ustanovitve do konca lanskega leta so pa že izplačale skupne podpore v znesku nad $32,000,000; od te svote odpade na naše slovenske podporne organizacije lepa svota skupno izplačane podpore nad $15,000,000. Da boste imeli malo vpogleda o številu 4ruštev in članstva naših slovenskih podpornih organizacij, navajamo iste tukaj kakor sledi, in sicer znači prvo število ali svota krajevnih društev, driiga svota znači število skupnega članstva odraslega oddelka, tretja mladinskega in zadnja celokupno število. S. N. P. J_________________ 614 40,909 19,331 60.240 K. S. K. J____ ____182 21,333 11,712 33,045 J. S. K. J. _169 13,087 v 7,002 20,089 S. S. P. Z.______ ____191 7,316 3,286 10,602 S. D. Z. ________ 45 5,993 '2,691 8,684 Z. S. z. ..... ________ 36 2,259 902 3,161 J. P. Z. Sloga ~ 15 1,746 643 2.389 S. H. Z. 26 1,346 676 2,022 D. Sv. Družine______ ________ 17 1,222 617 1,839 S. Ž. Z.________ ____26 2,038 . 2,038 -o- AMERICAN JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej koloni bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti \ korist Jugoslovanom v Zedi-njenih državah sploh, posebne pa rojakom v Minnesoti). Urejuje: John Movern, tajnih A. J. Z. v Minnesoti. BULETIN NO. 5. Število Jugoslovanov v mestu Kinney, Minnesota. Popisovanje Jugoslovanov v mestu Kinney je izvršil Buhl, Ameriški Jugoslovanski Klub, potom naših rojakov, Nick Po-poicb in John Davich. Skupno število jugoslovanskih družin v mestu Kinney, Minn., je kot sledi: a) Slovenske družine 13 b) Hrvatske družine 20 c) Srbske družine_26 Skupaj--— 59 družin Skupno število Jugoslovanov v mestu Kinney, Minn., je 392, ki sš dtle v njih jugoslovansko narodnost kot sled:i SLOVENCI: a) Moški_____ b) Ženske ___ HRVATI: a) Moški _.__ b) Ženske ____ SRBI: a) Moški _____ b) Ženske______ Skupaj_______ 44 47 91 88 62 150 67 84 151 __392 Jugoslovani nad 21. letom njih starosti. 37 SLOVENCI: a) Moški _________ 10 b) Ženske ... ......... 27 HRVATI: a) Moški -.......... 33 b) Ženske ...........17 SRBI: a) Moški ..... ________ 19 b) Ženske _ ___29 Skupaj 50 48 135 Jugoslovani, ki imajo prve ameriške papirje. SLOVENCI: a) Moški ________________ . _ 1 b) Ženske _____________ 1 2 HRVATI: a) Moški____ __3 b) Ženske ___ __2 5 SRBI: a) Moški ......... ... 7 katero je zapustil pred poldru gim letom v svrho svoje kon certne turneje po Ameriki. Na iztoku bo samo še dvakrat javno nastopil, potem pa obišče svojo sestro in znance v New Yorku in začetkom septembre se poda na morje proti domu. Mr. Subelj se je mudil tudi v pisarni našega uredništva Rekel je, da svojega bivanja in delovanja v Ameriki ne bo ni kdar pozabil, kajti takega uspeha in takega rekorda ni nikdar pričakoval. Priredil je v tem času na slovenskih in tudi na ameriških odrih 70 koncertov in prepotoval 22 držav od iztoka do zapada, oziroma od Atlantika do Pacifika. Številni nastopi in naporna vožnja ga je utrudila, zato si je zaželel počitka v svojem rojstnem kra ju. Ali se bo še kdaj vrnil na zaj v, Ameriko, tega nam n< mogel za gotovo povedati Amerike ni zamogel prehvaliti. osobito naše slovenske naselbine, oziroma naš narod, ker je tako vnet za slovensko pesem, tako zaveden, uljuden in prija zen. Mr. Subelj je prišel semkaj med nas brez kake posebne na povedi in reklame. Zaslovel je pa kmalu po svojem uspešnem koncertu, katerega je priredi' v naši metropoli tukaj v Cleve landu. To je bil prvi sel in glasnik naše umetne pesmi, ki je došel v Ameriko iz naše sta re domovine. Z mojstrskim nastopom in svojo prijaznostjo si je kmalu pridobil srca ameriških Slovencev, poleg tega so ga radi poslušali in cenili tudi tujerodci. Brez pretiravanja moramo reči, da je bil baš Mr. Subelj prvi, ki je tudi Ameri kancem pokazal lepoto in mili no naše krasne slovenske na rodne in umetne pesmi; saj je pel večkrat celo tudi na radio, da ga je lahko čulo na stotisoče poslušalcev. Tako nam je tudi zapustil dragoceno zbirko svojih pesmi, posnetih na gramofonske plošče. Baš te plošče bodo med nami nanj spomin še v bodoče. Dragi nam Tone! Zdaj ko morda za vedno zapuščaš našo novo domovino, imej zavest in bodi prepričan, da si svoje kulturno delo med nami izborno dovršil. Potuj srečno, in pozdravi naše rojake v stari domovini! Ameriški velemestni dnevnik. "Predmestni vlak napolnjen z ljudmi je skočil s tira." ' To vest naznanja telefpn na stolu glavnega urednika sa lo- _I kjttSeja editor sove trikov, katerih dolžnost je pri pravljati članke sa tisk, takojšnih "rewrite men." Ta vzame telefon v roko in prisluša poročila reporter j a ter zapiše par beležk na komad papirja. Vest je važna. Nekoliko izmed odličnih ljudi v mestu je bilo ranjenih. En voz je malone padel z mosta v reko. V uredniški dvorani nastane vrvenje. Ljudje tekajo sem-tertje. City editor masti cigaro v ustih, ali ni razburjen. On je navajen na senzacije vseh vrst. Spodaj ropotajo tiskalni stroji, ki tiskajo prvo izdajo. Ropot naenkrat prestane. Ustavili so stroje, da uvrstijo novo vest. Nekoliko urednikov teče v knjižnico časopisa. Tam imajo pripravljene za vsak slučaj življenjepise, kllšeje in slike najvažnejših ljudi v mestu. Od tam se vrnejo s klišeji in formami, gotovimi za tisk, ki vsebujejo slike in opis najodlič-nejših izmed ranjenih oseb. Vse to pošljejo v sobo za zlaganje (composing room), kjer preurejajo prvo stran lista. Med tem vsa ogromna organizacija kakih 2000 ljudi, za-posljenih pri časopisu, čaka. med tem, ko rewrite man tipka na svojem pisalnem stroju. Ako je on dober časnikar, ni prav nič razburjen celo Vživa pri tem. Zaveda se, da prav kmalu vse mesto bo čitalo, kar sedaj piše. Cim je spisal vsako stran, pomočnik jo prinese k linotipi-stu ki hitro prenaša članek v tisk. Tiskalni stroji kmalu zopet zaropočejo. Ogromni valji časopisnega papirja se zopet zaobračajo in iz ogromne rota cijske masine se zvračajo časo piši z velikimi črnimi napisi. Hitro j iti prenašajo v razpoši-Ijalnico (delivery room), kjer jih delavci povezujejo v zveš nje in spuščajo potom drsalni v spodnje prostore, kjer tovorni avtomobili in raznašalci čakajo na izdajo. Dvajset minut po onem tele fonskem poročilu se že sliši po ulicah glas raznašalcev, ki kri čijo "Extra, extra — Big wreck." Telefon lokalnega urednika zopet pozvoni. Nekdo je izgubil psa. Ponovno zvoni. Prvo vprašanje s strani družine, ki je v skrbeh, da je kdo izmed nje ponesrečil. Po par minutah sledijo telefonski klici vseh strani. Za dve uri reporter j i ne delajo drugo kot pre citati imena ponesrečencev Med tem je treba izdati drugo in tretjo izdajo ž nadaljnimi podatki o nesreči. Taki dramatični prizori se dogajajo vsak dan v uredniških prostorih velikega metropoli-tanskega dnevnika. Morda je to vzrok, zakaj toliko mladih ljudi želi postati reporter j i, dasi je plača razmeroma majhna. Vedno je več reporterjev kot je služb na razpolago. Poleg tega novinarski poklic se vedno bolj omejuje. Ilustrirani dnevniki, takozvani "tabloidi," vsebujejo več slik kot čtiva. Tudi radio je prevzel del ob vešče-vanja, tako da mora popolni moderni časopis voditi težko borbo. Osobje povprečnega metropo-litanskega dnevnika obstoja od kakih 2000 oseb. To je malone prebivalstvo malega mesta. Od teh 2000 oseb, zaposljehjh pri časopisu, morda le 150 se bavi s pisanjem čtiva, z drugimi besedami spadajo k uredništvu. Skupaj z brzojavnimi vestmi oni izpišejo toliko, da bi izpolnilo precej obsežno knjigo. Pri velikem dnevniku je 100,000 besed na dan povprečna vsebina čtiva. Lokalne vesti nabirajo reporter j i. Vesti izven delokroga časopisa, doprinaiajo poseb- pisnega znavajo po podpisu Associated Press je tako orfa-nizirana, da je V resnici fcdrufe-nje časopisov, ki daje in dobiva vesti v zameno. Informacije .razpošilja potom telegrafičnih pisalnih strojev. Na primer, kadar se dostavlja govor predsednika, zastopnik za Associated Press v Washingtonu piše govor na svojem pisalnem stroju v Washingtonu in drugi pisalni stroji v raznih uredništvih pretiskavajo ta govor istočasno. Druge vrste novinarskih agencij preskrbujejo časopise s klišeji, fotografijami lh pripovestml. Vsak veliki časopis ima svojo knjižnico, ki ji pravijo "morgue" (mrtvašnica), kajti v njej se nahajajo opisi in slike tisočerih ljudi, ki naj se vpo-trebujejo v slučaju, da kdo od njih umre. Odlični urednik lahko stopi v "mrtvašnico" vsak dan in more prečitati, kaj se bo o njem pisalo v časopisu, kadar umre. Naslove nad članki (headlines) piše takozvani "copy reader." Reporter j i in "rewrite men" predajejo svoje članke glavnemu lokalnemu uredniku (city editor), ki jih pregleda in položi na mizo (city desk). "Copy reader" popravlja jezikovne in pravopisne pomote ter napiše naslov. To poslednje zahteva posebne prakso, ker ni samo potrebno iznašati glavna dejstva v naslovu, marveč mora biti naslov tak, da izpolni odrejeno mesto. Na to se članek ali "story" — kakor se mu pravi v narečju časnikarjev — preda tiskarju. Prvi odtisk sloga se pošilja potem nazaj korektorju (copy reader), da ga prečita in popravi tiskarske pomote. Velik tiskarski stroj je nekaj tako impozantnega kot ma-šinerija v kaki bdjni ladiji. Kolosalni "Double Octuple" tiskarski stroj izmeče 288,000 iz-tisov na uro, od katerih ima vsak od štirih do osmih strani. Oddelek za oglase (advertising department) se smatra — po njegovem mnenju, ne pa po onem uredništva — za najvažnejši del časopisne organizacije. Mnogi časopisi, ki se prodajajo za tri cente, stanejo, deset centov stroška za izdavanje. Niti eden metropolitanski časopis ne bi mogel izhajati z dobičkom, da nima oglasov. Upravitelji tega oddelka so vedno boljše plačani kot uredniki, razun seveda, ako je urednik ob enem lastnik. Dokazovati, dali je uredniški ali oglasni oddelek važnejši .je isto kot dokazovati, da-li je prišlo prej jajce ali kokoš. Cirkulacija (naklada) ,je pač odvisna od kakovosti čtiva in cene za oglase so odvisne od cirkulacije. Oglaševanje napravlja dnevnik najvažnejšim sredstvom za razpečavanje blaga in za razne ponudbe. Moderni department store ne bi bil mogoč brez iz-davanja časopisov. Čitalci gledajo v novine za mogoče nakupe. S tem je postal časopis neobhoden del našega gospodarskega sistema. F.L.I.S. Slovenski Orli v Pragi Že nastop orlovskega naraščaja dne 30. junija je napravil na Pražane, ki so doslej gleda li na orlovsko gibanje s prezirljivim omalovaževanjem — nepopisen vtis. Bilo je 15,000 mladcev in mladenk, viharno pozdravljenih od mnogih deset-tisočev ljudstva po ulicah svobodomiselne Prage je dokazovalo vsemu svetu, da si Orlov-stvo s nepremagljivo silo osvaja srca vseh poštenjakov. Na-raščajskemu nastopu na Stadionu, ki je izpadel nad vse pričakovanje, je poleg drugih od-ličnjakov prisostvoval sam predsednik češke republike Tomaž Masaryk. je bil ffLjti _ime ve. irev- jega julija so se pripeljali od vseh strani odraščeni katoliški telovadci. Prišli so poleg Cehov še Poljaki, Nemci, Belgijci, Francozi, Italijani, Lužiški Srbi, Amerikand in kajpada tudi Slovenci in Hrvatje. korakali po ulicah Prage, povsod navdušeno pozdravljeni. Posebno pozornost so vzbujala nova pokrivala naših Orlic. Prvi nastop orlovskega članstva se je vršil v praškem Stadionu v petek 5. julija. Pri prostih vajah je nastopilo 4,830 članov in 4,132 članic, prisostvovalo pa je na