CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE i ♦ KiOt uvod v razgibanejšo predkon- gresno dejavnost organizacij Zveze komunistov v celjiskem okraju so i>i- la v zadnjem tednu v Celju, -Šošta- nju in Krškem tri bazenska posve- tovanja (komunistov, ki jih je na pobudo (izvršnega komiteja CK ZKS sklical okrajni komite ZKS Celje. Y Celju so se abrali komunisti celj- skega, išmarskega in šentjurskega območja, v Šoštanju predstavniki mozirste, žalske, konjiške in velenj- ske občine, v Krškem pa so zboro- vali predstavniki laške in posavskih komun. Posvetovanja so poskušala temeljito oceniti dosedanja prizade- vanja organizacij Zveze komunistov in njihovo vlogo v našem družbe- nem življenju, hkrati so bila ne- dvomno velik prispevek k jasnejši orientaciji našega nadaljnjega raz- voja. Tako so povsod poudarili, da morajo organizacije Zveze komuni- stov prisluhniti problemom v delov- nih organizacijah in komunah, da si morajo prizadevati za čim popol- nejk^ uveljavitev ustavnih načel v praKsi ter da morajo povsod, kjer- koli delajo, postaviti Človeka U^n njegove probleme aa prvo mesto. PRED SVETOVNIM DNEVOM ZDRAVJA jS TUBERKULOZO NI PREMIRJA s tem geslom se spominjamo le- tošnjega svetovnega dneva zdravja. Marsikomu se bo zdelo geslo izred- no ali celo odveč. Saj se vendar že dolga leta govori o borbi proti tu- berkulozi, o velikih uspehih, ki jih je ta boj dosegel! slišijo se že celo glasovi, da tuberkuloza ni več no- ben problem, o katerem bi se izpla- čalo še kaj veliko razpravljati. Imamo protituberkulozne dispan- zerje in bolnišnice za tuberkulozne bolnike, imamo izvrstna zdravila, s katerimi se vsak lahko brezplačno pozdravi v bolnišnici in doma za- stonj, skoraj nihče več ne umre za tuberkulozo — kaj pa še hočemo? Vse to je res, vendar je vse sku- >aj še premalo, vkljub vsem uspe- lom, ki jih je dosegla naša proti- tuberkulozna borba, v katere prvi vrsti so jprotituberkulozni dispan- zerji. Mogoče so nas prav ti uspehi za- slepili, da ne vidimo več, kako ve- lika naloga je še pred nami. Proti- tuberkulozna borba je dosegla, da je danes tuberkuloza pri nas na 9. mestu med vzroki smrti, med tem ko je bila pred 15 leti še na prvem mestu. Istočasno in kljub vsem naporom zdravstvene službe pa ugotavljamo, da je število novo obelelih vsa leta na isti višini. Vsako leto registrira- mo v Sloveniji preko 3.000 novih tuberkuloznih bolnikov, med tem ko se je umrljivost zmanjšala za od leta 1950, ko je bila 7,9 na 10.000, leta 1960 že samo 2,34 na 10.000 v Sloveniji. Vendar to ni bilo za uspeh borbe proti tuberkulozi. Naš cilj in naloga je zmanjšati število obolenj za Tbc na minimum, umiranje za tuberkulozo pa izbri- sati. Naloga pa je preobsežna in pre- zahtevna, da bi jo mogle obvladati samo protituberkulozne ustanove. Pri tako obširnem delu morajo po- magati vsi. Ta uvodni del sestavka, ki nam ga je pred »svetovnim dnevom zdrav- ja« posredoval dr. Hribovšek, ob- javljamo kot uvod v praznovanje tega dne. V prihodnji številki bomo objavili nadaljevanje tega zanimi- vega in tehtnega prispevka na naši problemski strani. VEČ ODGOVORNOSTI v torek je bilo v Krškem bazen- skd posvetovanje vodilnih komuni- stov iz občin Brežice, Krško in La- ško. Posvetovanje je sklical okrajni komite ZK Celje in je uvod v pred- kongresno dejavnost komunistov. Posvetovanja sta se udeležila tudi Franc Kimovec-žiga ter Riko Jer- man. V razpravi so nakazali problema rudnikov Senovo in Laško, kjer so zaloge premoga že skoraj izčrpane ter se postavlja vprašanje kam z de- lavci. V Senovem so nameravali gra- diti cementarno, za katero je v oko- lici dovolj surovin. Kljub temu, da bi bila cementarna visoko produk-^ tivna in bi bila tudi investicijska vsota dokaj nizka, le ta ni bila odo- brena. Rudnik Laško je v še bolj kritični situaciji, ker ima zalog pre- moga le še za 5 ali 6 let. Problem zaposlitve delavcev bi lahko delno rešili z gradnjo plavnice gline, ki je uporabna v keramični in papirniški industriji. Veliko so govorili tudi o proble- mu surovin za papirniško industri- jo. Izvažamo velike količine lesa, za katerega dobivajo podjetja visoke premije, pri tem pa domača indu- strija ne more dobiti dovolj suro- vin, čeprav nam prinese izvoz celu- loze petkrat več deviz kot izvoz lesa. Postavili so vprašanje, zakaj nihče Med razpravo o kmetijstvu so ugo- ne odgovarja za velika prekoračenja investicijskih vsot. tovili, da so si problemi v vseh šti- rih občinah podobni, vsaka pa jih rešuje po svoje v svojih lastnih ok- virih. Potrebno bi bilo, da bi jih re- ševali skupno, na področju vseh šti- rih občin. Predlagali so tudi, da bi vskladili kriterije, po katerih dode- ljujejo preživnine kmetom, ki so dali zemljo zadrugam. Tudi v šolstvu je položaj kritičen, saj v vseh štirih občinah primanj- kuje šolskih prostorov. Proračuni občin krijejo komaj osnovne potre- be, za investicije v nove šolske ob- jekte ali za adaptacijo starih šol pa je premalo sredstev. Podoben je položaj nekaterih ob- čin v zdravstvu. V občini Laško ima- jo na primer le tri zdravnike, ki morajo skrbeti za 19 tisoč prebival- cev. V gospodarstvu bodo na primer v letošnjem letu znašale investicije v laški občini 3 milijarde dinarjev; za investicije v zdravstvo pa ni pred- videno ničesar. Stanje strokovnih kadrov je v vseh štirih občinah kritično. Ugoto- vili so, da kadri, ki jih štipendirajo, ne ostanejo v svojih občinah, pač pa odhajajo v bolj razvite kraje, kjer so pogoji dela boljši. Zato so manj razviti kraji kovačnica kadrov za bolj