Slavnosten dan. Velikonočni torek dne 29. marca je bil za S. K. Z, slavnosten dan. Obdržavala je v Mariboru svoj letoitaji občni zbor. Iz vseh okrajev Slovenskega Stajerja so pribiteli pristaši naše kmecke stranke, da se iideležijo obftnega zbora svoje politične organizacije;. Tudi vsi državni in deželni poslanci S. K. Z. so bili pri aborovanju navzoči. Največjo navdušonje pa je vzbudila navzočnost voditelja slovenskaga kršcanskega ljudstva, naželnika Vseslovenske Ljudske Stranke, dr. Ivana ŠusterŠida. Završalo je po dvorani od ploskanja in gromoTilega «Živio"-klicanja, ko je vstopil v veliko dvorano Narodnega Doma med svoje štajerske sobrate, kateri so mu s tem prisrftnim vsprejemom dokazali, kakoljubijo in spoštujejo moža, ki se vse svoje življenje bori za dobrobit slovenskega ljudstva. Naj mu bo ta pojav odiritosrčnega spoštovanja tudi v zadoščenje za vsa blatenja, katera je moral mož pretekle ease pretrpeti tadi od fctajerskth liberalcev. Sedaj je seveda tudi pri liberalcih drugače, kajti pred njegovim velikim političnhn talentom in neumornim delom za slovenske koristi so uinolknili tudi liberalni palčki. Občni zbor S. K. Z. je otvoril njen uačelnik, državni in deželni poslaneo, Ivan Roškar, ter pozdravil navzoče zborovalca in državne in doželne poslanoe. Potem je povzel besedo, da govori o nameravanem dav'7.!' i'«"1 vino. Poblanec Roškar. V jasllb besedali jo g. poslanec razložil zakouski naiV.* zu "(TavCfe-TnSrVAnOj^et-z, osoljenimi besodami (fokazoval njegove nodostatke in ve\iktr Skodt), \\ bi Jo naredil vinogradništvu, ako bi postal načrt res zakon. Ko je razlagal, kakim sitnostim bi bili vinogradniki izpostavljeni vsled nadzorovanja vinskega pridelka v svrho obdačenja, je ljudstvo glasno izraŽalo svoje ogoreenje nad vladno nakano. Navedel je, kaj so že vse S. K. Z. in njeni poslanci storili nasproti predloženemu načrtu, ter obljubil, da bodo še oadalje v tem smislu delovali, in poskusili vse, da na^rt ne postane zakon. Z velikim odobravanjem se je obšni zbor zahvalil za; temeljito in govorniško apretno izvajauje na^olnika Kmečke zveze, ter na njegov predlog soglasno sprejel gledečo resolucijo: Na občnem zboru Slovenske Kmečke Zveze iz veega Spodnjega Stajerja zbrani vinorejci protestiraJo z vso odločnostjo proti upeljavi novega davka na vino. Zahtevajo torej od v. c. kr. vlade, da odtegne tozadevno predlogo, katera bi, ako postane zakon, unižila našo vinorejo, ter s tem ugonobila mnogotiso6im viniftarskim in posestniškim rodbinam eksistenco. in jih prisilila k izselitvi v tuje države. Vinoreja se že dandanes ne obnese, in sieer vsled pomanjkanja in draginje delavskih mo^i, podražitve vseh, za obdelovanje potrebnih materijalij, in vsled na najnižji nivo padlib cen za vino, katere povaročajo vedno večja produkcija in uvoz, najbolj pa nezdrave trgovinske razmere. Trgovina z vinom je neracijonelna zato, ker je v rokab. nekaterih posameznikov, kateri jo izrablja|o v silovito Sko<lo producentov in konsumentov. Zadrnžno kletarstvo vinogradnikov je nujno potrebno, edina odpomoc proli temu. Avstrijski koiusum vina je med evropskimi državami še komaj na dvanajstem mestu. Prenovitev okuženih vinogradov na Stajerskem Se niti za eno tretjino od prejšnjega površja ni izpeijana, ker povzro^a preogromno