tribunah 50 do 60 tisoč oseb. Poleg predsednika češke republike Masa ryka so bili navzoči češki minister Strimp, ministrski pred sednik in vojni minister Udr-žal, podpredsednik češke vlade, ki je obenem predsednik Orla dr. Sramek, nadalje ministr? Nosek, Najman, Vlasek in dr. Kramar, poslaniki Italije, Belgije in ^Francije, jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Angjelino vič, jugoslovanski prometni minister dr. Korošec, angleški kardinal Bourne, poljski kardinal Hloud, zagrebški nadško/ dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič, jugoslovanski oblastni komisar dr. Natlačen, zastopnik mesta Ljubljane profesor Jarc, praški župan dr. Baxa in še mnogi drugi odlični gostje. V nedeljo 7. julija se je vršil ix) praških ulicah veličasten sprevod narodnih noš. V sprevodu jih je korakalo okoli 4,000. Posebno pozornost so vzbujale slovenske narodne no še. Kot zaključek orlovskih slavnosti se je vršila v nedeljo 7. julija zvečer v veliki praški dvorani slavnostna razdelitev nagrad. Pri tekmah mednarodnih telovadnih vrst so dobili prvo nagrado Slovenci in se zato prejeli krasno darilo predsednika republike Masyraka, dragoceno vazo — in krasno darilo predsednika mednarodne katoliške telovadne zveze. Pri prostih vajah članic so dobile tretjo nagrado Slovenke. "Pri prostih vajah članov so dobil* drugo nagrado Jugoslovani. Jugoslovanski z m a g o v alci, slovenski Orli in Orlice, so se zopet vrnili v Ljubljano dne 9 julija slovesno sprejeti od mnogoštevilnih somišljenikov in prijateljev orlovske misli. -o- V CARSKEM GRADUJ Nekdanjo poletno rezidenco cara Nikolaja II., Carskoje Se lo, so bolj še viki prekrstili v Detskoje Selo (otroška vas). Pod sovjetsko vlado so vse palače ondotnih aristokratov preuredili v muzeje, otroške vrtce, bolnišnice in šole. Najnovejši "Vodnik po Rusiji" trdi, da izgleda Detskoje Selo po letu kot velika otroška kolonija. Ker je kraj urejen s kanalizacijo in ima izborno vodo, ga smatrajo za najbolj zdravega v vsej sovjetski Uniji. Neki Anglež, ki je pred nedavnim v družbi Amerikancev prišel na svojem zabavnem potovanju tudi* v Detskoje Selo, pripoveduje v nekem angleškem dnevniku svoje ondotne vtise. Aleksandrova palača je vsakomur na vpogled, proti vstopnini seveda. Kakor znano,, je bil car s svojo rodbino od revolucije 1905 dalje skoraj vedno le v tej palači. Zato je tudi vsa notranja oprema po osebnem okusu zadnjih Romanov. Vse v palači je v takem stanju, kot je bilo, nikjer nobenega prahu, nič zanemarjenosti, vse je tako, kakor bi carska družina ravnokar 4 odpotovala. Toda tam so ona skrivna vrata v steni, skozi katera je clrska rodbina zapustila grad, v noči med 30. in 31. avgustom zapustila zadnjikrat v življenju. Skozi predsobo pridemo v carsko sprejemnico, v kateri vidimo portrete in kipe vseh Romanov, kakor tudi vladarjev. Nad carjeva mizo visi portret carice Aleksandre kot neveste ,poleg pisalne mize stoji pa miza in stolček carjeviča, katerega ja imel car vedno najraje pri sebi. Mnogo zgodovinsko pomembnih konferenc se vršilo v tej dvorani, zadnja je bila ona, v kateri je car Nikolaj prevzel vrhovno vodstvo v svetovni vojni. Tragičen vtis napravi na posetnika pogled na koledar, na katerem je še vedno "30. avgusta, 1917." Skozi toaletno sobo, v kateri je plavalni bazen in razno telovadno orodje, dospemo v privatno sprejemnico, katera j« poleg caričinega salona. Velika sprejemnica carice je prijetno opremljena. Ročna dela, knjige, slike, vse je še nedotaknjeno. Pomenljiva je slika Marije Antonijete. Da je bila carica nemška princeza, se vidi tu na vsakem koraku, kajti po stenah visi vse polno akvarelov Darmstadta, njenega rojstnega mesta. Fotografij njenih otrok je nešteto. V prvem nadstropju so otroške sobe, v katere vodijo iz salona stopnjice. Pred nami se razgrne cela tragedija nesrečne carske rodbine. Poročevalec zaključuje, da je bil vtis tega, kar so na tem obhodu videli, tako tragičen, da ni nihče spregovoril besedice. MOŽ V OMARI Nedavno je holandska kralji-obiskala ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Zanimala se je za vse, pokušala jedi in nazadnje vprašala: "Kje pa imate shrambo za živila?" "Tukajle, veličanstvo," je uslužno pohitela ena izmed navzočih dam in odprla vfata ogromne omare. Ali prav tako hitro je odskočila — v omari je stal neznan moški! Po prvem strahu so vsi pogledi sumničavo ošinili kuharico, dasi je žena že zelo v letih. Reva se je rotila in prisegala, da tega moža ne pozna in ga še nikdar videla ni. Končno je grešnik sam odprl usta in povedal, da je reporter ter se je skril v omaro, da bi mogel svojemu listu natančno poročati o kraljičinem obisku v ljudski kuhinji. DOKTOR VSEZNAL V grofiji Kent na Angleškem živi neki Edvard Hunt, ki bi zaslužil ime doktor vseznal. V nekem angleškem listu opisuje poročevalec česa je ta človek vsega zmožen. Mr. Hunt, ki zna voziti in popraviti avtomobil vsakega izdelka, zna montirati električne napeljave, plinske motorje in lifte, zna rezbariti, tapecirati sobe, po* pravljati vse vrste čevljev. Potem zna tudi zidati in peči postavljati, zna orati, sejati, žeti, kositi in molsti krave. Zna voziti s četverovprego ter podkovati konja. Zna veslati, plavati in drsati se, servirati in kletariti. Zna voditi večjo trgovino, izborno vrtnariti ter se razume na gostilniški poseL Je zvonar in cerkveni ključar. Zna vse, kar je treba pri radio-napravah in še pred dvemi leti se je vozil s kolesom. Poleg vsega tega pa zna tudi plesti nogavice in igrati harmoniko. PRVI ČASOPIS Ideja časopisa je tako stara, kakor potreba, poučiti se o novicah sveta. Kolikor se da dognati, je prvi časopis zagledal beli dan v drugem stoletju pred Kristusom. Takoj prvi časopis je bil dnevnik. Izhajal je v Rimu in se je imenoval Acta populi romani diurna." Ta časopis so "tiskali" pisanja vešči sužnji in je izhajal v 15,-000 izvodih. Med svoje odlične sotrudnike šteje Julija Cezarja. Prinašal je kratke, često iz enega samega stavka sestavljene beležke o dnevnih dogodkih. Od tega časopisa nam je ohranjena ena sama številka, ki je izšla 29. marca, 168 pred Kristusom. GLAVNI Solventnoat akti aprila 18M. Inkorperirana v JoUsts, _ 1004 N. JOUBT, ILL ^ oddelka spala 101.10%; aolvontnoat mladinskega oddelka znaša 156.50%. Od ustanovitve do 1. julija 1929 znaka skupna izplafiana podpora $3,627,857.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednik: ANTON GRDINA, 8019 St. CUlr Ave., Cleveland, Ohio. L podpredsednik: JOHN GERM, 817 Eaat C St, Pnoblo, Gola. II. pograda. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, Chlabobn, Mini. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, Itt. Pomožni tajnik: STEVE a VERTIN, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2818 W. St. Clair ft, Indiana-polls, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M SELI S KAR, 8127 St Clair Ava, Cleveland, Ohio. NADZORNI ODBORI MARTIN SHUKLE, 811 Ava. A, Eveleth, Minn. , LOUIS 2ELBZNIKAR, 2112 W. 23rd Place. Chicago. 111. FRANK FRANCICH, 8207 National Ave, West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave, So. Chicago, IU. FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr, 28—10th St, North Chicago, IB. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O, Joliet, IIL , JOHN ZUUCH, 15303 Waterloo Rd, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. MATT BROZENJČ, 121—44th St, Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd, Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Vaa piama in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj aa potUJafa na glavnega tajaika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, UL; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K 8. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Avo, Cleveland, Ohio IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO Novo društvo sv. Ane, št. 232, Pittsburgh, Pa, sprejeto v Jednoto dne 28. julija, 1929. Imena članic so: 16885 Rogina Jennie, roj. 1912, R. 17, $1000; 16886 Bara Anna, roj. 1911, R. 18, $1000; 16887 Kompare Antoinette, roj. 1912, R. 18, $500; 16888 Gorup Anna, roj. 1911, R. 19, $1000; 16889 Kostelaz Gladys A, roj. 1910, R. 19, $1000; 16890 Zelko Anna, roj. 1909, R. 20, $1000; 16891 Arch Isabelle, roj. 1901, R. 28, $1000; 16892 Berdick Mary, roj. 1894, R. 35, $1000; 16893 Kostelaz Anna, roj. 1888, R. 41, $500. Dr. šteje 9 čl. Josip Zalar, glavni tajnik. -o- Kdo sta B&novec in Ro-pasova V naslednjem podajamo nekaj biografije obeh pevcev, ki prideta v Združene države koncem avgusta in bosta prvič nastopila v Milwaukee, Wis, dng 8. septembra, zatem iS! septembra ob priliki konvencije J P. Z. Sloga v Sheboyganu in 22. septembra v Slovenskem Narodnem Domu v Waukegan, 111. Oba sta v domovini dobro znana in visoko cenjena, ne pa tako nam, ameriškim Slovencem, ki nimamo prilike skrbno zasledovati kulturni razvoj naših bratov v domovini. Zato je potrebno, da seznanimo rojake pred njiju prihodom z obema. Svetozar Banovec, prvi tenor ljubljanske opere, je bil rojen v Ljubljani (Trnovo) kot petindvajseti otrok enega očeta in ene matere. Tu je obiskoval osnovno šolo (VI. razredov) in je pozneje študiral na II. državni realni gimnaziji. Svoj glas je podedoval po svojemu očetu, ki je bil izvrsten barito-nist in dolgo vrsto let član znanega pevskega kvarteta. Na gimnaziji je dobil prve nauke o glasbi in petju sploh. Poučeval ga je pred kratkim umrli konservativni profesor Josip Vedral, ki je ustanovil gimna * zijski pevski oktet, pri katerem je Banovec sodeloval kot prvi tenorist. Že tedaj je z največjo radostjo in vnemo pose-čal pevski pouk ter prepeval pri šolskih mašah. Ne dolgo zatem je začel nastopati — kot mnogo naših pevcev-prvakov v svojih mlajših letih — po raznih cerkvenih korih:, V Trnovem, Križankah, Sv. Jožefu, kjer je imel dovolj prilike udej-stvovati se kot solistx— začetnik. Se danes se z veseljem si>ominja svojih tedanjih nastopov. Leta 1913 je postal član "Glasbene Matice v Ljubljani," ki jo je vodil naš mojster g. Matej Hubat. Njegovo mojstersko poučevanje zbora mu je šele vlilo pravo veselje in vnemo za petje. Zal, ga je iz srede vsega tega iztrgala svetovna vojna! Moral je kot poročnik na italijansko in ga-liško fronto, kjer je bil tudi ranjen. Že med vojno so mu mero-dajni faktorji prorokovali lepo bodočnost in pevsko karijero ter ga neprestano vzpodbujali (zlasti neki profesor dunajskega konservatorija), da naj se posveti po končani vojni pevskemu in glasbenemu študiju. Ta misel mu ni dala miru, zato je takoj po končani vojni zopet pristopil pevskemu zboru "Glasbene Matice" v Ljubljani, obenem pa je bil angažiran tudi v operni zbor, katerega član je bil le nekaj mesecev. Ker je imel lep glas je takoj dobil nekaj manjših vlog kot pevec-solist. Toda g. Matej Hubat, ki je odkril že toliko število sedanjih odličnih pevcev, je slišal tudi njega ter mu prav očetovsko svetoval, da naj se posveti pevski karijeri. Banovec je imel razne pomisleke, toda ko se je ustanavljal v osvobojeni Jugoslaviji v Ljubljani Konservatorij Glasbene Matice," se je na Hubadovo pobudo vpisal za solo-petje in glasbo ter je izstopil iz gledališkega zbora. Pod Hubadovim mojstrskim vodstvom je dovršil šesti letnik solo-petja in glasbe, Gospod Hubad je bil za Banov-ca tako vnet, da je vso to dobo skoro brezplačno izobraževal za bodočega opernega pevca. Toda samo študiranje Banov cu ni zadostovalo, hotel se je udejstvati javno. Zato je leta 1920 pristopil k tedaj že znanemu pevskemu kvartetu "Primorski kvartet," pozneje "Pri morje," ki je pozneje postal sloviti "Slovenski kvartet" (Banovec, Sečenko, Završan, Zupan). Ta kvartet se je z vso vnemo posvetil študiran ju zborovskih skladb ter razširjanju umetne in narodne slovenske pesmi sploh. S tem kvartetom je Banovec absolviral lepo šte vilo samosvojih kvartetov, kvartet je nastopil na raznih dobrodelnih prireditvah itd Absolviral je leta 1925 dve ve-lepomembni koncertni turnej; po Italiji (Gorica, Ajdovščine Tolmin, Idrija), in se je ta turneja razvila tedaj v pravi tri. umf in zmago slovenske pesmi Kvartet je navdušil celo Itali jane, ki so mu priznavali ne deljen — umetniški uspeh. Tako je ta kvartet ponesel vino. Druga — istotako važna iH pomembna turneja pa je bffll po našem Prekmurju (Ptuj, Ormož, Murska Sobdta, Ljutomer, Čakovec, Radgona, Mursko Središče). Tudi ta koncertna turneja je končala § pravim triumfom in zmago slovenske pesmi. 