razvite, namesto da bi bilo obratno. Vse preveč strokovnjakov je zaposlenih v raznih administra- tivnih službah, medtem ko jih v ope- rativi ni. Tovariš Franc Kimovec je na kon- cu dejal, da je razprava premalo posegla v medsebojne odnose med ljudmi, ki se manifestirajo v orga- nih družbenega in političnega sa- moupravljanja. Dejal je, da če ho- čemo doseči pri ljudeh razumeva- nje, jim moramo natočiti čistega vina. Če bo tako, ne bo prihajalo do raznih neljubih dogodkov. Ob zaključku posvetovanja je predsednik okrajnega odbora SZDL Jože Marolt poudaril, da je to po- svetovanje šele začetek mnogo šir- ših razprav, ki naj bi jih vodili ko- munisti med ljudmi. L. S. VEC SREDSTEV ZA DRUŽBENI STANDARD Bazensko posvetovanje komu^ni- stov celjske, šmarske in šentjjirske občine, ki je bilo v ponedeljek v Celju in je trajalo ves dan, je po- svetilo največ pozornosti nadaljnje- mu razvoju samoupravljanja in njegovi materialni osnovi, vpraša- njem družbenega standarda in zdru- ževanja sredstev za pomembnejše investicije, medtem ko so v razpra- vi osvetili tudi nekaj konkretnih problemov delovnih organizacij ob- močja našega okraja. Tako je že v uvodnih mislih sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Celje ing. Andrej Marine poudaril, kako napak je, da v večini delovnih or- ganizacij ne ocenjujejo pomena de- lavskega samoupravljanja tudli z gospodarskega vidika. Hitrejši raz- voj neposrednih oblik samouprav- ljanja lahko namreč v nrfiogočem pripomore k hitrejšemu gospodar- skemu napredku — zatorej mora lx)rba za dobro gospodarjenje v na- ših delovnih kolektivih postati hkra- ti tudi borba za pravilne in dobre odnose. Žal pa je pri ocenjevanju pomena delavskega samoupravlja- nja tudi v celjskem okraju še ved- no precej napačne prakse: v neka- terih delovnih organizacijah se de- lavski sveti in upravni odbori izgmb- Ijajo v drobnjakarskih, prav nič po- membnih razpravah, drugod pa spet ocenjujejo samoupravljanje zelo formalno in ga omejujejo samo na ol>či«sno obveščanje članov delovne- ga kolektiva o že sprejetih sklepih in stališčih. O družbenem standardu, o njego- vem i'azvoju in pomenu, so udele- ženci posvetovanja povedali veliko zanimivih misli. Tako so poudarili, da živimo v č^su, ko je standardu delovnega človeka treba pvosvetiti več pozornosti. V ta namen je treba odločneje razvijati terciarne in osta- le dejavnosti, v katerih občan za- dovoljuje svoje potrebe. Napačno je prepričanje tistih, ki trdijo, da je možno zibrati ta sredstva samo s spremembo strukture delitve narod- nega dohodka. To je sicer res ena izmed možnosti, druga prav tako pomemhna pa je borba za zvišanje mase narodnega dohodka sploh. To pa je možno doseči samo z veliko prizadevnostjo delovnih kolektivov. Ko so na posvetovanju razprav- ljali o Združevanju sredstev za po- meniibnejše investicijske objekte, so menili, da ho treba čimprej zagoto- viti dva osnovna pogoja za uspeh tega načrta: to so holjši, jasnejši programi dolgoročnih investicijskih potreb in smoternejiše poslovanje bančnega sistema. Prvi pogoj je po- treben zavoljo tega. da lx)do delov- ne organizacije v programih našle tudi svoje investicijske potrebe, za- gotovitev boljšega poslovanja banč- nega sistema pa bo prav gotovo po- večalo zaupanje v smotrnost teh na- ložh. Kot smo že omenili, so udeleženci posvetovanja!, razpravljali iud!i o nekaterih komkretnih problemih svojih delovnih organizacij. Tako so se v razpravi oglasili predstavniki celjske emajlirke, cinkarne, žele- zarne Štore in nekaterih drugih ko- lektivov, ki pa jim je marsikdaj zmanjkalo samokritičnosti. Bazenskega posvetovanja konau- nistov za območje Celja, Šmarja in Šentjurja sta se udeležila tudi čla- na Centralnega ikomiteja Zveze ko- munistov Slovenije tovariš Stane Kavčič — ki je s tehtnim prispev- kom sodeloval tudi v razpravi — in tovariš Franc Simonič. S PLENUMA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V Širini dela - jamstvo za uspeh Uvodne misli na torkovi plenarni seji članov okrajnega sindikal- nega sveta v Celju, ki je bila pod vodstvom predsednika VLADA CREŠNIKA posvečena vlogi in metodam dela sindikalnih orga- nizacij, je posredoval tajnik sindikalnega sveta za celjski okraj, IGOR BELE. t Kakor poročilo, tako je tudi raz- prava odprla niz problemov, ki se prav v zvezi z vlogo ter metodami dela sindikaliiih organizacij pojav- ljajo v zadnjem času. Četudi je bil plenum v glavnem posvečen analizi problemov, ni izostal poudarek us- pehov, ki so jih sindikalne organiza- cije dosegle. Tudi teh ni bilo malo; lahko celo trdimo, da jih je bilo ve- liko in da jih ne kaže pozabiti v času, ko govorimo, da se mora tudi delo sindikalnih organizacij pribli- žati novim zahtevam in potrebam, celotnemu družbenemu dogajanju sedanjega časa. Zavoljo tega lahko preživele oblike sindikalnega dela kvečjemu zavirajo prizadevanja za dosego lepših in boljših rezultatov. Hvaležna je ugotovitev, da so se obravnave te zelo zahtevne proble- matike lotili najprej sindikalni ak- tivisti, tisti, ki s temi vprašanji ži- vijo in jih zato tudi najbolje po- znajo. Ce bi hoteli iz izredno plodne raz- prave in uvodnega poročila povzeti najbolj značilne misli, potem bi mo- rali zapisati, da se morajo zlasti os- novne sindikalne organizacije v več- ji meri nasloniti na svoje člane in tako podreti plot, ki je marsikje na- stal med sindikalnimi funkcionarji ter člani. To hkrati pomeni, da je treba izvajanje sindikalnega dela prenesti na ves kolektiv, uveljaviti kolektivno odgovornost in zato tudi