strožke. Novi davek na vino, kateri bi z vso gotovostjo najbolj prizadel pro<iucenta ali vinorejca, in bi se valed (oga fte zdatno znižal konsum, bi državi le malo koristil, ker bi se glavni del dohodkov porabil za nadzorstvo ali kontrolne organe. Ako toroj vlada ne namerava vničiti vinoreje, in Se uvidi v vinorejstvu koristno panogo ali del kmetijstva, todaj naj opusti vsako namero, z novimi davki njo oškodovati ... ! .',,¦•> A za vso to sedanja vlnda ni imela mnogo smisla, pa^ pa za nalaganje novih bremon. Zato pa so štajerskega ljudstva na svoje zastopnike poslance, z obračajo vsi zbraiii vinorejoi v; imenu vsega spodnjezahtevo, da z vso odločnostjo zastavijo vse svoje moči ter preprečijo z vaemi sredstvi, četudi z najskrajnejšimi, viadno uakano, s katero bi se obremenila vinoreja z novim davkom. D r. 1 v a n Štisteršič. Viharno navdušenje je zopet nastalo, ko je dal Itredsednik besedo vseslovenskemu voditelju dr. Šusteršicu. .,Zivio Susteršifi!" je donelo po dvorani, in le IKMiasi je poleglo ploskanje in vskliki, da je mogel za6eti govoriti. Z napelo pozornostjo je poslušalo vse jasna izvajanja, katera so večkrat tako elektrizirala |X>slušalstvo, da je moral govornik prekiniti in ftakati, da se vleže splošno navdušenje: Položaj na Dunaju je skrajnokrilifien. V predvelikonočnem zasedanju se je vlada prepričala, da ninia zanesljive večine, ma.katero bi se mogla naslanjati. Nasprotno: veGina zbornice ]e odklonila, razpravljati še pred Veliko nočjo 182milijonsko posojilo, katero zahteva vlada, ker primanjkuje denarja v državnih blagajnah. Kako ?io šlo s tero posojilom p o Veliki noči, še ni jasno. Danes se zamore le jedno reči: da je vse negotovo, usodavlade, usodaparlamenta i n usoda vladnih predlog. Sanio o n o je g o t o v o, in to je za nas edino merodajno: Da se Vseslovenska ljudska stranka ničesar ne boji, naj pride k a r h o č e! (Dolgotrajno ploskanje.) Parlament se zopet snide okoli srede aprila. Ni pričakovati, da se do takrat kaj spremeni na vladnih klopeh. Tudi pisarjenje, da se do takrat zasedete mesti &Qškega in nemškega ministra^krajana, je prazno. Vsaj 'kar se tiCe 6 e š k e g a ministra-krajana, je čisto neverjetno, da bi katerikoli Ceh (Navdušeni klici: Živio Cehi!) vstopil v sedanji kabinet; kajti Slovanska Jednota je po soglasnom sklepu odločno odklonila, vsako tako k r p a n j e (Pritrjevanje) m slovesno izrekla, da sinatra vsakega, ki bi kljub temu šel v ministrstvo, škodljivcem slovanskih interesov. Bolj verjetno je, da bo poskusil baron B i enerth takoj, ko se snide državni zbor, p r i p r aviti Cehe in Nemce do kompromisa o narodno-političnih spornih toikah n a C e š k e m. Mi bi gotovo narodno spravo med Cehi in Nemci z veseljem pozdravili, kor bi s tem bil ustvarjen jeden najvažnejših predpogojev za ozdravljenje naših notranjepolitifinih raamer. Toda, kakor ležijo stvari, ni pri&akovatl, da se bo kompromis posreCil. S precejšno sigurnostjo se zamore reči, da se bo razbil ob prenapetih zabtevah Nemcev. In potem stopi položaj v najkritiCneji Stadij. Kriza postane nadvse akutna. Pa tudi v nepričakovanem slucaju, da se po srefti češko-nemški kompromis, notranje-politifni položaj fte ne zgubi svojega kritičnega značaja Ostane Se odprto jugoslovansko vprašanje (Gromovito pritrjevanje) slovensko