2al — se je moral ta kvartet zaradi velik* zaposlenosti v operi razitl. Ker je Banovec naglo napredoval, ga je njegov pokrovitelj in neumorni učitelj — sedanji in-tendant Narodnega gledališča v Ljubljani g. Matej Hubad v se-zonk 1922-1923 angažiral za male tenorske vloge v ljubljanski operi. Od tedaj dalje je šla njegova pevska pot rapidno navzgor, ter je imel pod Hubadovim vodstvom dovolj prilike nastopati v vedno večjih vlogah. Tako je že v prihodnji sezoni nastopal v prvih tenorskih partijah in šlo je z uspehom vedno dalje in dalje. Do danes je absolviral v operi preko 560 predstav v prvih vlogah in pel v glavnih vlogah: Boheme (Rudolf), Hoffmanove pripovedke (Hoffman), Faust (Faust ), Rigoletto (Vojvoda), On-jegin (Leusky), Mignon (Viljem), Butterfly (Pinkerton). Prodana nevesta (Janko), Manon .(Des Grieaux), Martha (I^yonell), Sevilski brivec (Al-maviva), Jenufa (Laca), Eva Manek), V vodnjaku (Vojteh) Jonny s vira (Max h Gianni Schicchi (Rinucio), Beg iz Se-raja (Belmonte), Čarobna pi-ščal (Tamkio), Cosi Fan Tutte (Fernando), Carska nevesta (Lykov), Majska noč (Lewko). Zaljubljen v tri oranže (Princ), Lepa Vida (Alberto), Eros in Psicha (Eros), Zvedave žene (Florindo), Traviatta (Alfredo), Don Tasquale (Ernesto), Nikolaj Subig Zrinjski (Jura-nič), Gorenjski slavček (Fra-njo), Boris Godunov (Blaznik), Mrtve oči (Pastir), Nižava (Nando), Salome (Narraboth), Othello (Cassio), Oewipus rex (Pastir), Sougler naše Preljube Gospe (Menih skladatelj), Sta-nac (Seljak). Poleg teh je nastopil še v devetih manjših vlogah, kar zna ša 45 opernih partij. Deloval pa je obenem tudi ' C NOZTH4 amebjc arr»\ hu rst/2 HLEAVE / . IAKEHURST.N.J- j* m yLtzg 7 ■ ii Graf Zeppelin" na potu okoli 8veta Črnomaljski rudnik bo kupila, kot se govori v rudarskih krogih, domača rudarsko-in-dustrijska tvrdka Jakil. Nož je na grči spodletel in ae aaaadil v arce. Dne 5. julija se je zgodil na Selški gori pri Mirni na Dolenjskem pretresljiv dogodek: Kačič Pavel ,ki je bil skoz in skoz priden otrok, dober in marljiv doma in v šoli, je z velikim in ostrim kuhinjskim nožem rezal trd les, ki ga je imel uprtega v svoja prsa. Nož je na grči spodletel in se zasadil ubogemu otroku v srce. Deček je bil v nekaj trenutkih mrtev. Po vaej aili v smrt. V sodnjih zaporih v Celju je bil zaprt zaradi goljufije 34-letni Alojzij Rihar, posestnik iz Dedine vasi pri Brežicah. Pretekli teden si je zasadil v zaporu nož v prsa. Radi rane so ga hoteli v nedeljo z opoldanskim vlakom zvezanega" prepeljati v ljubljansko bolnišnico. V tunelu pri Litiji pa se je Rihar razvezal in koj, ko je vlak prišel iz tunela, skočil iz vlaka, pri padcu pa je dobil težke poškodbe; toda kljub temu je stekel preko ceste in se pognal v Savo, kjer je utonil. Vlak se je takoj ustavil in nadpaznik Močilnikar, ki je Riharja spremljal, je odšel te-lefonično obvestiti iz čuvajnice orožniško postajo v Litiji. Litijski orožniki so takoj prihiteli s kolesi k Savi ter potegnili truplo begunca na suho in ga prepeljali v litijsko mrtvašnico. Rihar najbrže ni hotel zbežati, temveč napraviti samoumor. Vsekakor je bila o tem uvedena preiskava. Hrbtenico ai je zlomila. Na cesti Bled—Lesce se je dne 7. julija pripetila velika avtomo bilska nesreča. Z Brezij proti Bledu se je peljala v avtomobilu Dežmanova družina iz Gq-rij pri Bledu. V avtomobilu je sedela posestnica Jera Dežmanova, štirje njeni otroci in pestunja Katarina Jahn. Na ovinku, kjer zavije cesta proti Bledu, se je avtomobil prekucnil v jarek in se dvakrat prevrnil Vsi v avtomobilu sedeči so po- padali na tla in nekateri so dobili prav težke poškodbe, šofer sam, ki je dobil le manjše praske, je hitro popravil avtomobil in priskočil ponesrečencem na pomoč. Tedaj je privozil mimo ljubljanski zdravnik dr. šav-nik. Ta je nudil ponesrečencem prvo £omoč in jih nato prepeljal v svojem avtu k zdravniku dr. De Gleriji na Bled. Oba zdravnika sta nato obvezala ponesrečence. Najtežje je poškodovana posestnica Jera Dežmanova sama. Pri nesreči si je zlomila hrbtenico, kar se ji Smrtna nezgoda s kolesom, nova je baje med našimi rojaki Dne 14. julija se je vračal od v Clevelandu zelo priljubljena, jutranje sv. maše v Ribnici Ignacij šmalc iz Otavic. Za njim privozi z biciklom sosedov sin, ki je od zadaj tako nesrečno zadel ob šmalca, da je ta padel ker je kot podpredsednica ameriškega kluba umetnikov-ama-terjev storila že mnogo dobrega za naše umetnike. Tudi za našega slikarja Jakca je baje sto- bo poznalo vse življenje, tudijgega značaja, star 64 let, veren če bo okrevala, vendar pa ho-!mož. zvest član Apostolstva diti ne bo mogl aveč. Pestunja; mož, cerkveni ključar v Hro- in z obrazom udaril ob tla. Pri! rila precej ter mu ogladila pot padcu je dobil na glavi takoj po Ameriki. Zato pa bo obis-težke poškodbe, da je obležal; kala tudi Jakčevo družino v nezavesten. Prenesli so ga \ bližnjo hišo, kjer mu je duhovnik podelil sv. poslednje mazi-ljenje, zavedel pa se ni več. V torek je vsled krvavljenja možganov izdihnil. Bil je mož bla- Katarina Janova si je razbila nos in čeljusti, triletni sinček Dežmanove pa si je zlomil nogo. Šofer, kot rečeno, in ostali trije Dežmanovi otroci so ostali nepoškodovani. Vse tri pone vači in mnogoleten odbornik Hranilnice in posojilnice v Ribnici. Koliko jih sme v Ameriko? Beograd: Amerika je s svojim priseljenskim zakonom 1. 1924 srečence so z avtotaksijem pre- j tesno priprla vrata priseljen peljali v ljubljansko bolnišnico.) cem. Določila se je tedaj kvota Uvedena je bila preiskava, ki tako, da sme v Ameriko le 2 naj dožene, če je nesrečo zakri-j odstotka od števila kakega vil šofer. Umrla je v Voščah pri Blagovici Marija Resnik, žena bivšega celozemljaka in cerkv. zemljaka Antona Resnika. Bila je vzorna, krščanska mati. V svoji vili blizu Bohinjskega jezera se je nastanil s svojo soprogo princ Pavle. V Bohinj je došel 4. julija. Amerikanci hočejo zidati pri nas hotele. Zveza amerikan-skih hotelov je vložila na pri naroda, ki je zastopan v Ameriki z naseljenci. Naseljenci v Ameriki so se smeli torej vsako leto pomnožiti z novimi priseljenci le za 2 odstotka. Proti temu se je celo v Ameriki pojavljala nejevolja in se je zahtevalo, da se kvota poviša. Naše časopisje poroča zdaj, koliko se jih sme izseliti v A-meriko. številke so po podat kih in razlagah ameriškega konzulata. Dosedanja 2 odstot- stojno mesto prošnjo, naj bi se; na kvota za priseljence z jugo-ji dovolilo rezidati hotele v Pri-j slovanskega ozemlja je znašala morju in še v kakem drugem 671 na leto, nova pa znaša 845 primernem kraju Jugoslavije, j MU« Annie P. Di^gmanova Najprej hočejo zgraditi Ameri-1 iz Clevelanda se je pripeljala kanci tri velike hotele, ki bo|v Jugoslavijo, odkoder pojde imel vsak 500 sob, v Dubrovni-' na konferenco "Vzgoje odras-ku Splitu in Sušaku. Ako bo lih" v Cambridgu. Pošetila je trgovsko ministrstvo soglašalo.1 že več krajev pri nas, ogledala bodo pričeli zidati že spomladi s! knjižnice, dečje domove, raz-leta 1930.—Ali bi se našim pe- ne zavode, ustanove, i. dr. Pred tičnim ljudem ne izplačalo naložiti denar v take plodonosne naprave. Po težkih dneh ji je zasijalo solnce. Osirotela ženica v majhni gorenjski vasici j§ zadnja leta živela skoro v bedi. Zlasti še zadnje čase, ko ji je mož, ki je šel za boljšim kruhom, umrl dnevi je dospela v Ljubljano, kjer jo je sprejela gospa Copc-landova, lektorica angleškega jezika na naši univerzi. V njenem spremstvu si je ogledala Gorenjsko, predvsem Bled, Bohinj in Kranjsko goro. Najbolj se ji je priljubila Kranjska gora z našimi planinami, od kate- v Ameriki Te dni je pa dobila rih pravi,.da se bo kar težko lo-razveseljivo vest, da ji je na- čila. V Ljubljani se je zelo po-kazana zavarovalnina po možu| hvalno izrazila o modernem ko-in sicer_11,000 dolarjev. jpališču Ilirije. Miss Dmgma- Novem mestu. Petrinovič in Baburica se vrneta iz Južne Amerike. Tukajšnji časopisi poročajo, da se bosta jugoslovanska rojaka bogataša iz Južne Amerike Fran Petrinovič in Paško Baburica vrnila kmalu v domovino. Prodala sta baje svoje velike tovarne in rudnike čilskega soli-tra veliki newyorški tvrdki Guggenheim. Oba se mislita po vrnitvi udejstvo vati v našem gospodarstvu in zlasti v naši pomorski plovitbi. Kakor ^nano, sta tadva ustanovila lani veliko podjetje "Jugoslovanski Lloyd." Ona dva sta tudi udeležena v projektu zgraditi velike hotele na naši obali. Vsekakor bosta s svojim bogastvom igrala svojo vlogo v našem gospodarskem življenju. Mnogo naših rojakov v Ameriki bi moglo svoje kapitale v Jugoslaviji ugodno naložiti. Danes to delajo Nemci, Čehi, Francozi in Angleži. Na Triglavski steni se je dogodila te dni nesreča, ki je bržkone zahtevala človeško žrtev. Skupina štirih turistov se je namenila na plezalno turo na Triglavsko steno. Med njimi tudi 30-letni Vinko Habe, sotrudnik neke veletrgovine v Ljubljani. Odšli so že v petek zvečer, ponoči šli do Aljaževega doma, kje rso prenočili, v soboto zvečer pa so odšli na plezalno turo proti Triglavski steno. Ko se je prav zdanilo in so dosegli že sredino stene, se je Habetu stopinja sprožila ter je padel preko skale, dočim se je neki tovariš samo hudo ranil. Sumijo, da se je Habe bržkone ubil. Nekateri turisti iz Aljaževega doma so slišali klice na pomoč ter so organizirali, reševalno akcijo. Ali je Habe ubit in kako se je vse zgodilo, se zaenkrat še ne ve točno. ** r' ■ ,. J, f AU rANJE O ' Nemški spisal N. Staffer, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez ftaitae, duhovnik goriške nftfškofije. flllllltlUCC (Nadaljevanje) č) Vrata bolečin. "Po kratkem grešnem smer hu," prayi sv. Peter Damijan, 'pride veien jok, a s kratkim jokom na svetu si človek zasluži večno veselje!" "Blagor žalostnim, ker bodo oveseljeni" (Mat. 5, 5.). Ta napis je*na četrtih nebeških ker Bog človeka, ki je usmiljen do ubogih, ne bo poklical ob nesrečni uri iz tega sveta ter ga postavil pred sodbo. On mu bo dal milost in priložnost spokoriti se in zveličati." V neki deželi, kjer katoliško vero tako zatirajo, da je po on dotnih postavah krivoverce iz- vratih. Ni pa žalost čutov, ne I