v najširšem krogu obravnavati ter reševati naloge in probleme. Ozkost dela sindikalnih organizacij se je marsikje hudo maščevala. Zaradi nje so sindikalne organizacije v pre- nekaterih primerih izgubile iz rok iniciativo, niti niso znale in mogle usmeriti hotenja kolektiva in po- dobno. Prav so dejali tisti, ki so po- udarili, da bi bilo napak, če bi iskali vzroke za pomanjkljivo delo sindi- kalnih organizacij v vodstvih (up- ravnih) delovnih organizacij, itd. Bolje je, če bi v teh primerih ana- lizirali svoje slabosti in si z delom, pravilnim tolmačenjem stališč, po- znavanjem celotne problematike ustvarili ugled in mesto, ki sindikal- ni organizaciji, kot mo^čni politični silnici tudi pripada. V razpravi je slej ko prej prišla do izraza zahteva, da morajo biti vse težnje usmerjene v krepitev os- novnih sindikalnih organizacij, ki morajo imeti svoje delovne progra- me, vsklajene s potrebami in poseb- nostmi kolektiva. Za delo teh orga- nizacij ni moči dati receptov; tu ni šablon, ki bi jih lahko prenašali iz enega v drug kolektiv. Delo sindi- kalne organizacije mora biti odsev razmer in prizadevanj celotnega ko- lektiva. Seveda pa gre prav tako za uveljavitev sindikalne organizacije, ki se bori za lepše in boljše življe- nje, za napredek in ki zna prisluh- niti ter upoštevati vsa pozitivna stremljenja svojih članov. M. B. PROGRAMI INVESTICIJSKIH NALOŽB MJ BODO REALNI V Šoštanju so se na bazenskem posvetovanju zbrali vodilni komunisti mozirske, velenjske, žalske in konjiške občine. Med gosti pa sta se tega pomembnega predkongresnega razgovora ude- ležila tudi sekretar Centralnega komiteja Zveze komunistov Slo- venije Miha Marinko in član CK ZKS Janko Smole. Tudi na tem posvetovanju so bili problemi gospodarstva — zlasti in- vesticije in delitev dohodka — glav- ni predmet debate. Tako so pouda- rili, da je tudi na območju celjske- ga okraja v industriji še veliko ne- izkoriščenih rezerv. Menili so, da je polno izkoriščanje kapacitet eden od osnovnih pogojev za dvig narod- nega dohodka in s tem tudi za iz- boljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Razumljivo je. da so predstavniki velenjske komune veliko razprav- ljali tudi o investi^cijski politiki. Znano je namreč, da bo moralo tudi Velenje samo prispevati del sred- stev za nekatere velike investicijske naložbe — energokemo kombinat in velenjski rudnik — ki so sicer šir- šeea oomena. Zato se zdai rp«ino v|)rašuj(Mno. kje bodo našli sredstva tudi za nekatere komunalno objek- te, ki jih v komuni nujno p(*trclMi- jejo. Gre predvsem za pekarno in vodovod. V žalski občini so zabeelžili naj- večji odstotek števila zaposlenih, ki zaslužijo manj kot 25 tisoč dinar- jev, v okraju. Zanimivo pa je. da so v zvezi z živahnejšimi razpravami o znižanju tega števila imeli prav v tej komuni najmanj problemov. Ne- dvomno gre velika zasluga za to ])rav organizaciji Zvezo komunistov in drugim subjektivnim silam v Žal- cu, ki so med delovnimi ljudmi zna- le utrditi mnenje, da prizadevanja za zvišanje osebnih dohodkov ne morejo biti samo socialna, temveč predvsem ekonomska akcija. V DANAŠNJI ŠTEVILKI: # Magda Kočar: Nujnost ra- sti terciarnih panog # Razprave o občinskih sta- tutih na Šmarskem in v konjiški občini # Nagradno žrebanje »Celj- skega tednika« — Moped na Kozjansko # Kako smo vas naaprilili # Tretji teden slovenske dra- matike v Celju # O politiki štipendiranja # Beseda ol>čanov — novice iz naših komun V PRIHODNJI ŠTEVILKI: # Reportaža iz podzemlja 9 Problem v žarišču # Roman, slikanica, memoar- ji, zanimivosti CELJE, 3. APRILA 1964 Št. 13 Cena 20 Leto XVL Glavni urednik TONE MASLO Odgovorni urednik JURE KRAŠOVEC List izhaja ob petkih. Izdaja in tiska Časopisno podjetje >Celjski tTsk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa 5, poštni predal 152. Telefon 24-23. Tekoči račun: 603-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. V prodaji 20 dia OPRAVIČILO Ni bila prvogprilska šala, ko smo v zadnji številki napove-- dali vrsto sestavkov, ki pa jih tokrat ne boste našH na naših straneh. Kot ste lahko že opa- zili, smo tokrat izjemoma ted- nik izdali le na 8. straneh in to zaradi trenutne preoblože- nosti tiskarne. Bralcem in na- ročnikom se bomo ob prilož- nosti oddolžili z obširnejšo številko tednika, za tokrat pa Drosimo razumevanje. Uredništvo SEJA SKUPŠČINE V KONJICAH Danes je bila v sejni dvorani ko- njiške občinske skupščine seja ob- činskega zbora in st^ja zbora delov- nih skupnosti. Na seji občinskega zbora so od- borniki razpravljali o predlogih sve- tov in komisij med drugim o kme- tijstvu in gozdarstvu v občini, o ko- munalnih zadevah in urbanizmu in o statutih delovnih organizacij in okraja Celje. Na seji obeh zborov so odborniki razpravljali o reševanju raznih pro- blemov in vprašanj borcev NOV in invalidov ter o vprašanjih splošnih in notranjih zadev. Na koncu seje so odborniki sprejeli odgovore na vprašanja s prejšnje seje. B OD 2. DO 12. APRILA V začetku aprila za nekaj dni iz- boljšanje, sicer nekako od 4. aprila dalje nestalno s padavinami in ohla- ditvami. Sneg včasih do nižin, a ob razjasnitvah slana. TRI BAZENSKA POSVETOVANJA KOMUNISTOV V OKRAJU: i KOMUNISTI NAJ ODLOČNEJE PRISPEVAJO K REŠEVANJU POMEBNIH DRUŽBENIH i VPRAŠANJ stran 8 CELJSKI TEDNIK Št. 13 — 3. aprila 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Do nedavnega smo imeli samo z vzhoda dokaze, ki so govorili o res- nični spremembi tretiranja svetov- nih dogodkov, mednarodnega sode- lovanja, razožitve in zbliževanja po- gledov vzhod—zahod odnosno sever —jug, kar pomeni razviti in neraz- viti. Zahod to je predvsem ZDA, ni- so preveč navdušeno sprejemale no- vo nastalo situacijo. To je bilo kot je že rečeno do nedavnega. Toda pred tednom dni je zunanji minister Dean Rusk opozoril javnost na dej- stvo, »da je svet na robu globokih in korenitih sprememb, ki zavze- majo vse sektorje človeške skupno- sti, in ki jim bo treba prilagoditi tudi državno politiko.