f- nemSki, slovensko-italijanski in brvatskoitalijanski spor. Le 6e se posreči rešiti tudi južni narodni spor potom sporazumljenja prizadetih narodnosti v smislu narodne ravnopravnosti, bo mogočegovoriti o resničnem ozdravljenju avstrijskih notranjepolitičnih razmer. (Tako je! Navdušonje.) Drugače ostane velika rana odprta na velevažnem dehi državnega telesa. Kajti proti jugu, ob oba^ lih sinjo Adrije in na Balkanu leži prihmlnost naše države in tukaj, naijužnoslovanskih tleh, seodločtdanes alijutri usoda habsburške velesile. (Pritrjevanje.) S slepoto vdarjen bi bil avstrijski državnik, ki bi to preziral. V. L. S. je pripravljena, skloniti pošteno, raoSko spravo z oarodnimi nasprotniki. Toda za sedaj je komaj upati, da se ista dobra volja najde tudi oa drugi strani, kajti Nemci nočejo ravnopravnos t i, temveč hočejo predpravice. hočejo podjarmiti in gospodariti. Zato utegne nam Jugoslovanom in osobito nam Slovencem pridržana biti še daljša doba bojev aa narodno ravnopravnost, za naš narodni pbstanek. — Trdno zaslombo imamo v teh bojih v naših zvestib zaveznikih, v bratih Cehih. (Silno navdušenje.) — KakornaŠazvestoba donjih ostane neomahljiva, tako 66 tudi češka zvestoba ne gane. (Po dvorani Sumi gromovito pritrjevanje.) Slovanska Jednotajje in ostaoe stolp Seško-slovenske solidarnosti. (Ponovne ovacije bratom Cehom.) Ne varajmo se pa v e n e m: glavna naša moč in jamstvo za bodočnost Jugoslovanov leži v nas Jugoslovanih s a m i h. J e d i n i in m o ^ n i, moramo pre$ vsem biti m i s a m i :— ' potem se nam ni bati nobenih vibarjev! Zato je bil skrajni čas, da se je osnovala Vseslovenska ljudska stranka (Navdušenje), velika, jednotna stranka celokupnega slovenskega ljudstva, — brez ozira na deželne meje. Vseslovenska Ijudska stranka Je danes,' najmoftnejši faklor' med a vstrijskimi Jugoslovaniin zavzema odlično mesto med Slovani, pa tudi sploh v parlamentu — in to kljub temu, da še nima tistega zastopstva v državnem zboru, ki ji gre pc dejanskih politiftnih razmerah v domovini. Kajti to je jasno: če bi bile dan e s nove volitve, pripadejo V. L. S. z maliini izjemarai vsi slovenski mandati, tako da bo, če Bog da i sreča junačka, v prihodnjem državnem zboru V. L. S. sama za-se predstavljala absolutno večino jugoslovanske delegacije. ('Viharno pritrjevanje.) Toda že danes je pozioija Slovenskega kluba v državnem zboru obfie priznana in spoštovana. To se imamo zahvaliti jedinosti v načelih, medseboinemu prijateljstvu in zaupanju poslancev V. L. S., navduSenju vsakega izmed nas za dobro stvar, in strogi disciplini, ki vlada v naših trdno sklenjenih vrstah — pred vsem pa zavesti, da se moramo pri svojem fruda- in odgovornosti polnem del\n' naslanjati n a neomajno zaupanje ogromne večin© slovenskega ljudstva,ki je enega doh a z n a m i. (Burno ploskanje.) Žalibog pa ne morem hvaliti razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankarni. Dotakniti se m o r a m tudi te rane, če tudi bi rajSe molčal. A razmere silijo, da se to razmerje enkraČ razjasni in uredi. Zato je moja vestna dolžnost, spregovoriti rwkaj besed o tem. Ostali Jugoslovani razpadajo v več strank, ki so deloma doma v hudem nasprotstvu, na Duriaju pa so se zdrtižilo v takozvano Zvezo južnih Slav e n a. Nekatere teh strank so nam po