preobračati prepovedano, je kaka druga posvetna žalost, za j živel neki polkovnik kot dober katero se nam ponujajo nebesa; marveč je dvojna povsem kristjan. Pobožen duhovnik mu je bil prijatelj. Nekega različna žalost od vsake druge I dne hiti ta duhovnik skozi vas. žalosti: žalost namreč zavoljo v kateri je živel polkovnik, naših grehov in grehov vesolj-'Notranji glas mu veli: nega sveta, ki nas sili noč in i "Obišči polkovnika." On pa dan vzdihovati z Davidom: : si izbija to misel iz glave, češ, "Usmili se me, o Bog, po da ne utegne. Naposled se svojem velikem usmiljenju, in j vendar uda in gre v polkovni-po obilih svojih milostih izbri-lkovo hišo. Stopivši vanjo, mu si mojo pregreho. Operi me pri h iti polkovnik nasproti ter čim dalje bolj moje pregrehe in hudobije moje me očisti . . . Skesanega in ponižanega srca, Bog, ne zavržeš . . . čisto srce stvari v meni, o Bog; in pra vega duha ponovi v mojem osrčju." (Ps. 50). Iz te žalosti, katera je bila sv. Avguštinu toliko sladka, in katera se pri vsaki spokorni dtiši jzpreobrne v ljubezen, iz vira še druga žalost, namreč ta, da svet Boga »najvišjo dobroto premalo ljubi, in bolečina, da je toliko duš od Jezusovega srca oddeljenih, ali pa da se nahajajo celo take, ki sovražijo Jezusa ,svojega nebeškega ženina. Ta dvojna žalost je izraz čiste in plamteče ljubezni, kakoršna se nahaja pri svetnikih. Ko sv. Ignacij sliši, s kolikim uspehom njegovi samostanski bratje oznanujejo sv. evangelij po širokem svetu, z veseli se iz srca; ko se pa ozre na zemljevid, vlijejo se mu solze britke žalosti po licih, da ves potrt vzdihne: 1 "O moj Bog, koliko je še sveta, ki ne ve za ime Vftezus!' Koliko je še ljudi, ki tebe, o Bog, ne poznajo!" Enako žalost in bolečine je občutila tudi sv. Katarina Si enska ;zato je vzdihovala, rekoč : "Rada bi se postavila na peklenska vrata, da bi vsem ljudem branila vstopiti." d) Vrata usmiljenja. "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli" (Mat. 5, 7.) O sv. vera, ki nam da-ješ sladko in zanesljivo zasta vo večnega življenja! "Kdor se usmili ubogih," pravi sv. pismo, "posojuje na obresti Bogu, ki mu bo vse povrnil." (Preg. 19, 17.). Bog sam postane potem njegov dolžnik; zakaj on sam pravi: "Kar ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili.'* (Mat. 25, 40). Usmiljen človek je torej dobrotnik svojega Boga. 2e iz teh dveh visokih misli se vidi, da Jezus na sodni dan zares poreče usmiljenim: "Pridite blagodarjeni mojega Očeta, ppeedite kraljestvo,- katero vam je pripravljeno od začetka sveta; zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, gol sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali." (Mat. 25,24.). Oh kako ugodno bi bilo opisovati ,kar nas učita vera in vsakdanja izkušnja o tem, kako se izliva nebeški blagoslov črez usmiljene tu na zemlji in tam skozi vso večnost. Pa preudarimo za zdaj samo to, kar piše sv. Avguštin o usmiljenju: "Bog ne bo dopustil, da bi se človek, ki izkazuje usmiljenje, pogubil ;toda ne kakor bi uamiljenje že samo na sebi izbrisovalo grehe ,ali pa kakor da bi usmiljeni človek ne moffel več grešiti; marveč mu reče: "Oh, ravno prav pridete, zakaj moja žena, katera je, kakor veste, luteranka, je na na smrtni postelji; jaz mislim, da se vaše pomoči ne bo branila. Tako je tudi bilo. Žena spozna glas milosti, ki jo kliče še v zadnjem trenutku, se odpove krivi veri, se izpove vseh grehov, dobi odvezo in umrje kot Kristusova, v zadnjem hipu najdena duša. dele po nje ni smrti pa so zasledili, s čim je ona zaslužila milost, katere sad uživa zdaj v večnosti. Bi la je namreč to gospa, kakor je pokazal njen dnevnik, tako usmiljenega srca, da je trdno sklenila, vsak dan ubogim podelitvi kak dar. In da nobenega dne ne preskoči, je vsako miloščino, ki jo je podelila ubogim, sproti zapisovala v dnevnik Usmiljena je bila v življenju in usmiljenje je dosegla ob smrtni uri. Sla je skozi vrata usmiljenja v nebeško veselje;! e) Vrata božje besede. "Blagor onim, ki božjo besedo poslušajo in jo ohranijo.' (Luk. 11, 28.)'. Glej zname nje izvolitve, glej vrata nebe škega kraljestva! "Kdor je i7 Boga," pravi Kristus, "posluša božjo besedo; zaradi tega je vi ne poslušate, ker niste v/ Boga." (Jan. 8, 47.). Celo s prisego Kristus po trjuje te besede in pravi: "Resnično, resnično vam pravim, kdor mojo besedo posluša in veruje temu, ki me je poslal, ima večno življenje v se bi." (Jan. 5, 24.) , Vera pride od poslušanja, poslušanje pa po besedi, katera ima tako moč, da kakor na dve strani oster meč presune človeško srce. Kdor se torej ne zmeni za besedo božjo, se ogib-lje leta in leta, peša čedalje bolj v veri, dokler naposled ne pride ob vso vero. Ravno ta nesrečna mlačnost pri poslušanju božje besede je vzrok, da toliko kristjanov večji del svo jega življenja prebije v pregrešnem spanju ter se kar nič ne zmeni za nebesa. Taki sc znabiti bistre glave in v vseh rečeh iz4deni; le o tem, kar se tiče večnosti, nič ne vedo.. Božja beseda, ki je premagala svet, ima dandanašnji ravno tako moč, kakoršno je imela pred dve tisoč leti. Ona vzbuja vest, razbistri duh, omeči srce, nagne voljo k dobremu in užge v nas pravo ljubezen; ona je glas najvišjega, zato ima tako moč. Ako pa dandanašnji ne obrodi toliko sadu, kolikor ga je obrodila nekdaj, temu ni nikdo kriv, kakor človeška malomarnost. DuhOvnik je le žleb, po katerem nam priteka mi lost. "Kaj sem jaz drugega," vpraša sv. Avguštin, "kakor sejalčeva košara. Bog Je vli) v' me, kar vam oznanuje. Oh, nikar ne glejte na revnost ko- _ teh preudarkih se prepričamo, kako resnične so besede Gospodove, ki pravi: "Resnično, resnično vam t*>vem: Kdor mojo besedo posluša, ima življenje v sebi." f) Vrata krotkosti. "Blagor krotkim." (Mat. 5, 4.). Kolika, kako Bogu dopad-Ijiva in zaslužljiva za večno življenje je ta Čednost, vidi se Že iz tega, ker nas Jezus sam nagovarja, se je od njega učiti, rekoč: "Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen." (Mat. U, 29.) S to čednostjo se je Jezus, ko je hodil po zemlji, prikupil najrtdovratnej-šim grešnikom in omečil njih srca. Kako krotko in ljubeznivo je objemal svojega izdajalca. Kako pohlepno in potrpežljivo je vse prenašal; niti besedice ni črhnil, ko so mu pljuvali v lice, ga zaničevali in z biči vsega razmesarili, in kak čudež pohlevnosti nam kaže vsak dan v zakramentu ljubezni. Ta čednost našega Zveli-čarja je velik zaklad, ona je ključ do človeških src; kdor si jo prisvoji, ta se takoj vsem prikupi ter je sposoben, svet umno vladati in ga voditi po poti sreče. Zares, blagor pohlevnim! Kdor svoje hude nagibe zatira stanovitno in juriaško, pride tako daleč, da ohrani mir srca v vsaki okoliščini; kdor je ulju-den in pohleven do vsakega, kdor prenaša razžaljen j a s hladnim srcem in brez nasprotovanja, nikogar ne sodi predrzno, vse izgovarja, vse potrpi, z vsakim ravna usmiljeno, sebe zaničuje in bližnjemu nikdar ne da žal besede, z eno besedo: kdor vselej in v vsaki okoliščini v pohlevnosti posnema Kristusa in Marijo, tak človek je po volji božji; zanesti se sme na besede Kristusove. "Ne sodite in ne boste sojeni" (Luk. 6, 37); on my si bo svest, da pojde vesel skozi vrata krotkosti v obljubljeno deželo. • O ko bi ljudje vedeli, kako imenitna je ta čednost,' kako prijeten in dopadljiv 'je krotak človek Bogu in ljudem, gotovo bi se že vadili od mladih nog zatirati svoje hude nagibe in si prizadevali ohraniti dušni *mir v vsaki zadregi! Ne bi se dali vsaki naglosti premagati, ne se premotiti predrznim sodbam in srečni bi bili že tu na svetu. Blizu mesta Rab na Ogrskem je živel pred kakimi desetimi leti pobožen duhovnik, ki je slovel zavoljo svoje posebne pohlevnosti po vsi okolici. Pripovedujejo pa, da, čeravno je bil zmiraj milega srca, je bil vendar kot fantič kaj nagle jeze. Nekega dne ga strast premaga, da je svojega brata s pestjo butnil v lice. Ko spozna svojo pregreho, zalije mu srce taka žalost, da takoj sklene, zatirati ne le svojo strast, marveč jo zadušiti v koreniki ter se upodobi j a vati Jezusu in Mariji, kolikor bo v njegovi moči. On se hitro loti tega dela, se vojskuje stanovitno, dokler samega sebe ne premaga in svoje strasti ne spravi popolnoma pod svojo oblast, kakor nekdaj sv. Frančišek Sale ški v enaki vojski. Privojsko-vana čednost pohlevnosti mu nakloni ljubezen ljudi in večnega Boga in mu, kakor smemo misliti, odpre nebesa. g)- Vrata odpuščanja. "Blagor mirnim." (Mat. 5, 9.). Najvišja stopinja mirnosti je razžaljenje odpuščati. Ta lastnost, ki nas dela otroke božje, je gotovo poroštvo večnega zveličanja. "Odpuščajte in se vam bo odpustilo, prizanašajte in se vam bo prizaneslo," pravi Kristus. (Mt. 6, 14.). O kristjan, ki hočeš priti po Kristusovih stopinjah v nebesa, ozri se na lest križa, poglej vendar, kako neusmiljeno so sovražniki ravnali s tvojim Zveličarjem! So-li ravnali tvoji nasprotniki s teboj tako? In Jim on povrača? "Oči, Jimr (Luk. 28 84) ta ko se maščuje. Slišiš-li, kako ga zasramuje- jo? Ali si bil ti tvoj živ dim od svojih sovražnikov tako zaničevan? In kako » se Jezus maščuje nad njimi: "Oče, od pusti jim!" < Dalje prihodnjič) --O IVAN SAD AR: Na Žalostni gori (SUka) Nepregledna procesija. Do-lina je prečrtana s pisano množico. Izza griča prihajajo nove vrste. Vse gre na Žalostno Goro. Odkod? Iz nič vstajajo in gredo. Par za parom. Neskončna procesi ja. Kam? Na svete stopnice na Žalostno Goro in po drugi strani v veselje ali v neveselje. Kdo bi mogel popisati to množico, ki je niti prešteti ni moč. Pisana je silno, silno! Eni se drže po konci, drugi so vpognjeni od komaj vidnega bremena, tretji skrivajo pod skrbno obleko umazano telo, morda tudi duše. Tako gredo na Goro.. Predno se pride na vrh, zastavijo romarjem pot svete stopnice. Tu se začne, tu prav za prav. Milijoni gredo preko njih na Goro, katere vrh je zakrit v temo in noč. Le cerkev se nekoliko razloči iz temine. Čudna je ta skrivnostna Gora. Na eni strani vsa v črni senci, na drugi vsa v motnjavi svetlobi zahajajočega vedno zahajajočega solnca. Na sredi pa so sve|e stopnice, ki vodija naravnost v cerkev. Vendar so Še druga vrata, ki vodjjo ven, ne vem kam. Nepregledna procesija! Od neskončnosti v dalji se vije \ neskončno temo na Gori. Ž* lostna Gora. Pred svetimi stopnicami se došleci dele. Nekaj jih gre v temo. Ti so *e prismehljali do stopnic. Bog ve, zakaj so pri šli? Morali so priti. Drugi gredo na levo v pol mrak. Ti so resni, polni ponosa in morda tudi napuha. Tretji pa gredo naravnost naprej. Tem je pot na Žalo stno Goro — vsi ljudje jo imenujejo tako — sveta Svete stopnice: Tisoče ust vas je ž» poljubilo; milijoni, milijoni! O kako so srečni. Tu notri, na svetih stopnicah je mir, ti* notri gore tri svetiljke. Prva obseva božjepotnike, k> ravnokar vstopajo; obseva tudi poslikane stene. Na desni je slika Kristusova, ko poti krva vi pot. Poti ga, da bi pač ve rovali vanj in ga molili. Na nasprotni steni vidimo, kake prisega sv. Peter: "Resnično ne poznam ga!" Malo naprej bičanje in na desni spet Pilat: "Vem, verujem, da je Sin božji ali — Jaz sem nedolžen!" Romarji na prvi stopnici: Premišljajo naslikane prizore trkajo se na prsi, molijo, prosijo, gredo dalje . . . Druga luč. Jezusa s trnjem kronajo, mu nalože križ, sreča žene, pije žolč. Romarji jokajo in poljublja* jo svete stopnice in se kij učijo pod težo življenja. Krepčajo se, kot bi sesali iz svetih ta) novo moč, kot bi jih svežila kri Kristusova iz stene, kakor sveži pomladni dež pestrobojne travnike. Ne vsi! Le mladeniča, ki je vstal in" se hotel povzpeti hitreje kvišku. Moj Bog, padel je tu na svetih stopnicah. Solza mu je prišla v oko; ponižno je spet pokleknil, se ozrl v Kristusa kronanega in šel dalje po golih kolenih. r Vstala je mladenka in se zagnala dalje; padla je na svetih stopnicah; ponižana in osramočena se je kesala in ponižala in šla dalje po nagih kolenih. Vstala je mati, ki je bila noseča. Moj Bog, če pade! Trpelo bo še nerojeno dete . . . Poprijela se je za zid in zdrs^ nila na kolena. Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. GLAVNI URAD: 6191 St Clair Avenue PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. Dne L julija t L je znašalo t H* i* i »mi premoženje nad $5,000.000.00 Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti. Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naši banki. SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI iWMMwmwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwaaiwiwaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi! iiininiiiiiiiiiniitiiiiiimwtta Vstal je mož. Vse prepočasi je šlo naprej. Preril se je nespodobno skozi gnečo in pobegnil skozi stranska vrata. Ko jih je odprl, se je zaslišal iz strašne tmine oduren smeh. Vrata so se spet zaprla in šlo je počasi naprej. Tretja luč je osvetljevala kri, križ, smrt in grob našega Gospoda. Pobožnost je postala silna. Sklanjali so se romarji, molili, vzdihovali. Naslednji so dvigali s s vetih stopnic na svojih ustnicah kri prednikov, obračali svoj obraz k svetim po^pbam ter tako kazali Križanemu žrtvovano kri. Bili so vmes slabiči, ki so omahovali in padali; a bili so na Kplenih; zato so bili padci manj nevarni. So romar j i so jim pomagali in jih podpirali za podpazduho; šli so naprej in so v veselju pozabili vse minljive bolečine. Vrhu stopnic so ozka vrata; peljejo v razširjen prostor, kjer stoji križ zmage. Tudi tam je že izginilo mnogo oddelkov. Bil pa je prostor ves svetel, ves lep, ves napolnjen z veseljem. Odtod vodijo vrata v cerkev, k prestolu . . . Svete stopnice! Zaradi vas se imenuje ta gora "Žalostna." Omite ste s krvjo in solzami, obrisane z ranjenimi koleni. Slike na steni, vse ste prepre-žene z neslišnimi vzdihi, tri luči na stropu, iz samih molitev so sestavljeni vaši pisani žarki. In kaj dela množica zunaj? Oni, ki tavajo na temni stra ni, so polni veselja in zadovoljstva. Pri sebi imajo vse polno jedi, imajo denar, imajo zabavo, imajo svoje ognje, pri ka terih se grejejo. Minljivi ognji! Oni, ki so v polsenci zahaja jočega solnca, oni so čemerni in mislijo in spletajo iz redkih večernih žarkov goste mreže. Sproti se jim trgajo niti in se prepirajo med seboj. Drug drugega love v svoje slabe mreže; tu pa tam se celo smejejo samim sebi. Le malo jih je, ki si skušajo splesti vrvi in se dvigniti navzgor proti vrhu gore. Ognja si ne prižigajo, češ: ne rabimo ga, saj sije solnce. Svete stopnice in pot na levi in desni. Odtod se gora imenuje — žalostna. Na vrhu pa je cerkev in svetel mrak. Ni poti nazaj. Na oni strani je prepad, velik kakor dve večnosti in lep svetal je na pol, na pol po grd in teman. Edino tja in nikdar z gore. Nepregledna množica gre še vedno. Gre na Goro, gre na stopnice, gre na levo, gre na desno, počasneje, hitreje, oma-guje, pada, vstaja. A gre navzgor! Tam pa se gubi izpred oči, da jih ne vidiS* dokler ne prideš za njimi. Kako čuden veter veje sem od Žalostne Gore. Vlažen veje, menda nosi gorke romarske solze. Ne! Samo one solze suši, ki so bile prelite na svetih stopnicah, samo one nosi v vse-mir. Ali drugi nesrečni romar ji zunaj! ?! Glej, še vedno gredo romar j' na Gorb. Oče ameriške mornarice Dne 22. septembra t. 1. se bo vršila v New Yorku, tako tudi po ostalih mestih naše Unije, spominska slavnost v počast ko-modorju John Barry-ju, ustanovitelju ali očetu ameriške mornarice. Kakor znano, je bil ta ameriški patcijot vnet katoličan. Japonska pesem v počast Al E. Smith u Japonski zdravnik Dr. J. B. Masatani, predsednik Katoliške zveze v Toyami, > je nedavno zložil lepo pesem v japonskem jeziku, katero je posvetil in poslal bivšemu guvernerju in predsedniškemu kandidatu Al E. Smithu iz New Yorka v znamenje visokega spoštovanja do tega vrlega katoliškega veljaka. Bivši anglikanski paatorji postajajo katoliški duhovniki London.—Po izgledu slove-čega katoliškega kardinala J. H. Newmana, ki je bil sprva anglikanski duhovnik, pa je prestopil v katoliško cerkev in se posvetil temu duhovskemu stanu, je njemu sledilo.od leta 1910 tudi 222 drugih anglikanskih pastorjev, ki so sedaj vsi katoliški duhovniki. Od časa kardinala Newmana (rojen 1801, umrl 1890) je njemo sledilo ;e 787 bivših anglikanskih pastorjev v katoliško cerkev kot duhovniki. Župnik avijatik V Laona, Wis., je dobil župnik tamkajšnje cerkve sv. Leo-narda, Rev. Jos. C. Short, od zvezne oblasti dovoljenje, da se sme voziti s svojim privatnim aeroplanom. To je prvi in edini duhovnik avijatik v državi Wisconsin. Father Short, ki je star 39 let. je bil tekom minule svetovne vojne vojaški kaplan na raznih ameriških bojnih ladjah. PREPOVEDAN LIST V KANADO Čikaška Tribuna z dne 6. avgusta prinaša sledečo vest: Ottawa, Ont., Canada, 5. avgusta. — Državni carinski urad je izdal danes memorandum, s katerim se prepoveduje pošiljanje lista "Radnik" v Kanado. Kakor znano, izhaja Radnik v Chicagu in je glasilo hrvatske komunistične stranke. -o- —Dne 10. avgusta je s svo-, jim aeroplanom dospela nazaj iz Indije na Angleško 63-letna vojvodinja Bedford. Dolgi polet je naredila v 7 dneh in 12 urah, ter kot ženska letalka dosegla s tem svetovni rekord. Več napak in pregreškov se naredi vsled pomanjkanja slabe volje nego vsled pomanjkanja moči. Ali imate še svojega otroka zavarovanega pri naši Jednoti? Vpoštevajte veliko kampa-njo mladinskega oddelka! Z marljivim štedenjem dosežete udobno bodočnost za sebe in svoje. nas, Vam Vaši prihranki, naloženi pri donašajo 4J/2% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. IV mmiimfiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiuiiitiiintiiiiimiintf IF. KERŽE, I 1142 Dallaa Rd. N. E. CLEVELAND, O. K. S. K. J. Društvom: Kadar naročata zaetave, rafali )e in drugo, pazite na moja lat ia naslov, če hočete dobiti oajboltfta blago za najnižje cene. Načrti in vzorci ZASTONJ I n>tit..i.iTMiiiimimiiiinmMfttiii»..».T..... Cenj. občinstvo v Pittsburghu, Pa., ter bližnjih naselbinah: PAZITE NA TA PROSTOR V PRIHODNJI ŠTEVILKI! iiim cn± ; m m • >,žsWm J.pik. um NUJI. KIP mrn »4IIIU mirni. _ni ^ • iT V ft- - Ti ffrfriffc Edited by Stanley P. Zupan Addreee $llf St. Clair Ave., Cleveland, O. Official Notic«, Sporting and Social News and Other Features t% r% ■ BABBLES to the Ml .. Today's editorial: A knock is not always a knock. Sometimes it is hollow, at other times it is a boost "Life is based on electrical phenomena." reads Professor So-and-So of So-and-80 College in a - paper presented to a group of college professors. I dont know whether or not it Is of a chemical nature because 1 haven't made a study of It. It does, however, appear that we are a mass of plusses and minuses because so many people have a habit of charging everything. Look up the accounts of some stores and you will « see figures that show that some people are full of "charges"—some "overcharged." Then, every now and then, someone gets discharged for taking a da\ off—another proof of the electrical theory of life. If the electrical theory is proven they may set up charging stations in and around towns—and Instead of looking for a speakeasy one will look for a "distilled" water station. But there is so much distilled watei available at the present time. Just a few sylables on writing. Do you write? If you don't why don't you? Get the correspondence habit! It is an education in Itself. You guessed right. I still have quite a bit to write, but give a fellow a chance. Look how many hours Ab? Lincoln spent—and then compare them to how much time I have at my disposal and yet— It reminds me of time. Do- you ever stop to ponder just how much of your life is spent foolishly? The latter word may be too broad and misdirected because at Umes we gain by foolish deeds. Whither driftest thou? Have you a purpose in life Or are you just another bread and butter fellow? It is true, the primary need is tc provide for one's self—but that is drudgery. Enjoy life! Yes, enjoy life! But, that doesn't mean to run . wild—parties, dances etc. Not on yourself. Look around you and notice nature in its glory! Then think twice before you say that it Is the "same old grind." Working in a beautiful world as ours with so many feUowmen tc give service to. Indeed is a pleasure. -o- ATHLETICS By LILLIAN DAVIES "No profit grows wherd is no pleasure taken." said Shakespeara-: ^n-, other expressed the same thought in the words. "All work and no play makes Jack a dull boy." It is quite true that play or athletics are as necessary as work, for people can work hard if they can play hard. A great deal of mental work Is a strain upon the nervous system. This strain can be relieved by a change to physical exercise. However, one should not play while working or the result will be failure. Theodore Roosevelt said, "When you play, play hard, but when you work do not play at all." But what good Is derived from athletics? Is there any beneficial result from strenuous training? Yes indeed there are many excellent results. Good health is one of them. What boy or girl can get the most from lessons If he or she is in poor health? The one who faithfully trains in ath-letics is bound to be healthy for exercise builds up the muscles and increases the red corpuscles by which disease germs are resisted. The boy or girl who goes out for sports is as President Cutler says, "Physically fit. mentally sound, morally clean" Plato, the great philosopher, evidently believed in training the body when he said, "Self conquest Is the greatest of victories." SHOTS FROM DOWN THE LINE Did you know—That Joe Drassler of Waukegan, HL, has started making a. Mrs. out of a Miss. Congratulations and best wishes. 0O0 Now that Joe has started something, one can't be too sure, but maybe John and Mike are also entertaining serious intentions along Joe's line. When is the big day coming around, boys? 0O0 Mike's new car surely will not have less that two thousand miles on when he returns with Bib and John from their barnstorming tour of the East. The three lads left town some time ago and have not been heard from since. Probably they are stay ing at Cleveland and that accounts for their silence as the big city surely has it, even though Waukegan is dry. The boys Intend to see some of the New Jersey mosquitoes. West Virginia babies and other ciUes down along the big lake if their tires hold out But should a tire give out the boys need have no worry as they have a big money man along. He'll stuff the tire with twenty-dollar bills, and then the boys will ride high Along with John's bucks, is Bib'; million smile and handshake that has the lads at home worried and brings fears to them that their fu ture trips East n\ay not be success ful. Of course, the boys all want the traveling millionaires to have a great time, but in order to be sure of a plentiful supply of femmes for future reference and use, they have to protect themselves and hope that some asbestos mamma from South Carolina may put Bibs fire out, as he is heartless when ladies are present. 