« Predsednik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright pa je šel dlje in veliko polj precizno. On je jasno in glasno povedal, da izven Amerike tudi živijo ljudje, da imajo svoj način življenja in da jim ta način ustreza četudi ni ameriški, da so ti ljudje bogati in revni, da imajo nekateri odlično industrijo, da pa so drugi še brez industrije in da imajo vsak za sebe svojo lastno pot in da se amerikanizirati ne dajo. Tudi to je povedal, da še tako boga- ta Amerika lahko kaj hitro postane siromašna, čim bi poizkusila sebe izolirati od ostalega sveta. Noben kitajski zid okrog ZDA isto ne bi rešil. Ostane torej edini izhod in ta je: sodelovanje, menjava in pomoč" nerazvitim. Da pa bi bilo to doseženo, je re- kel Fulbright 25. 3. 1964, »je treba popraviti napako, ki jo je storila Amerika, ko je sprožila blokado proti Kubi. Castro je sicer neprije- ten za Američane, ni pa nevaren. Z blokado pa smo imeli le škodo.« Go- voreč o Panami, ki je sicer druga- čen primer, je mnenja, da je po- trebno pogodbo iz leta 1903 revidi- rati, kajti ni popolna in je krivična do Paname. Do Kitajske je zahteval bolj elastično Hn realno stališče, med tem, ko je resno zaskrbljen zaradi dogodkov in angažiranosti ZDA v južnem Vietnamu. Tu Ame- rika, pravi on, nima nobene per- spektive. Ko bi bil Fulbright edini poleg Ruska, to še ne bi bilo tako značil- no in razveseljivo ob enem. Pa to ni slučaj. 3e cela plejada politikov in znanstvenikov vseh panog piše te dni v ameriških listih podobne apele na naslov Vašingtona. Torej se je le nekaj premaknilo. Na vzho- du in zahodu se zavedajo kako maj- hen je postal svet spričo neverjetne tehnike. Moderna prometna obve- ščevalna in vojna sredstva so naš planet stisnila v tako majhen pro- stor, kjer se ne da več normalno ži- veti ob preživelem starem načinu državnih meja, trgovinskih združenj in vojnih blokov. Razviti in neraz- viti narodi so uvideli, da je lakota na takem majhnem prostoru nevar- na vsem in da od požara, ki bi lah- ko nastal, lahko tudi vsi zgorijo. Dolgo časa je človeštvo čakalo re- alno rezoniranje. Paradoks je v tem, da je prav strahotno orožje in strah pred njim tudi pripomoglo k humanističnemu gledanju. Strah pred katastrofo-izgleda jih je strez- nil. Če bodo vodilni ljudje nadalje- vali s tako politiko se bogatim ne bo treba bati za življenje, revni pa bodo rešeni lakote. To je edina pot, ki lahko človeštvo pripelje h konč- nemu cilju — odpravi razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami. To pa je danes osnovni vzrok ne- varnosti, ki preti, če se ne reši ena- ko vsem ljudem. Živahno delo ZROP Organizacija ZROP v šaleški do- lini je pred nedavnim organizirala več predavanj in vaj za svoje člane. Posebna komisija pri občinskem predsedstvu ZROP pa je pripravila naloge in izvedbo terenskih vaj. Vse krajevne organizacije so pripravile točne sezname' svojih članov ter kadrovske evidence. Posebne grupe so svoje naloge reševale po specifi- kaciji terena in zemljevidu. Komi- sija, ki je naloge pregledala, je ugo- tovila, da so člani v večini primerov dobro izvedli svoje naloge. I. M. OB KRVODAJALSKI AKCIJI V CELJSKI OBČINI Čez 720 krvodajalcev'-več kot 200 litrov krvi MED PODJETJI SO SE' NAJBOLJ IZKAZALA CELJSKA CINKARNA, 2ELEZARNA ŠTORE, LIP SAVINJA, MERX, AERO, TOPER, KLIMA, AVTOPODJETJE I. DR. VELIKO NERAZUMEVANJE PA SO VODILNI POSAMEZNIKI PO- KAZALI ZLASTI V NEKATERIH MANJŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH. V splošnem je krvodajalska akci- ja, ki jo je v času od 1. januarja do konca marca izvedel občinski odbor RK skupaj s transfuzijsko postajo celjske bolnišnice in ob sodelovanju krajevnih organizacij RK, uspela. Zasluga za to gre poleg solidnih pri- prav predvsem delovnim organiza- cijam, razumevanju celotnih kolek- tivov in prizadevanju tako njihovih vodstev kakor sindikatov, vsem u- sli^.bencem in delavcem, pa seveda v prvi vrsti krvodajalcem samim, ki so izpričali visoko humanistično za- vest. Med podjetji so se najbolj iz- kazala — cinkarna, železarna Store, LIP Savinja, MERX, Aero, Tojftr, Klima, Avtopodjetje i. dr., ki jim ob- činski odbor RK izraža vse prizna- nje in zahvalo. Nasprotno pa akcija ni uspela v tistih podjetjih, kjer vodilni posa- mezniki niso pokazali razumevanja in so celo menili, da je propagiranje krvodajalstva izguba časa. Po nji- hovem prepričanju ima namreč kr- vodajalstvo negativne gospodarske posledice (kakor da človek pri vsem tem ni nič važen!), ker odteguje de- lavca od proizvodnje (dela prost in plačan dan). Razumljivo, da so tak- šna docela neodgovorna stališča ob- čutno zmanjšala odziv (ki ga po- nekod sploh ni bilo). Veliko vpraša- nje pa je, s čim bi kirurgija lahko nadomestila kri, če bi vsi tako mi- slili, in ali bi zagovorniki takšnih mnenj mislili tako tudi v primeru, če bi se sami znašli na operacijski mizi?! Najbrž ne. Če upoštevamo, da celjska bolnišnica porabi pri ope- • racijah, zdravljenju poškodb in raz- ličnih bolezni mesečno preko sto litrov krvi, je povsem jasno, da je . kri potrebna. Spričo tega občinski odbor