svojih nafielih sorodne. Ix)jalno razmerje med Slovenskim klubora in Zvezo južnih Slavena bi bilo tem lažje mogoče, ker stoje sedaj v ospredju narodna vprašanja iii je treba zastaviti vse sile, Ida se zavaruje svolxHlni razvoj lugoslovanov v državi. Zato se je po inicijativi Slovenskega kluba zasnovala Narodna zveza kot skupna orc cija vseh jugoslovanskih državnih poslancev v svrho skupnega naslopanja napram vladi in naprara dmgim strankam. Slovenski klub se je vselej zvesto držal skior>ov Narodne zveze in je zastavil vso svojo nio^, za izvržitev teh sklepov. Kljub lemu so oastale v okviru Narodne zveze razmere, ki niso v interesu jugoslovanstva — in to baS sedaj, v velevažnera trenotju notranjepoliliftnega razvoja. Ne bom preiskaval, kdo je kriv > konStatujem le suho dejstvo: Skoro nobenega medsebojnega zaupanja ni vefi in če se lem razmeram ne naredi konec p r a v k m a1 u, ulegne priti do nepreglednih posledic. Slovenski klub bodo po Veliki no^i odloeno zahteval, da se razmore v Zvezi Južnih Slavena temeljito razjasnijo in ustvarijo odkriti, odkritosrčni in k>- jalni odnošaji v jugoslovanski delegaciji na t r d n i atvarni podlagi — inačebodemoral Slovenskiklub izvajati konsekvenc e I n p o s t o p a t i p o p o 1 n o m a/ s a m os t o jA o v o b r a m b o v z v i š e n i h interesov, k i jih j e ljudstvo zaupalo poslancem V. h. S. (Zivahno, dolgotrajno pritrjevanje.) Žalibog znamenja niso ugodna. Dogodek, ki se jo zvrSil v zadnjem času v Zvezi južnih Slavena, zelo omajuje naše nade, cla bo Se mogoče, priti do eadovoljivega razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Zveza južnih Slavena je imela *lne 1.8. marca t. 1. pod predsedstvom poslanca P 1 o j a sejo, o kateri so objavili neinški in hrvaški listi ' poseben komunike, to je olicijelno poročilo, izšlo iz "Zveze same. G 1 a s o m t e g a k o m u n i k e j a j e Z v ez a j u ž n i h S 1 a v e n a s a m o 1 a s t n o p r e 1 cmila soglasni sklep Narodne zveze v vseučiliSkem vprašanju, v tem, najvažnejšem kulturnem vprašanju vsega slovenstva, glede kateregaso edini vsi Slovenci, glede katerega bi morali tembolj t u'di poslanci biti edini. (Burno ploskanje.) Razume se, da nas je to postopanje Zveze južnih Slavena nemilo dirnilo in naravno je, da je i / zvalo hudo kritiko v rodoljjubnih sliv venskih listih. Na Slovenski klub je napravilo postopanj« Zveze južnih Slavena tem mučneji vtis, ker smo že lansko poletje skusili, da je v odločilnem t r en o t j u, to je, ko je prišel v perečera vseuciliškem vprašanju č a s d e j a n j, Z v e z a j u ž n i h S 1 avenaprepustHavsedelo, v e s d e j a ns k i o d p o r i n v e s o d i j Slovenskemu k 1 u b u s a m e m u. (Medklici: Ploj! Skandal!) JHansele, geh' du voran, du hast Stielele an.'Znano je, da zastopniki Zveze južnih Slavena v proracunskem odseku niso takrat ganili mazinca! Tem bolj nani daje misliti' zadnji presenetljivi sklep Zveze južnih Slavena v tej zadevi. Več za danes ne recem, ker nofiem prejudicirati stališču Slovenskega kluba v tem velevažnem vprašanju »n zlasti tudi, ker nočem vliti olje v ogenj v tako kritičnih časih. S 1 o v e n s k i k 1 u b b o g o v o r i 1 o p r avem času innjegovim besedam bodo s 1 e d i 1 a t u d i primerna d e j a n j a. (Veliko navdušenje.) Za sedaj naj bo