0O0 Seids and Grampo have decided that Old Father Time sure can put pep into a feUow if taken at the right time. A recent experiment proved this to be true and Vic wouldn't believe it until he and Louis had a session with the old timer and what results it brought about at Foss Park. Poor Barney! 0O0 Shorty and his "Tickletoes Gang' are doing quite a bit for the leather industry. It's very few Saturdays and Sundays that they don't cause several hundred couples of shoes to wear out down to the "ready for the shoemaker" point Everyone can't seem to do anything else but wear out shoes, or else the floor, in trying to .keep, going to the tunes of Shorty's merry going of syncopators. You ought to see and hear them at Waukegan. 0O0 The Waukegan lads, who recently retired from the farming business at Willard, Wis., gave the Milwaukee aggregation a fine exhibition of baseball. The game was a short and sweet affair of five innings that ended in a victory for the Waukegan outfit 23 to 3. But this five-inning game had nothing on the seven-ln ning game, played at Foss Park. As usual all the fans stood up in the seventh inning, or rather this time they had to stand up. to see the riot that started and ended the game The riot certainly outrivaled the SU Louis-Chicago world series scrap of many years ago, and any spectator would admit that if pop had been sold on the premises and had there been enough bats to go around to both sides, trucks would still be clearing the grounds of bodies. That was a real old time ball game. 0O0 Sam and Rastus, two colored gentlemen had just paid a friendly visit to a farmer's chicken roost and having been surprised at their attempted Invasion, prepared for a hurried dash across a field. Sam became a bit frightened at the continuous zipping and buzzing about IS SUPERIOR NOW The hiRh school students of today will be the citizens of tomorrow. To him and yelled at his partner: "Say, them will be entrusted the affairs ol Rastus, what am all dese flies pester- America. Does America want a na- ing me for?" Rastus looked and tion of weaklings? Does she not gasped: "Hun Sam, dem ain't flies, wish to have a race of healthy, hap- dats buckshots." py people? No matter how brilliant -0- the social, he cannot long continue to AMUSEMENTS do good work unless in perfect * health. . 1 "After Dark" or "Neither Maid. Notice how necessary it is to huve wife Nor Widow," that grand old a doctor s certificate of good health melodrama of the 70's begins its In practically every field of work. second week at the Ohio Theater Consider also our soldiers, sailors, Sunday. No play presented at the aviators, or anyone engaged in gov- Ohio Theater In years has caused ernment work. Is not good health a such hilarity or had delighted its requirement? For example, Colonel audience more. This play Is trem- Charles A. Lindbergh, that young »ndously amusing in all of its as- airman who by his daring feat ha? pects. endeared himself to every American The excellent cast of "After Dark" Major William B. Robertson, presi- includes King Calder, Day Manson. dent of the Robertson Aircraft Cor- Robert Barrat, Louise Qulnn, Carlton poration of St. Louis, who employed Brickert, Swayne Gordon, Ellen Lindbergh as an air mail pilot previ- Mahar and Eethel Wilson, along with ous to his flight, said of him. "He numerous other entertainers, was always ready to fly. His nerve* 0 ; and health were in perfect shape all JUGOSLAV ORELS FIEST IN MEET the time. He neither drinks nor! smokes. He knows the value of The Jugoslav Orels. an active or- sleep, and keeps regular hours unless ganization with purposes kindred to At the Provincial chapter of the Slovak Franciscan Fathers held in Bratislava. Czecho-Slovakia. the Rev. Dominic P. Dohanyos, O. F. M., was elected to the high office of Guardian. He has the distinction of being the first Guardian of the only Slovak Franciscan Monastery in America located at Avalon, a suburb of Pittsburgh. Pa. "Father Dominic," as he is familiarly and popularly called by his host of friends - was born September 23rd. 1900 in the oldest Slovak parish in America. St. Joseph's at Hazleton. Luzerne Co.. Pa. After attending the parochial school he entered St. Joseph's College and Seraphic Seminary, Franciscan institution, at Calli-coon, N. Y. After graduation he applied and was received into the Novitiate of the Order of Friars Minor at Peterson, N. J. His philosophy course was pursued at the St. Stephen's Clericate. Crochan. Lewis Co.. N. Y. Part of the theology course was studied at St. Bonaven- Francis Magazine" for 26 months. It was here that he endeared himself to the young Slovenian element and did much to get members for the K. S. K. J., by his interest and participation in sports. He aided in the promotion of the first bowling Tournament of the K. S. K. J., held at Chicago. 111., and was the first and only priest to take part In it by captaining a team from St Aloysius No. 47, of which he was and still is a good standing itienlber. He also is a member of St.. "George's, Court No. 960. Catholic Order ol Foresters. Chicago, 111., as well as of the Bishop Ketteler Council, Knights of Columbus. Chlcagp, 111. St. Joseph's R. C. Slovenian < Windish» parish, Bethlehem. Pa., was his second assignment where he served for eight months until his transfer to Avalon, Pa. At 8t. Joseph's he placed a Senior and Junior basketball team in the field of sports and won the City and Lehigh Valley A. A U. championship. The Juniors ture's Theological Seminary, where were runners-up in both. . A baseball he took a degree of Bachelor of Arts, and then was called by his Superior to conclude the course at the newly erected Theological Seminary of St. Mary Help of Christians. Lemont, 111. After finishing the course under such capable professors team was being organized when word from Rome came stating that he was assigned to the newly formed Commissariate of the rioly Savior consisting of Slovak Franciscans in America Though in the new Commissariate SOCIETY NEWS BY H. MANDKL SKDLY-KRIZMAN A beautiful wedding took place at St. Vitus' Church last Saturday, when Miss Rose Mary Skuly, daughter of Mr. and Mrs. Anton Skuly, 1099 E. 71st St, was married to Mr. Matt Kriaman. son of Mr. and Mrs. Matthew Kriaman. 6030 8t. Clair Ave. Miss Skuly made a lovely bride. Her gown was of ivory satin, tlght-bodiced, long-sleeved and with a full circular skirt. The veil was also of ivory combined tulle and Briton lace, and was caught in cap effect with orange blossoms. She carried white calla lilies. Attending Miss Skully were Mrs. Albina Novak as matron of honor and Miss Frances Skuly as maid of honor. The bridesmaids were the Misses Mary Glavlch, Marie Skuly, Ann Kovatch. Ann Intihar and Ida Skuly. Little Miss Jeanne Krlzman was flower girl. Mrs. Albina Novak wore a tan crepe satin gown and carried orange snapdragons, while Miss Frances Skuly was dressed in peach tulle. Her bouquet was made up of orchid asters. The bridesmaids made a lovely-picture as they swayed down the aisle. Their gowns of tulle ranged from the most delicate shade of tan to the sedate, yet beauUful. brown. Their Colonial arm bouquets of black-eyed susans were as pretty as they were noveL Mr. Frank Fabian served as best man, and the Messrs. George Jasko. Anthony Kramer, Anthony Korošec. Frank Jeric and Joe Opulek were ushers. Little Freddy Skuly served in the capacity of ring bearer. The Nuptial Mass was read against the background of ivory gladlolas and huge palms. The singing of the choir "Lira" was beautiful, and Mitzi Grdina's solos will long be remembered. The wedding recepUcn took place at Grdina's Hall. The newly married couple are members of our K S. K. J.. Our sincere congratulations. BASEBALL SCORES CHICAGO BEATS JOLIET Mr. Joseph Zalar, supreme secretary was the fortunate one to receive the $10 gold piece which was given »way by the Chicago K. S. K. J. Boosters July 16th, 1929. Upon presentation of the gold piece, he donated 15 to the club. The club wishes to thank Mr. Zalar for the donation. The Chicago K. S. K. J. baseball team defeated tl* Joliet KSKJ. at Chicago, Sunday August 4th ( 1929. by a score of 7 to 1. "Hank" Basco pitched a steady game, allowing Joliet but six hits, keeping them well scattered. "Archie" Bogolin led the attack against Joliet with a double and two singles. This was the first defeat of the season in league competition for Joliet. All the feUows who made the West. Allis trip take this occasion to thank the Arh family (especially the girls), for the refreshments and the favors shown us on our visit there. V. L M. JOLLY PALS JRS. WIN Jolly Pals Jre. A. H O. A. as the Rev. Dr. Hugh Bren, O. F. M., but three months, he Was appointed Rev. Bernard Ambrozich. O. F. M.. to the Missionary Band, and now. at and Rev. Paul Podbregar. he was ordained to the Holy Priesthood at the Holy Name Cathedral, Chicago, 111., by the Rt. Rev. Edward F. Ho-ban. D. D„ on May 29th, 1926. His first appointment was to St.' not in Stephen's R. C. Slovenian parish in Minor. Chicago. 