RK poziva vsa tista podjetja in ustanove, ki jih bo krvodajalska akcija zajela od 1. aprila dalje, da sledijo zgledu cinkarne, železarne in ostalih naštetih kolektivov ter da v pripravah za akcijo sodelujejo vsi. Samo tako bo uspeh tudi zagotov- ljen. Vsak zdrav človek bi se moral zavedati, da je darovanje krvi nje- gova moralna dolžnost. Neodgovor- nost, brezbrižnost in nerazumevanje lahko transfuzijsko postajo privede v položaj, da bo brez krvi, ko bo ta komurkoli nujno potrebna. Naj člo- vek samo zato umre? Ob tem ne bo več ugotovitev, da bi bilo zdaj, ko delovne organizacije sprejemajo svoje statute, nujno vnesti vanje tudi določila glede ob- veznosti do krvodajalstva. dhr RAZŠIRJENA SEJA OBČINSKEGAKOMITEJA ZKS V CELJU: Kadrovska problematika TRAJNA NALOGA VSEH CINITELJEV V torek je bila v Celju razširjena seja občinskega komiteja ZKS. Na sejo so bili vabljeni tudi kt)munisti, ki v gospodarskih organizacijah, po- litičnih in družbenih organih delajo poklicno ali* kot javni delavci na področju kadrovske politike. Razprava na osnovi analize, ki je -bila izvedena v desetih celjskih de- lovnih organizacijah, je bila zelo pe- stra, zlasti pa je v svojem prispev- ku k razpravi veliko pojasnil in na- nizal vrsto napotkov predsednik ka- drovske komisija OK ZKS tovariš Zvone DRAGAN. Žal se je seje udeležila le polovica vabljenih tovarišev iz delovnih or- ganizacij. Tak odnos nehote potr- juje ugotovitve, da so bila kadrov- ska vprašanja v preteklosti sprem- ljana s polno pomanjkljivosti tudi zaradi odnosa do teh vprašanj v de- lovnih organizacijah, zaradi nejas- nosti, ki iz takega odnosa izvirajo. Seja je bila koristna, čeprav to ne pomeni, da so bili vsi problemi v zvezi z kadrovsko politiko tudi že razčiščeni in sprejeti daljnosežnejši sklepi. Seja je bila v bistvu le za- četek nove trajne naloge, ki jo bodo morali vsi činitelji nenehno, pravo- časno in' predvsem perspektivno usmerjati. STATUT OBČINE MOZIRJE SPREJET Skromen prispevek občanov V torek je skupščina občine Mo- zirje na skupni seji obeh zborov, na kateri so bili prisotni tudi člani ob- činskega odbora SZDL, razpravljala o poročilu komisije za statut. Po ob- ravnavi predlogov, ki so jih dali ob- čani v široki javni razpravi k osnut- ku statuta občine, ki je trajala vse od 21. januarja letos, je skupščina statut občine tudi sprejela. V sploš- ni razpravi o statutu je sodelovalo več kot 1000 občanov na zborih vo- livcev in v okviru sestankov krajev- nih organizacij SZDL. Da bi bila razprava na zborih volivcev čim boljša, so natisnili občinski statut v 3 tisoč izvodih in ga razdelili dru- žinam v občini. Občani so dali na osnutek statuta le nekaj spreminje- valnih predlogov. Večino teh. predlogov je ko- misija upoštevala in jih vskladila s prejšnjimi. Velja povedati, da je bil prispevek delovnih organizacij v raz- pravah o občinskem statutu zelo skromen. Med volivci je bila najbolj živahna razprava o krajevnih skup- nostih in sodelovanju občanov na zborih volivcev. Pomebna je določ- ba, ki pravi, da morajo biti na leto najmanj štirje zbori volivcev v vsa- ki volilni enoti. Po določbah statuta občine bo v občini vsega osem kra- jevnih skupnosti. S široko javno razpravo, so tako občani prispevali k zagotovitvi kvalitetnejših odnosov med občinsko skupščino in občan; ter materialnih in drugih pogojev za delo občanov, za razvoj proizva- jalnih sil ter zadovoljevanje skupnih potreb občanov in za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti. Na seji so razpravljali tudi o po- ročilu komisije za obravnavo statu- tov delovnih organizacij. Komisija je predložila občinski skupščini -v obravnavo statute vseh delovnih or- ganizacij razen treh, ki jih še niso izdelale. Večina delovnih organiza- cij je statute dobro sestavila. Bolj pomanjkljivi so statuti manjših de- lovnih organizacij, predvsem v obr- ti. Občinska skupščina je osvojila vse predloge in pripombe komisije in le-te priporočila delavskim sve- tom, ki naj jih pri sprejemanju upoštevajo. R. Z. RAZGIBANO POLITIČNO DELO NA ŠMARSKEM Razprava je spremenila osnutek statuta Šmarskji občani so zaključlili z zbori volivcev, na katerih so obrav- navali drugi osnutek občinskega statuta. Pred dnevi je občinska ko- misija pod vodstvom predisednika občinske skupščine tovariša Jožka LOJENA obravnavala pripombe in pripravila tako besedilo osnutka, ki ga bodo v prihodnjih dneh predlo- žili v zajključno razpravo občinski skupščini. Dokončni osnutek obsega 276 čle- nov. Na osnovi pripomb so tokrat dopolnili odstavke o gospodarski usmeritvi, kjer so določneje podčr- tali razvoj industrije, posebej pa še kmeiiijistva in to tudi zasebnega. Za- sebnemu kmetijstvu je potrebno dati blagovni proizvodni značaj in ga usmerjati v naj rentabilne jšo oroizvodnjo. Poleg tega so zdaj še >olj podčrtali razvoj turizma Ro- gaške Slatine in Donačke gore, v Obsotelju in na Kozjanskem. Prav tako so upoštevali konkret- nejše pripombe o komunalni dejav- nosti, šolstvu in pravicah odborni- kov občinsike skupščine. I^osebej so tokrat še orisali status občinskega pravosodja, odnose med običLno in gospodarskimi organiza- cijami, kjer gre predvsem za uskla- jevanje planov, nadzor in usmerja- nje proizvodnje. Dosti bolj so zdaj opisali še sodelovanje med občinami za hitrejši razvoj po skupnih inte- resih, kjer so predlagali, da bi tes- neje sodelovali s sosednimi občina- mi in tudi z. občinama Klanjec in Krapino v SRH. V celoti so upoštevali tudi pri- pombo glede števila krajevnih skup-^ nosti, ki so v osnutku ibile predvide- na kar za 26 območij. Posebej pa so zdaj pod:krepili še vlogo samoupravljanja s strani ob- čanov, kar so podčrtali z zbori vo- livcev in rcferendumoin, pri čemer imajo občaiii naj.