zadosti o teh neljubili vazmerah. Obračam se na naslov r o d o 1 jj u b n i h tovarišev v Zvezi južnih Slavena in jim kličem: S k r a jni 5as j e, da se vzvišena, sveta stvar postavi nad vse druge ozire, ki so malenkostni v primeri z visokimi cilji jugoslovanske politike'v A v s t r i i i! (Zivahno ploskanje.) Pa naj se zgodi, kar ho6e — mi. se ničesar ne bojimo, če tudi sami ostanemo! Mi se zavedamo, da je naša moč nezlomljiva, ker naša moč je moč ljudstva, ki nam je poverilo svoje zastopstvo. (Pritrjevanje.) Vlade prihajajo in odhajajo — vCasih se odhod zvrši še hitreje nego prihod — prihajajo in odhajajo cesarski namestniki in deželni predsedniki, sekcijski načelniki; tudi' dvorni svetniki (Splošna veselost) pridejo in odhajajo in zginejo v temoto pozabljenja, ravno tako šribarji in biriei: kar pa ostane, to je 1 j u d s t v o, to je domovina, sveta zemlja, porošena po krvi, solzah in znoju svojih otrok. — Ostane živa moč zdravega, svobodoljubnega ljudstva, ki hoce živeti in se svobodno razvijati in napredovati na svoji rodni grudi. Prihodnjosti ljudstva ne bodo odlofiile ne vlade, ne cesarski namestniki, ne dvorni svetniki (Smeh), pa tudi ne poslanci — odločilo jo bode le 1 j u d s t v o s a m o. (Tako je! Pritrjevanje.) Zato ima trajno vrednost le ono delo,; ki daje ljudstvu rnoč, ki usposobi ljudstvo za trajni, smotreni boj za svoja prava, za svoje ifleale, za evoje svetinje, za svoj duševni in gmotni blagor. (Silno navdu- Šenje.) Glavni predpogoj za, to usposobljenost pa je organizacija. Ljudstvo mora samo vcinkovati. V s a k s e mora zavedati, da je njegova dolžnost, da je 6 l a n stranke slovenskega 1 j u d s t v a. (Dolgotrajno navdušeno ploskanje.) Ne sme biti vefi tako kakor prej, ko se je vsak pri raznih narodnih slavnostih na svoje stroške napil (Veselost) in čim večji je bil narodnjak, — tembolj se ga je napil. (Ponovna veselost.) Pri vsem tem je pa bil tisti, ki ni imel nobene besedfc, naše ljudstvo. (Zivahno pritrjevanje.) Kdo pa ,je naSe ljudstvo? Slovenski k m e t. (Gromovito ploskanje.; 1 z b r i S i m o s 1 o'¦enskega kroeta ln slovenskeganaroda ni več. (Pritrjevanje.) Kdor hoče dolati za na-\<! ljudstvo, mora delat: za slovcnskega kmeta. (Ploskanje.} Kdor pa hoče iti z ljudstvom, mora spoštovati vse, kar ljubi naS narod. SpoŠtovati in ljubiti mora globoko versko p r e p r i 6 a n j e, ki živi v našem ljudstvu in mu daje neizčrpljivo moč. (Navdušenje.) Ob času volitev se vedno najdejo, katere sicer dobro poznamo, ki so pa pri takih prilikah dobri kristjani. (Smeli.) Takih se moramo otresti. fjiberalua stranka mrzi kmeta, to je, znana stvar. Nekaj se ji pa vendar dopade na njem: Glas, ki ga ima pri volitvah. (Živahna veselost.) Pri volitvah leta 1901 je: hodil neki agitator od gostilne do gostiJne in razlagal kmetom sv. pismo. (Veselost.) Samo nekaj je bilo čudno. Na levo cerkev, na desno gostilna, a le to je videl agitator. (Veselost.) Na levo služba božja, na desno so se svetili štefani in pri teh se je agitator pridušal, da je boljši kristjan ikakor gospod župnik. (Hrnpen smeh.) Seveda so ,^a Ijudje kmalu spoznali in niu pokazali vrata. Mi se tnoramo zavedati, da clelo med ljudstvom ni odvisno od dobre volje, ampak je dolžnost. (Pritrjevanje.) Se ve6! K temu delu mora biti vsak