111., where he remained as The K. 8. K. J. congratulates you first assistant and editor of "The St. Father! the age of 28, he becomes Superior of the Holy Family Friary at Avalon, Pa. This, we believe, makes him the youngest subject elevated to such an exalted position in the States 11 the whole Order of Friars flying.' So good health is one result from physical culture, another result if those of the Sokol in that it maintains all that is for the physical and mental well being, made an impres- good «portsmanship. This is obtained sive showing in the recent meet held especially from competitive sports such as football, basketball, track and water polo. The team that wins every game is not necessarily the team of good sportsmen. But the team that suffers defeat and works hard so that they may rejoice in victory, the team that can win a game without gloaning over it. or can acknowledge a defeat with brave smiles and hearty, handshakes with the victorious players is the team that is composed of good sportsmen. -0- K.SJLJ. SERIES — LABOR OAT at Prague. Chehoslovakla. Six teams represented their respective nationalities on the horizontal and parallel bars, horse, rings and in calisthetics. The results turned out very favorable for the Jugoslav Orels who took first In all events, with the French team second, Caechoslovaks, third; Germans, fourth; Germans of and Belgians, Czechoslovakia, sixth. fifth, K.9.ILJ. SERIES — LABOR DAY WATCH NEXT ISSUE FOR KSKJ BASEBALL NEWS GOES IN POLITICS Announcement has been made of the candidacy of Leo B. Virant for the nomination as Democratic candidate for councilman of the Sixth Ward in Lorain. O. The candidacy is the popular Lorain Slovene's first step in the political line, and it Is hoped that he will meet with every success. A hard worker, a student and popular, Mr. Virant possesses every quality that goes in the making of a good politician. These qualities, coupled with the fact that he comes from one of the best known families in Lorain, would seem to assure his nomination and subsequent election. -o- MR. ANTON SUBELJ TO SAIL HOME TO JUGOSLAVIA Mr. Anton Subclj, Jugoslav songster, who has been touring the country for many months, giving concerts In our Slovene communities. Is to return to Europe, after the completion of two more performances. Mr. Subelj, bidding farewell, expressed his appreciation for the people of Cleveland, O., and other parts of the Union, who 60 generously patronized his concerts. -0- ATTENTION! Mothers and Young Ladies of St. Mary's Church. All ladies are requested to kindly attend a miscellaneous shower Monday evening, Augustl9th, 1929 at 7:30 to help fill a Cedar chest which wil> be given at the coming Bazaar at St. Mary's church in Collinwpod, O., to be held the first week of September. The shower is being sponsored by the Y. L 8. Any article donated will be appreciated. Y. L. S. NOTES St Joseph's Church Carnival Joliet Illinois. Mollie sure had a puzzled look on her face, while on the Ferris Wheel. I wonder why Freddie (Clown), wasted so much time at the monkey races. The Brunskol's seemed very lonesome In their booth on the opening night. Most of the K. S. K. J. baseball players were seen tossing at the bottles. Brinkie's eye sight sure was poor. He hit Ann instead of the bottlesfl Dutchman won a monkey, but was ashamed to carry it around. Later Jean was seen with the same monkey. Mrs. Camp was kept busy at the refreshment stand, while her husband explored the grounds. Lillian coop. sure looked cute In the That sure was a carving set that Mary S. won. -o- Rudyard Kipling say« in his poem "If"— you can meet with Triumph and Disaster And treat those two impostors just the same. Yours is the Earth and everything that's in it. And—which is more—you'U be a man my son." 0- K.S.K.J. SERIES — LABOR DAY PECJAK-KOPRTVEC The marriage of Miss Ann Pecjak. daughter of Mr. and Mrs. John Pecjak of 115? Norwood Rd., Cleveland. O.. to Mr. John Koprivec. son of Mi*, and Mrs. Joseph Koprivec of 1157 Norwood Rd., Cleveland, took place on Saturday August 3rd at St Vitus church. Miss Margaret Sadar attended the bride as midd-W-hbttor ind the bridesmaids included the Missess Pauline Jalovec, Jennie Koprivec, Rose Kocjanclc and Marie Hace. Mr. Anthony Pecjak. attended the groom as best man, and the ushers were Messrs. Frank Kocjanclc. Louis Strukel. Joseph ' Colman. Stanley Mocnlk and Victor Zaletel. The evening reception was held at the Slovenian National Home, were many friends of both the bride and groom gathered for the occasion. The bridal couple are at hojne to their friends at 1249 E. 71st St. -0- K.S.KJ. SERIES — LABOR DAY WATCH NEXT ISSUE FOR KSKJ BASEBALL NEWS ' -o- CATHOLIC GIRL WINS PRIZE FOR ESSAY ON "WHY GO TO COLLEGE?" ST. LOIS, MO.—An essay contest conducted by Webster College, Webster Groves, Mo., on "Why go to College?" and open to high school seniors, has been won by Miss Dorothy Fahey, St. Theresa's Academy, East St. Louis, 111. The word limit was one hundred words. Miss Fa-liey's prize-winning essay is as follows: Why go to College?" "Go to college, because men and women with college education secure the best positions In the business world; because higher education makes better Americans; because American industries need persons with college training; because the leaders of tomorrow will be the college graduates; because we are living In a transitional period which Is preparing to make a college education a requirement; because college education gives you a greater supply of resources upon which to draw In future life; because Catholic colleges produce real and complete women." -0- K.S.KJ. SERIES — LABOR DAY WATCH NEXT ISSUE FOR KSKJ BASEBALL NEWS Cimperman, ss ..................... 4 2 2 Jarc, If ................................. 4 3 0 Mazeika. 2b ......................... 2 2 4 Fisher, 3b ................................ 4 3 0 Powers, rf ............................ 4 11 Stevens, lb ....................... 2 0 1 Bartol, lb ............................... 1 0 1 Koesel, c ................................. 4 .2 14 Rock, cf .................................. 2 1 0 Grebence, cf .......................... 2 0 0 Glau. p __________________________2 2 1 Globokar, p .......................... 110 Totals ............_................32 17 24 Royal Rollickers A. Doyle, 3b ________________________3 Stofan, lb ____________________________ 3 Orief'n, ss ................................ 3 Riley, c .................................... 3 Smar'o, If-2b ....................... 2 Matis, p ______________:_____________ 4 Sanders, If ...._________<____________2 Gelsi'r, lb-lf .......................2 Williams, rf _______________________ 2 Marcinko, lb-rf .................. 2 It won't always do to judge by looks. Many a hell-cat has a "sweet face." The only favorable credentials some will have to show St. Peter will be the obituary notice. Beautiful girls are more plentiful 0; than Intellectu&l ones, says a grouch, I who adds that this is in keeping with H. 0 A 1 0 1 1 8 0 1 0 1 1 7 2 0 3 1 1 0 6 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 Totals .................„..26 5 21 12 Jolly Pals Juniors .........245 121 4*—19 Royal Rollickers ............002 310 01— n Runs—Mazeika, 4; Jarc, 3; Clmpcr man, 3; Bartol, 2; Glau, 2; Grebene. Rock, Koesel, Stevens, Fisher. Stofan 2; Doyle, Riley, Smarillo, Matls, Marcinko. Errors—Jolly Palls Juniors, 2; Royal Rollickers, 2. Two-base hits—Mazeika, 2; fished Cimperman, Koesel, Glau, Rock. Stofan. Three-base hits—Doyle. Riley. Home run—Cimperman. Sacrifices-Powers, Rock, Sanders, tolen base; —Jarc, Fisher, Stevens, Glau, Smarll lo. Base on balls—Off Glau, 4: off Globokar, 4; off Matls. 8. Struck out —By Glau, 5; by Globokar. 7; by Matls, 3. Umpires—Killeen jr., and Werner. Scorer—8. Zelaski. the demand. Some get a kick out of life by fooling around the business end of a mule. From the murderer's standpoint even "occasional Insanity" Is better than none. Think of Ford's generosity In letting people see the new car without paying admission. Bconomic progress during 1927 brought Americans to the highest material living standard our country or any other country has ever known —Secretary Hoover. "I'm a very busy man, sir. What is your proposition?" "I want to make you rich." "Well, leave your recipe with ma and I'll look it over later. Just now I'm engaged In closing up a deal by which I expect to make $7 in real i money;" —i—o—- BABE RUTH HITS 500TH HOMER SUPERIOR ROUT JOLLY PALS Superior Merchants A. H. 0. A. ....... 4 0 3 0 ....... 4 0 1 1 ....... 4 2 7 0 ....... 4 0 5 (» ....... 3 1 2 1 ....... 3 2 4 1 ....... 1 0 0 0 ....... 4 0 3 0 ....... 4 1 2 4 Totals .......................31 6 27 7 Jolly Pals A. H. O. A. Petrovick, lb .......................... 5 1 7 Butkins, rf ...................-........ 5 0 1 Strnisha. 2b ............................ 4 2 2 Lobe, c ................................... 4 1 11 J. Primosch, ss ...................... 4 2 0 Vidervol, 3b ..........................4 11 Lah. cf ...................................... 4 2 2 Anderson, If .....-.................... 3 0 0 Kobe, p .................................... 0 0 0 Zak. p ...........-....................... 3 0, 0 WEST ALLIS WILL PICNIC Anton Gazvoda's picnic grounds In West Allis. Is., will be the scene of a gala time when the St. Joseph lodge No. 103 of that locality sponsors a picnic on the 18th of August. The park is located on Loomis Road at 3?th Ave. "This will be our first and the last picnic for this year," writes Joseph Jerant, the president, "and will be the opportunity for all the members to meet and have a good time." Since It will be a real picnic a very entertaining program has been arranged. Beside dancing, three prizes have been set aside for the fortunate winners. Refreshments will also be on hand. Included in the program which starts at 2 o'clock in the afternoon and continues to 10 In the evening, will be presentations of several Milwaukee Choral Clubs. The popular Honeymoon orchestra has been en Totals ..............................36 9 24 8 Superior Merchants ......500 000 11»—7 Jolly Pals ........................120 001 020—6 Runs—Strnisha, 2; O'Donald. Korn. Berndt, Nass, Auther, 2; Vidervol. Lah, 2; J. Primosch, 2; Milavec. Two-base hits—Strnisha, Lah. J. Primosch, Berndt. Three-base hit— Vidervol. Stolen basqs—O'Donneld, 2- Lobe, J. Primosch. Base on balls-Off Kobe, 4; off Zak. 4; off Syrgalis, 3. Struck out—By Zak. 8; by Syrgalis, 3. Umpires—Tomory and Au-rand. Scorer—Marks. -0- K. of C. PICNIC Do you set up nights and listen to a radio? If you answer in the negative, the chances are that you either have-not a good radio or you haven't any. Here Is a chance for you to get a Phllco Radio set. valued at $149. This set will be given away at the 17th annual picnic of the Bishop Ketteler Council No. 1628, Knight? of Columbus, at Gleenwood Park Illinois, Sunday August 18th, 1929. Gleenwood Park Is very picturesque and affords lovers of summer sports all accomodations for fishing, dancing, boating, bathing, etc. Round trip for adults SI: children 50 cents. Trains leave Laramie Ave. on Aurora, Elgin and Chicago Railway, 9:30, 10:30, 11:30 and 12 noon. Carey's band will furnish the music. Be there and enjoy yourself with a real crowd. -o- The St. Michael lodge No. 163. Pittsburgh, Pa., Is formulating plans for a banquet to be given on Sep- ___ _ tember 29th, St. Michael Day, at the catted'"for" that "date. Admission to Slovenian Home on Butler St. Se park will be free. Tickets are now avaUable. George Herman Ruth, the celebrated human being, had hit 499 home runs as a major league baseball player prior to yesterday's game at Dunn Field. Cleveland. Ohio. Accordingly, when Mr. Ruth came out to the park to get Into his working clothes yesterday he hunted up H. Clay Folger, chief of the Dunn Field police. "Listen." said the Babe, "I'm going to hit No. 500 today and I'll teU you what I wish you'd do. I wish you'd find the kid who gets the ball and bring him to me. I'd kin da like to save that one." It didn't take Ruth long to perform his half of the bargain. He hit the first ball pitched by Willis Hudlin on his first time at bat and it went sailing high over the right field wall and into Lexington Avenue—for' No. 500. More than 25,000 fans saw the blow, and also saw the Cleveland Indians whip the New York Yankees, 6 to 5. Folger and his men immediately went into action. This and that urchin they interviewed, and at length they found one who said: "A fellah got it. I think he wet into the ball park." Folger rushed back and took up his post near the turnstiles. No sooner had he stationed himself there than there entered a young man with suspicious looking bulge at his right-hand coat pocket. "It just came over the fence," said .he young man. "Well, I'll tell you what you do." Folger suggested. "You give me that ball and I'll give you another brand lew one with Babe Ruth's autograph on it. You see, that was the Babe's 5C3th home run, and he'd klnda like o save it." "Oh, yeah?" spoke up a companion of the young man with the ball. 