širše možnosti. Sprememb je v glavnem veliko, kar dokazuje, da'razprave niso bile za- stonj. Komisija je skušala upošte- A^ati najznačilnejše pripombe obča- nov ter Ikj z njimi temeljito sezna- nila občinske svete in občinsko skupščino. s. r. AVTO-MOTO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU ZELO RAZGIBANO Soštanjsko avto-moto društvo je zelo de- lavno. To se je pokazalo posebno ob spre- jemu vlaka bratstva in enotnosti, ko so z asebnimi avtomobili vozili goste iz Celja v Šoštanj. Pa tudi v organiziranju spretnost- nih voženj z motorji in avtomobili ter po- mladanskih krosov so se izkazali. Razen tega, da je društvo sodelovalo pri Uafeti maldosti in pri državnih volitvah, ko ie dostavljalo poročila z volišč, je organizi- ralo razna predavanja iz cestno-prometnjh jredpisov in tehnične kulture. Organiziralo ie nadalje šest tečajev za voznike-amaterjc n en tečaj v kooperaciji z ljudsko tehniko z Smartnega ob Paki. Tečaje je obiskovalo !27 kandidatov, od katerih jih je z uspehom )pravilo izpit 200. Poleg tega je v sodelo- vanju s šolami vežbalo pionirje-prometnike; zpit za prometno značko je uspešno opra- vilo 135 učencev. P. F. « CELJSKE GIMNAZIJE Pred nedavnim se je šolska skupnost celj- ske gimnazije sestala na tretjem rednem plenumu, kjer so se dijaki pogovorili o te- kočih problemih in o nalogah, ki jih čakajo v bodočnosti. Razpravljali so o proizvodnem delu, o medrazredncm tekmovanju za naj- boljši razred gimnazije in o točkovanju, ki ga nameravajo razširiti tudi na izvenšolsko udejstvovanje članov razrednih kolektivov. Poleg tega so govorili o novih kabinetih, ki jih bodo dobili prihodnje leto in o izpopol- nitvi učnih zbirk. Prihodnje leto bodo na celjski gimnaziji uvedli laboratorijske vaje iz fizike, kemije in biologije. Nekatere od teh vaj opravljajo že letos. Tehtni ugovori Te dni so se v vseii delovnih eno- tah Železarne Štore pričele živahne razprave o tezah novega pokojnin- skega sistema. Že na sestanku iz- vršnega odbora, predsednikov in tajnikov sindikalnih podružnic enot, ki je bil le povod zapričetek javne -Razprave v kolektivu, se je pokaza- lo, da se člani kolektiva, ki delajo v težkih in zdravju 'škodljivih de- lovnih pogojih, ne bodo mogli stri- njati s podaljšano delovno dobo in starostno mejo. Poudarili pa so, da bi takšna delovna doba in nekateri ostali pogoji prišli v pošte v morda čez deset ali petnajst let pod dru- gačnimi, sodobnimi, delovnimi po- goji. J. M. ŠTORSKI SINDIKAT 4 MILIJONE PROMETA Sindikalna podružnica Železarne v štorah je v minulem letu posvetila mnogo skrbi tudi gospodarskemu in finančnemu poslovanju svoje orga- nizacije. Imeli so blizu štiri milijone letnega prometa. Največ sredstev so porabili za rekreacijo, izlete, social- no pomoč in letovanje članov ko- lektiva! Tudi v proračunu sindikal- ne podružnice podjetja za leto 1964 so predvideli tri milijone dinarjev za iste namene. J. M. NAŠI POSLANCI V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI MAGDA KOCARJEVA: Upoštevajmo nujnost rasti terciarnih panog Pretekli teden je v Ljubljani re- publiški zbor skupščine socialistič- ne republike Slovenije razpravljal med drupim tudii o problematiki bank. Iz prispevka poslanke celjske- ga območja tovarišice Magde Kočar- jeve, ki je večji del svoje razprave posvetila investicijski problematiki, smo izbrali danes krajši odlomek. Odločili smo se za tisti del njenega izvajanja, ko je govorila o realni oceni prioritete investicijskih na- ložb tako za gospodarske kakor tudi za negospodarske investicije. Tova-" rišica Magda Kočarjeva je o tej pro- blematiki med drugim povedala tu- di tole: >Poleg sredstev za ključne objek- te terjajo investicijska sredstva tu- di ostale industrijske panoge, terci- arna dejavnost in obrt družbenega sektorja. Menim, da se mora terci- arna dejavnost nujno razvijati v skladu s porastom drugih gospodar- skih dejavnosti — vendar zadnje ča- se prav ta močno nazaduje. Vse do- slej ni bilo za te — nekoliko zapo- stavljene dejavnosti nikdar redno upoštevati tudi primerno rast terciarnih dejav- nosti, komunale in družbenih služJb, saj bi ob stagnaciji teh nastal pre- veliik disproporc v našem gospodar- stvu — s čedalje močnejšo tendemco inflacije in stagnacije družbenega standarda, ki se ponekod pojavlja že v precej ostri obliki in mnogo- krat povzroča tudi resne probleme. Takega stanja pa ^e smemo dopu- ščati: in prav pri pravilni uporabi investicijskih sredstev in pravilni kreditni po1)itiki je iriogoče to izrav- nati.« SAMOTARNA V ŠTORAH PRESEGLA PLAN OGLAŠUJTE V CELJSKI _TEDNIK St. 13 — 3. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 V KONJIŠKI KMETIJSKI ZADRUGI PLANTAŽARSTVO IN PITALIŠCA Povečanje kooperacijske proizvodnje Konjiška kmetijska zadruga daje iz leta v leto vse večji poiidarek sadjarstvu in živinoreji, panogama, ki imata na tem področju veliko razvojno možnost. Že v letošnjem letu zajemajo plantažne površine preko 250 ha. Največji povojni uspeh so dosegli letos z uspešno, pravilno koopera- cijsko politiko. S kooperacijskimi pogodbami z individualnimi proiz- vajalci so zajeli preko 100 ha povr- šin, v glavnem vsa nižinska področ- ja na katerih je možnost obdelave z vsemi agrotehničnimi sredstvi. Kooperantom nudijo brezobrestne kredite za reprodukcijski material ter akontacijska sredstva za koope- racijsko vzrejo živine. Individualni proizvajalci vračajo te kredite v ob- liki naturalij. Zadruga obsega tri večja področ- ja: loško, straniško in konjiško. Lo- ško področje je predvideno za vzide- jo pitane živine. Tako je v programu predviden odkup 200 ha travniških površin, ki bi oskrbovale tisto glav- no pitališče v Ločah. Straniško po- dročje je predvideno za ureditev večjih plantažnih nasadov ribeza in srednje debelnih jablan. Za letos bodo začeli z zemeljskimi pripra- vami 60 ha površine katero bodo pri- hodnjo pomlad zasadili. V okolici Konjic pa bodo odkupili predvesm travniške površine, ki so potrebne za vzrejo molznic na Golici. Dose- danje so zaradi ugodne lege in po- gojev spremenili v plantažne nasa- de. Letošnja investicijska sredstva so v glavnem predvidena le za vzdrže- vanje že obstoječih nasadov. Nekaj teh sredstev nameravajo uporabiti za odkup površin s katerimi bi ob- stoječe plantažne komplekse zaklju- čili. Plantažne površine obsegajo okrog 250 ha. Največje so v Skav- cah, Dobrovi in Pristavi. Naslednje leto se jim še priključi 60 ha plan- tažni nasad v Stranicah. Veliko gospodarsko škodo pred- stavljajo zamočvirjene površine, ki se raztezajo v nižinskih predelih. Večjih sredstev za melioracijo teh površin še ni, planirana pa so manj- ša melioracijska dela površin last- ne proizvodnje. SAMO ŽENSKIH VPRAŠANJ NI v šmarski občini se živo priprav- ljajo na občinsko konferenco za družbeno aktivnost žensk. Po vseh krajevnih organizacijah SZDL skli- cujejo množične sestanke, na kate- rih obravnavajo vprašanja otroške- ga varstva, samoupravljanja, vzgo- je, zaposlovanja in podobno. Ob tej priložnosti volijo tudi delegate za občinsko konferenco, za katero so doslej poleg žensk izvolili s približ- no tretjino moških delegatov, kar potrjuje, da samo ženskih vprašanj ni. Občinska konferenca bo v drugi polovici aprila. s. r. KOLIKO ČASA ŠE? Cesta na grad je zelo prometna in nevarna za pešce. Vsa sreča, da je preko njiv 0I5 Voglajni speljana peš- pot, ki pa tega Imena ne more ime- ti. Poleg tega, da je na vsaki strani poti prometni znak »zaprto za vsak promet«, se kolesarji vozijo in opro- stite besedi, tudi divjajo. Celo mo- pedisti preizkušajo svoje sposobno- sti. Odveč je pisati o nevarnosti, ki preti posebno šolarjem in starejšim ljudem, ker večkrat zvonenje kole- sarjev preslišijo v prepričanju, da je pot zaprta. Ne mine sestanek množičnih or- ganizacij na terenu brez razprave o nevarnosti, ki preti otrokom na poti v šolo na tej pešpoti. Celo sklep zbora volivcev terena Aljažev hrib je bil, da je treba kršilce reda kaz- novati. , Ostalo pa je vse po starem. Pro- metni organi TNZ so vsak dan oči- vidci kršitve prometne discipline) zato se še toliko bolj sprašujem ko- liko časa še tako? I-ca NI VEČ TOPLEGA OBROKA V LIBOJAH v Keramični industriji Liboje so dolgo imeli topli obrok, ki jim ga je dnevno pri- pravljal obrat gostinskega podjetja »Hmeljar« Žalec — Liboje. Interes delavcev za topel obrok je bil velik, ker podjetje zaposluje de- lavce iz oddaljenih krajev in jim je bilo to do večera edina topla hrana. V zadnjem času pa se je kvaliteta hrane zelo poslabšala, število abonentov je bilo iz meseca v mesec manjše, zato je komisija za družbeno prehrano v podjetju razpisala med delavci anketo. Rezultat je bil, da je delavski svet podjetja Sprejel sklep o ukinitvi obroka. To pa samo zaradi vprašanja, ali gostinsko podjetje Hmeljar Žalec res ne more zaposliti v svojem obratu v Libojah kuharsko moč, ki bi znala pripraviti hrano, prilagojeno okusu delavcev. M. OBISK IZ TUNIZIJE Na povabilo okrajnega centra klubov OZN Je prišel med mlade člane celjskega kluba študent iz Tunizije, ki študir^ v Ljubljani. Na zanimiv način je poslušalce seznanil s svojo domovino. „Mopedovo" romanje Proa nagrada našega lista — mo- ped, je odšla na Drenako rebro pri Lesičnem. Kajti na proem listku, ki ga je iz velike škatle n kateri so bili listki z imeni vseh naših naročnikov, povlekla dijakinja Ekonomske sred- nje šole TariJM Kompan. je bilo na- pisano ime: Bezovšek Marija, Dren- sko rebro 10, L^sično. Prvo nagrado ;^mo hoteli sumi iz- ročiti srečnemu dobitniku, zato smo še isti dan odšli proti Lesičnemu. Kljub slabi cesti in dežju, smo bili kmalu v Tjcsičncm. Tudi do prve hiše na Drenovi rebri, ki je imela številko ■ 43, smo prišli srečno. Tu pa so ge pričele težave. Kajti nihče ni poznal Marije Bezovšek, pa tudi za številko 10 niso vedeli, kje naj bi bila. In za- čelo se je iskanje, ki je trajalo sko- raj dve polni uri hoje po blatnih ko- lovozih in rebrih. Ko smo že skoraj obupali, smo le našli to »nesrečno« številko. ^^Stanuje tukaj Marija Bezovšek?€ smo vprašali krepkega moža, šestde^ stih let, ki je prišel iz hiše. »Da, od tukaj je doma, sedaj pa stanuje v Gornjem gradu. Jaz pa sem Ivan Cepin, njen oče,€ nam je prijazno odgovoril. »Prinesli smo vam prvo nagrado našega lista, ki vam jo je podelil žreb. Dobili ste moped. Pravzaprav vaša hčerka.«. »Hudika. slišiš žena. moped , sem dobil. Stopite naprej, stopite,« na.s je ves srečen povabil v hišo. »Vesie, s tem časopisom pa je tako. Jaz sem bil naročen še na Savinjski oestnik in to od konca vojne naprej. Pred par leti pa sem ga odpovedal, ker nam niso dostavljali pošte. Hčerka pa mi ga je lansko leto spet naročila, ko je poštar spet pričel dostavljati pošto. Letos na semanji dan mi je rekel poštar v gostilni na Pilštanju, da mora hčerka plačati časopis. Ker ga jaz dobivam, sem mu dal denar za naročnino. No vidiš žena, še sreča, da sem takrat plačal.