naravnost prisiljen po organizaciji. Le na ta način je mogoče. da smo vedno na mestu, ko je treba ljulk« trebiti. (Veselost.) Vi ste pri zadnjih volitvah dokazali, da znate to kar naenkrat napraviti. j(Ploskanje in sraeh.) Sedaj so narodna vprašanja v ospredju. Ta so prva bojna točka. Zraagati moramo, ako se ljudstvo složno bori za svoje pravice. (Navdušenje.) Varovati se pa morarao pri tem neplodnih Iraz. Te so zapuščina liberalne dobe. (Pritrjevanje.) S Irazami velikokrat samo škodujemo, posebno ako izzivamo po nepotrebnem nasprotnika tam, kjer je v nedosegljivi vedini. Naši sorojaki morajo potem včasih trpeti radi praznih fraz. Pametno delo naj velja! (Burno ploskanje.) Naše orožje ne sme biti fraza, ne krivica, ampak pametno, smotreno delo. (Navdušenje.) Neomajano zaupanje v božjo pomoč in lastno delo nas samo reši propada. (Pritrjevanje.) Božja in človeška pravica naj bo naš meč. (Zivahno pritrjevanje.) Vseslovenska ljudska stranka bo šla vedno po tej poti 1n ne odneha niti za las, ako tudi traja boj desetletjti, magari oelo stoletje. (Tako je! Navdušenje.) Korajže nam ne sme zmanjkati. Edini kakor en mož moramo biti, pa bo šlo. (Ploskanje.) Padel bo vinski davek, Šel bo Bilinski in šli bodo razni hofrati. (Veselost.) ^Ljudstvo bo pa zmagalo. (Navdušenje.) Pri zadnjih volitvah ste pokazali, kaj znate^ — Ljudstvo je govorilo mirno, a jasno. Stopajte po tej poti naprej, je še mnogo dela. (2ivahni klici: Hofierao!) Tisti, ki ni kri od vaše krvi in ne vašega tiuha, naj nima nobene besede med vami. Prijazno sicer lahko govorite, ker to nič ne velja, in mora biti ftlovek šo s cigani prijazen., (Veselost.) Zagovarjati sem moral enkrat celo cigansko družbo in sem moral biti prijazen. Glavni lump je bil oproščen, a me še pogledal ni, kakor da bi bil največji poštenjak. K sreči so ga par mesecev pozneje obesUi. (Zivabina veselost.) Tak je tudi liberalec. Pred volitvami se dobrika, ko jo. izvoljen, ti pa pokažo hrbet. (Klici: Prav dobro! Ploskanje.) Zato hodite po poti, na katero ste stopili, odIo6no naprej. Niste vec sami, ampak vesoljno slovenr sko ljudstvo, ki je iste krvi in istega duha, stoji za vami. (NavduŠenje.) Stopajmo vsi skupaj pod geslom: Z BogoiB -Zi\ ljudstvo! (Po dvorani završi. NavduSeni vskliki in burno ploskanje se noče poleči. Na odru pa Castitajo poslanci S. K. Z. svojemu vrhovnemu voditelju, vsi prevzeti od krasnih programatičnih besed.) ZaVseslovonsko Ljudsko Stranko. Nato je deželnega glavarja namestniki predlagal slodečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela: Občni zbor Slovenske kmečke zveze z veseljem pozdravlja ustanovitev Vseslovenske ljudske stranke pod vodstvom dr. Iv. SusterSifia, ter izjavlja, da se uvrsti v to organizacijo celokupnega slovenskega naroda. D e ž e 1 'a i odbornik Robie. Koinaj se jo poleglo navdušenje, koje je izzval dr. ŠusteršiC s svojim govorom, da nafielnik besedo deželnemu odborniku K o b i 6 u. In zopet je nastal vihar ,,Živio"-klicev in ploskanja. Ljudstvo je hotelo s tera pokazati deželnemu odborniku Robifiu, kako mu je hvaležno, da je edini izmed prejšnjih starih poslancev ostal zvest vzorom slovenskega krš&anskega ljudstva, ter postavil svojo bogate izkušnje na, parlamentarnem polju v službo slovenske kmečke stranke. Z mladeniškim vznosom