'Maybe my friend would like to save \t, too." Here Walter McNichols, secretary of the Cleveland ball club, joined his persuasive voice to that of Folger. Matters were proceeding slowly when McNichols suddenly had an Inspiration. "Let's go down to the Yankee dugout," he suggested, "and see the 3abe"' — Now, It Is not every visitor to Dunn Field who Is privileged to go down to the Yankee dugout and see the Babe and so McNichol s suggestion carried the day. At the dugout the Babe's huge face broke Into smiles. "Much obliged," he beamed. "What's the name?" "I'm Jake Geiser," said the youth. •I came up from New Philadelphia, O.. to see the game." "Well, Mr. Geiser," said the Babe. •I wish you'd let me autograph a ball for you. and you give me that one. I'd klnda Uke to save It" "Oh. sure," said Jake Geiser. "And I wish you'd take this, too," said the Babe as he pressed a $20 bill into Geiser's hand. -0- &08T K. S. K. J. SPORTS! rf< SMIL E-O-M ETER 7 Original A Adapted DOX KRAX A woman's tears and a dog's limp are not always what they seem They were sitting in the ardent moonlight. His adoring glance was focused on her hair. The beautiful lines in her throat were softened and molded by the delicate fingers of the moonbeans. Her hps quivered in the ecstacy of living on such a wonderful night. Now he was on his knees before her paying tribute to her vibrant beauty. He could withhold no longer. He enveloped her In his arms with the ferocious tenderness of a mother tiger. They clung to each other and the world swung around them. It was a breath-devouring moment. Yes, this paragraph Is really about two lovers. ZGODOVINSKI KOMAM SPISAL IVAM PREGELJ (Nadaljevanje) Vrsnjani, Doljani in Kamenci, Ponikvarji in Pečinarjj, ,Mo- * Vsi so ga kropili, štiri tisoč mož in še več. Le stare matere njegove ni bilo, uboge Ciginjke, ki je tisti čas nesla v Volče za dve maši, za sinove zdravje in v čast svetemu Jo žefu in sveti Ani. Zmagovalci in maščevalci. Kmetiška vojska, ki se je zbirala nad Solkanom, je nara stla v šest tisoč ljudi. Tabori šče je sličik) kaj mak) vojaškemu, veliko bolj je bilo podobne pestremu in živemu sejmu na romarskih poteh. Goreli so ognji, prišli so celo sej mar j i, pek' s kruhom in sladkim medenim testom, ženice z romarskim' spominki, ovčar s čredo jarcev, ki jih je mislil tu skrivaj in draže prodati; celo neki oro žar je bil tu: ponujal je strelne orodje in nože. Prav kakoi razkazujejo na božjih poteh bolj vešči, onim, ki so prišli prvokrat, razna čudežna mesta kje je sedela Mati božja, kje se je pogreznil hudič v skale in pustošil po bregu v dolino, pra\ tako skrivnostno so razkazovali ljudje od prejšnjega dne nr novo došlim sledove poboja Našli so izstreljenega svinca, zlomljene opalike, izbit zob, od trgan rokav, vojaški jermen stolčeno čutaro, odlbmljen kremen s puške, za dobržen nož odlomljene sablje, srebrn novec, čop las iz nekakove rdeče brade pa še mnogo drugega. Ljudje so se razvrščali po va seh: Knežani, Podmelčani, Lju binjci. Zatolminci, Čadrg in Za laščani. Ravne in Prapetno Kamene % starji, Modrejčani in Modreja ni, Ložani, Kozarščani in Vol čani, Čiginjci in Rutarji, Selani inLomnjani, Kalani, Lokovčani. Cepovanci in Tribuša, Sebraljci-Bačarji z Grape, , Kalani, Lo kvarji in Grgarci, pa še Brie? od Vrhovlja, dolenjci od Krom berga na Sempasu in Vipave* po Caven, ljudje od Doblarja Ročinj, Avč and Kanala, rutarji z lazov visoko pod planinami siromaki od Bat in iz Trnovskega gozda, ljudje od Tolminke, Nadiže in Soče, od Idrijce in Bače in Tribuše visoko gori v sedlo nad Kanomljo in on stran do bolške globeli, do Škr-binskega sedla na Bohinj, do Petrovega brda na Davčo, do Matajurja na Benečansko. Vsi ti ljudje so imeli vsak svojo posebnost, zavijali in peli so z besedo vsak po svoje, imeli vsak svojo pamet, svoj "prav." Strastno so verjeli obenem vsi, da imajo vendar vs> eno samo pravdo proti enemu, skupnemu nasprotniku, ki ga sicer niso jasno poznali, ga videli v nejasnih obrisih zdaj kot davkarja Bandela, zdaj kot ba rona Tacco, zdaj kot grofa Tolminske, zdaj kot uradnika pri gozdnem uradu, kot mitničar-ja Taljanuta, Zaletela ali Resa, kot kapomaša čedajskih kanonikov, kot komisarja, ki je prišel z Dunaja le gosposkim pravdo sodit, ali pa kot gospodo sploh, ki žre, pije in davek razpisuje, Grgarci celo kot vdovo Bašinovo, ki je v Solkanu po birala dac. Bili so, ki so se pridružil' uporu, ker so bili osebno užaljeni. Več ali manj so vedel; sicer vsi navesti osebno pre trpelih krivic. Drugi, razbori-tejši, so umevali svoj pohod bolj zrelo. Nihče vendar ni ve del prav jasno,, kako in kdaj jih je vrglo po koncu, da sc vstali tako mogočno pa vsi. Tudi niso vedeli, kaj hočejo v Gorici. A spričo številne svo je sile, ki jih je skoraj plašila, so mogli ugeniti, da mora biti prav Gorica tisto gnezdo, kjer se jim spočenja slednje zlo. Nekateri so živeli toplo ob besedi, da "gredo delat obra čun." Ta obračun so si predstavljali nekako tako, kakor je napravil Maraž s Karnelom \ Kanalu. Sentvišlfpgorci in Ponikvarji so imeli celo svoje geslo: "Betica, stor' pravico!" Niso mislili, da bi jiml utegnil katerikoli davkar kaj vrniti. Saj niso sami dobro vedeli, ko? liko jim je vzel. Hoteli so strašiti, vzeti s tem, da bi osovra-žencem prizadejali škodo, raznesli hišo, poteptali vrt, porezali sadno drevje, pometali opravo na dež, vlomili v klet k vinu in v srambo k mesu, se napili in pustili pipe pri sodih odprte. Mislili so komaj za dan naprej, ni jim bil jasen načrt, kako se bodo merili z gospodo. Svoje lastne puntarske postave so se zavedali le motno in se podrejali zato nekam leno navodilom zrelejših, svojih vojvod, županov in mož iz dvanajstih. Kakor so že bili ti več ali manj izobraženi ali razbo-riti, tako so bili tudi njihovi ljudje več ali manj poučeni in prožni. Neprisiljeno, nagonsko pa so počasi vsi spoznavali, ko so se videli, kako so številni, da že mora biti tako in da je prav. Dve sto, tri sto njih bi ustrahovali gosposki, Če vse ljudstvo nastopi za staro pravico, pa morajo zatiralci podle-či. Čutili so, da morajo nastopati Vrnjeno. To so vedeli in čuv-stvo medsebojne hvaležnosti jih je obhajalo. Čutili so, da vsi služijo enemu in vsak po-sebe vsem. Vstalo je sicer vanje vprašanje, kako bo vendar poslej. Ali bodo mesece in tedne tako skupaj? Kdo bo pa delal? Kaj bo, ko se razidejo vsak za svojim delom na dom? Uporniški vodje so morda sami trpeli ob takih mislih ali pa, kc so videli druge, da t^pe. Zato je potegnil Andrej La-harnar Šimna Goljo na stran in mu tiho nekaj dopovedal. Kmalu potem se je Sime dvignil, šel okoli najuglednejših mož, govoril ž njimi in na ta način ustvaril v kratkem časo iz neurejenega taborišča zbornico in shod. Strnivši okoli ;sebe najvplivnejše ljudi, je Go» lja spregovoril Svojih petde set županov z možmi iz dva-najstij ga je poslušalo kot nekak ožji zbor. Okoli teh so se stisnile množice. "Možje," je rekel Golja, "se-dem let sem čakal na to uro. Obupal sem že, da jo učakam, pa sem jo le. Bogu hvala in čast." Prestal je za trenutek in nadaljeval nato: "Sami veste in morate presoditi, da je drzna reč, česar smo se lotili. Bodite pa prepričani, da je bilo potrebno. Vsi pošteni ljudje, tudi gosposki, ki so taki, nam prav dajejo, kolikor gre. Celo mestni pred na mi, ki so pomejniški ljudje, pa jih mi ne razumemo ne oni nas, drže z nami. O naših duhovnih še govorim ne. Rekli so svoje. Ne vsi, Bog pomagaj: zato, ker niso vsi vredni. Pa o tem naj sodi Bog, ne pa mi." Zopet je prenehal. Izmed ljudi je bilo čuti pritrjevanje Golja je znova spregovoril: "Težka je naša reč. Taka je, da smo vojska, pa se bojevati ne smemo; vzeli smo orož je, pa ga, upajmo, nič več rabili ne bomo. Tudi upiramo se ne. Kdor nam to očita, je hudoben ali pa neumen. Vsak človek se sme potegniti za svoje pravo. Tako se tudi mi. Če da bomo vsi kakor eden prav takisto rekli, če bo trebir. Ljudje so živahno pritrjevali Golja je nadaljeval: "Zato pa, ker smo pravična vojska, ne taka, ki silo dela, smo nekateri posebno postave napravili med seboj. Mislim da so vam glavne štake povedali vaši prvi. Ce niso, vprašajte mene, Laharnarja, Kragulja, Kobala, Podgoniika ali pa svoje župane. Ena zahteva \ tej postavi je, v devetem, so-dim, da morajo občine voliti vsaka svojega moža. Ti izberejo deset mož z desetimi namestniki. Vsak teden, kadai smo doma, imajo ti deseteri pravico soditi na življenje in smrt vsem tistim med nami, ki bi kaj takega počeli, da bi utegnilo škodovati nam vsem. ■ "Nikomur namreč izmed na? ne bomo pustili, da bi delal komu krivico, kakor smo nasprotno zbrani, da ne bi kdo drug našim škode delal. Kdor med nami bi se pregrešil tako, da ga je doslej cerkvena in posvetna oblast zato preganjala, sojen in obsojen bo tudi med nami. Zato bo sojen, kdor bi na svojo roko ubijal, ropal ali počel drugačna nasilja. To je deveti štuk naše postave; strog je, pa je moder in potrebeni (Dalje prihodnjič.I -O—— | Pri trdosrčnem možu jok nje gove žene vse doseže. | Zlati gradovi v zraku so zgrajeni na temeljih nemogoč nosti. MbIM f* lčne- navesti. V SMRT Martins Ferry, O^ 10. avgusta.—Tu živeči 26-letni delavec John Kaladros, rodom Grk, je zgubil včeraj v neki tovarni delo. Danes ja prejel iz stare do-movine pismo, da sta umrli nje-gova mati in sestra. To je nesrečnika dovedlo do obupa, da je skočil z nekega mosta v Ohio reko in utonil. VICTOR BERGER UMRL Milwaukee, Wia. — Dne 7. avgusta popoldne je v neki tukajšnji bolnišnici umrl širom držav občeznani Victor L. Ber-ger, bivši in prvi socialistični kongresnik, časnikar ter voditelj socialistične stranke; dosegel je starost 69 let. Podlegel je poškodbam, ko je bil pred tremi tedni povožen od poulič ne kare. Pokojnik je bil rojen leta 1860 v Avstriji. Nekaj let je obiskoval univerzo v Budimpešti in na Dunaju in rse je leta 1879 izselil v Ameriko, kjer se je začel zanimati za politiko, v prvi vrsti za socializem. Bil je hud nasprotnik kapitalizma in svetovne vojne. Leta 191J je bil od svoje stranke izvoljen v kongres, tako tudi leta 1918. Istočasno ga pa kon grešna zbornica ni hotela odobriti, nakar je njegovo zopet-no izvolitev leta 1919 najvišjo zvezno sodišče odobrilo. Leta 1919 je bil Berger ob sojen na 20 let ječe v Leavenworth vsled kršenja špijonske postave, . obsodil * ga je znani zvezni sodnik Landis, Berger jr bil kmalu po obsodbi pomilo k daljne Pogreb sc Je vršil dne 10. avgusta ogromni udeležbi . občinstva. Njegovo truplo je zadnji dan ležalo v rotundi mestne hiše. kamor ga je prišlo gledat nad 75,000 oseb. Pri pogrebu sc govorili: mestni župan Hoan, Morris Hillquist iz New Yorka in profesor Hayden iz Chicaga. Truplo pokojnega Bergerja so zatem sežgali. # Lepe tiskovine M Tih druMva, ae trgovce. poaiMnikt, ta vaak«vr«t-m prir«dir*» dobite vede) « po nizkih cenah v prvi atevMMki aoijafcl tlakami e ZH državah. kjer dobit« ob vaakeai čaau za-aaaljlve