je ta naS zasluženi dolgoletni bojevnik za pravico slovenskega ljudstva izvajal: Robic govori: Težavno je govorili po dr. Šusteršiču. Vendar uie veseli, da je moj dolgoletni prijatelj dosegel take uspehe tudi pri nas na gtajerskem. Primoran sem, da mu še enkrat CestHam. (Bil je prav slovesen trenotek, ko je v boju za narod osiveli poslanec Robi<> stopil k voditelju V. L. S. in mu čestital.) Nato je nadaljeval: V štajerskem deželnem zboru Tii prave večine. Le takrat se najdejo nemški poslan«i, kadar se gro proti Slovencom. Ta nemškn vočina hoče imeti vse pravice, noče pa izpolnovati nobenih dolžnosti. Za pokritje deželnega primanjkljaja, za deželno gospodarstvo se sploh no briga. (Skandal! Sramota!) Kako se v Gradcu gospodari, kaže najbolj deželna bnlnišnica. Dehilo se je brez pravega nafirta, tudi finanfno vpraSanjo ni rošeno. Že dozdaj se je proraf-.un prekorafil za 3 milijone. (Nemir. Glasni vskliki: tujmo, čujmo!) In kaj šc vse pride!! Ko smo prišli v graško deželno zbornico, smo iineli prav težavno stališče. Zahtevali so od nas, naj govorimo samo nemško. (Medklic: Tudi Narodna stranka in dr. Kukovec to zahteva.) Mi pa se nismo udali ter se ne udamo; mi zahtevamo enakopravnost. (Navdušeno odobravanje.J Potem so nas holeli navdušiti z navidezno nedolžno spremembo poslovnika. Toda spoznali smo h»dobne nakane ter se postavili v bran. Prišli so potem z načrtom o spremembi deželuejii\ šolskega sveta, ki bi se naj preustrojil v nemSkonaoijodalno gospodovalnico. Nemško-na^ijonalna večina je tudi hotela oropati slovensko celjskoj okoliško občino. l^risiljeni smo bili, začeti najostrejši boj; začeli smo z obstrukcijo. (Burno ploskanje.) Nasprotniki so se motili. Našli so nas pripravljene.; (Voliko navdušenje.)) Posebno so se odlikovali poslanci v kmefiki suknji. (Viharni pozdravi in topla zahvala kmetom poslancem.) Ko je velika večina videla, da nas ne premore, je bila tudi zadovoljna. da so nas poslali domov. Tn šii smo. (Burno odobravanje.) Seda.j se nekaj čuje, da se vrše pogajanja, da bi deželni zbor zopet delal (dr. Benkovič: Dolgove delal), toda zahtevajo, da se vdamo. Tega ne! (Navdušeni klioi: Nikakor ne!) Mi hočemo v gospodarskem, politifinem in narodnem smislu delatii in zmagati. (botgofrajno, vedno se ponavJjajoče navdušenje.) K temu govoru je stavil g. Miha B r e n 6 i 6 sledečo resolncijo. ki je bila tudi i odobravaajem sprejeta: Občni zbor Slovenske kniečke zvoze s ponoaooo odobruje odločni boj kmečkih slovenskih poslancev r deželnem zboru v Grudcu, ki so ga pričeli zaradi ssapostavljanja slovenskih koristi v gospodarskem, narodnem in prasvetnem oziru. ter jim izreka svoie n«(imejeno zaupanje. Poslanec d r. Korošec. Končno ,je dal §e poslanec dr. Korošeo kratkosliko o dosedanjfiin delovanju in o dosedanjih uspehLb 8. K. Z., (er oznadil njene naloge za bližnjo bodoč^ nost. V o 1 i t v e. Kako je Ijudstvo voditelju S. K. Z. g. Roškarju bvaležno in udano vsled njegovega dela za; kmefrke koristi, pokazalo so je, ko je prišlo do volitev načelnika kmečki organizaciji. Deželnega glavarja namestnik, dr. Jankovič, se je spominjal zaslug in vrlin načelnika Roškarja ter predlagal njegovo zopetno izvolitev načelnikom S. K. Z., in vsi zborovalci so % vskliki pritrdili predlogu. In ko se je g. Roškar branil sprejeti zopet to častno breme, niso hoteli prenehati klici ,,Živio Roškar", dokler se ni udal ljudski volji. G. Roškar je zopet načelnik S. K. Z. Živel! Pri nato sledeftih volitvah je bil izvoljen sledoči o d b o r: Dr. Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Ivan Ru<loli, Alojz Terglav, Martin Pajdaš, Franc Pišpat; a. TurnSek, J. Schontloiier, Alilia Brenčio ml. _ .lak-jfc Bovka, Maitin Ceijak, Avg. Cof, Filip Gilunder, tlr. Jusip Hohnjec, dr. Iv^.Penkovjf^..Fraflr^Vrfflrfer* l(t~ •^in Rajh sl^J. Sfi-avs, l^Žebot. Vprašanjn. G. Bratušek je stavil vprašanje zaradi oskrbnika Flucherja, ^e se res nastavi za kletarskega nadzornika, g. Kokelj zaradi regulacije Drave, ki jo i© nemška večina vsled ncmarnosti zavlekla, in g. Gomilšek radi notranje organizacije S. K. Z. Ko je dal. načelnik na vsa vpjažanja zadnvoljive odgovore, je bil dnevni red izčrpau. Velik in slovesen je bil dan, ki so ga velikonočjii torek v Maribortf obhajali slovenski kmetje in njihovi prijatelji, združeni v Slovenski ikmečki zvezi. Kmetje so iraeli priliko, da so so nanovo prepričali. da je K. Z. najboljša zaščitnica njihovih stanovskib. koristi in teženj, ki pazi z raaterinskq skrbjo, da ne bi zadel našega laneta kak udarec, ki bi mu povzro(^il globoko gospodarsko rano. Zato se je tisto zaupanje do K. Z., ki so ga naži kmetje že prinesli s seboi v Maribor, na njeneni tretjem obCnom zboru utrdilo ter je postalo neoinajno. — Obenem je naša štajerska kmeeka organizacija storila velik korak naprej v vseslovenskem združenju: po pomenljivih in prekrasaih besedali vseslovenskega voditelja je javno in formalno izjavila, da vstopi kot članica; v Vseslovensko Ljudsko Stranko. Velikansko navdušenje, ki jo zaorilo po dvorani, ko je bil ta sklep enoglasno sprojet. nam je porok, da se naše štajersko ljudstvo zaveda vseslovensko misli, ki ne pozna pokrajinskih mejnikov, ter da vidi rešitev slnvenskega: naroda. edino-le v tesnem združenju vseh kršfianskilil iiiv ljudskib strank po vsch slovenskih })Okrajinah. Velikonofini torek 1910 bo v zgodovini naše krščansko-narodno vseslovenske nrganizacije zabeležen kot '.velepomemben flan. Po tej poti, ki so si jo začrtali na tretjem obfinem zboru S. K. Z., pognmno in vstrajrio naprej % združenimi niof'mi in z globokim zaupanjem na božjo pnmoč! Z Bogom za slovensko krščansko ljudstvo. Na obfni zbor S. K. Z. so prišli naslednji brzojavni, oziroma pismeiii pozdravi: V zadnjem trenotku zadržan, osobno prisoatvov;iti, pozdravljam v duhu to kmečko zborovanjo poštenja in dela kot voiik korak k osvobodenju slovenskega Stajorja in k zjcdinjenju vsega našoga naroda v cesarstvu. Zivela kmečka sloga z živo vero v Botra. Stjepan Radič. Imenom koroškiL sosedov pozdravljam Stajerske brate, zborujoče v znamenju vseslo\3nske ljud- ske ideje po strankinem geslu: Junaki naprej! Dr. Brejc. Nadalje sta brzojavno pozdravila poslanca dr. Žitnik in Gostinčar: ,,Naprej za delo četa vneta, v vrsti za načela sveta." Bog blagoslovi pošteno delo Slovenske kmečke zveze. Bog živi vse njene pristaše. Bog živi njene voditelje. Naprej do novih zmag. Ljubljana. Uredništvo ,,Slovenca": Poslali so še pozdrave kaplan Šketa in g. Korošak iz Kozjega, g. župnik Kolarič iz St. Miklavža nad Laškim trgom in kat. izobraževalno društvo pri Sv. Emi.