« »Joj, zdaj vidite }^om šele imela jezo in strah,« se je pošalila žena, ko nam je postregla z domačimi dobro- tami. ^Nameraval sem si nabaviti moped, pa je bilo drugo bolj potrebno. Med vojno so nam ustaši vse požgali in smo si morali prvo postaviti nov dom.^ Ko smo mu povedali, s kakimi te- faoami smo ga našli^ nam je veselo dejal: >Ja, seveda. Če bi vprašali za Kožuha (tako se pri njih pravi) ali pa za Cepina, bi vam vsak povedal za nas. Hčerkinega priimka pa seve- da ne poznajo, ker njen mož ni od tukaj.« Zvečer smo se vračali po bližnjici (ki pa je bila vseeno dolga skoraj pol ure) do ceste. Kljub dežju in bla- tu smo se zadovoljni vračali proti Celju. Kajti moped je žreb namenil ravno v tak kraj, kjer je najbolj po- treben in kjer si ljudje najtežje na- bavijo motorno vozilo, čeprav jim je to, zaradi odmaknjenosti, zelo po- trebno, L. S. ŽREB JE IZBRAL: MOPED JE ODROMAL NA KOZJANSKO Kdo je -bil izžreban v nagradnem Žrebanju »Celjskega tednika«? V soboto je bilo v prostorih uredništva žrebanje nagrad za na- ročnike »Celjskejta tednika«. Roka mlade dijakinje Ekonomske srednje šole Tanje Kompan je izmed vseh naročnikov izbrala 116 srečnežev, ki bodo prejeli razpisane nagrade v vrednosti 750.000 din. žrebanju je prisostvovala komisija iz vrst" na- ročnikov, in sicer Leopold Guzelj, upokojenec iz Celja, Lojze Vrečko, pravnik štorske železarne ter Manja Fonda, uslužbenka v upravi našega lista. Na prvem listku, ki ga je poteg- nila Tanja iz velike škatle, je bilo ime: Marija Bezovnik, Drensko rebro 10, Lesično. Kasneje smo ugo- tovili, da je srečni dobitnik mopeda njen oče IVAN CEPIN, za katerega je l}čerka pred leti naročila časopis, a j6 letos sam plačal naročnino. V nadaljevanju objavljamo izid žrebanja (v oklepaju so podjetja, ki so prispevala nagrade): IZŽREBANCI Komisija, ki Je vodila žrebanje, je bila prav tako iz naših naročnikov. Sestavljali so jo Lojze Vrečko, pravnik iz Železarne Store, Guzelj Leopold, upokojenec iz Celja ter Tanja Kompan, dlJalUnJa iz Celja. Moped (Avto Celje, Celje) — Marija Be- zovšek — plačnik lista Ivan Cepin, Drensko rebro 10, Lesično; 50.000 din (CP Celjski tisk«, Celje) — Goleč Ivan, V. P. 1552/5 Beo- grad; 2- dnevni izlet v Trst in Benetke (»Iz- nlk«, Celje) Roman Zupane, Velike Gorelce 4, Jurklošter; kamgarn blago za moško obleko (»Volna« Laško) — Ivan Emaršlč, Rakovi je, Braslovče; helcmca blago za smučarske hlače (»Volna« Laško) — Ivan Žerak, Kačji dol 24, Podplat; blago za moški suknjič (»Volna« Laško) — Janez Bezgovšek, Trno 17, Šentjur pri Celju; usnjen jopič X»Konus«, Slovenske Konjice) — Arzenšek Zalka, Partizanska 8, Celje; 2-dnevni izlet v Plitvice, Crikvenico in Postojno (»Izletnik«, Celje) — Alojz Hribar, Pangrac 89, Griže; 2-dnevni Izlet v Kranj, Kranjsko goro, Vršič, Trento In Gorico (»Iz- letnik«, Celje) — Albert Jemenšek, Pečica 17. Podplat; ec«nom lonec (TEP Celje) — Gobec Zofija, Podgorje 23, Šentjur pri Celju; origi- nalno jedkanico (Jože Horvat-Jaki, Nazarje) bodo sprejeli naslednji naročniki: Franc Oc- virk, Šentlovrenc 11, Prebold; Viljem Plane, Huda jama 13, Laško; Franc Škoberne, Breze 70, Laško; Pavel Kragolnik, Košnlca 25, Celje; Jože KrofUč, Mariborska 97, Celje; Jožica Šeko- ranja, Bukovžlak 54, Teharje; Angelca Sadar, Legen 54, Slov. Gradec; Avrellj Roje, Poni- kva 61; Dožler Janez, Šempeter 58, Savinjska Dolina; Ana Štor, Tremarje 8, Celje; 3 za- boji piva Jubllejnik In Zlatorog (Pivovarna Laško) — Ivan Toplišek, Sopote 46, Podče- trtek; električni brivski aparat (Elektromer- cator Celje) — Ivan Krošlin, Gradiški dol 3, Rogaška Slatina; kristalna vaza (Steklarna Rogaška Slatina) — Franc Vadušek, Dol Su- ha, Rečica ob Savinji; 10.000 din (Trg. pod- jetje »Merx« Celje) — Alojz Kozinc, Doro- polje. Planina pri Sevnici; usnjena aktovka (Tovarna usnja Šoštanj) — Vinko Žavski, Javorje 42, Gorica pri Slivnici; volnena odeja (Tovarna volnenih odej škofja vas) — Bo- gomir švent. Loke, Tabor; 2 zaboja piva Gol- ding (Pivovarna Laško) — Marija Žagar, Ra- duha 33, Rečica ob Savinji; 2 moški nylon srajci (Toper Celje) — Franc Pešak, Zupanči- čeva 8, Celje; kuhinjsko tehtnico (Tovarna tehtnic Celje) bodo prejeli naslednjI_naroči- nikl: Franc Urleb, Pristava pri Mestinju," Sv. Ema 4; dr. Franc Kokol, Kersnikova 10, Ce- lje; Vinko MetUčar, Sp, Tinsko 17, Loka pri 2usmu; Otilija Jakopič, Brezje 13, Loče pri Poljčanah; moška pižama (»Toper« Celje) — Vili Podbrežnlk, Kasaze 32, Petrovče; 1000 kg odpadnega lesa za kurjavo (LIK Savinja, Ce- lje) — Franc Zagožen, Vegova 2, Celje; elek- trični likalnik (Elektromercator Celje) — Do- minik Beršec, Sedlarjevo 20, Buče; blago za delovno obleko (»Juteks« 2alec) — Angela Kline, Strmec 60; likalna miza (»Bor« Laško) — Marta Seljak, Metleče 35, Šoštanj; sokov- nik (TEP Celje) — Karlina Sater, Solčava 53; 6 kaset tempera barv (»Aero« Celje) — Jože Polajčer, Šmartno ob Dreti 45; 6 kaset akvarelnlh oljnatih barv (»Aero« Celje) — Vinko Drole, Zavodna 60 a, Teharje; 200 za- vitkov belila za perilo »Mica« (»Aero« Celje) — Jakob Kresnik, Bukovžlak 73, Teharje; moška perlon srajca (Tkanlna-galanterija Ce- lje) — Jože Strupek, Kersnikova 1, Celje; 5000 dinarjev (»Izbira« Laško) — Otmar Riva. Pleteršnlkova 1, Celje; izlet v neznano (Avto- busni promet, Celje) je žreb omogočil na- slednjim naročnikom: Štefka Glušič, Varpolje 30, Rečica ob Savinji; Danijel Romih, Fužina 17, Podlog; Oplotnik Rudolf, Grajska vas 59, Gomilsko; Riko Železnik, Žel. postaja Šo- štanj; Ludvik Koprive, Sv. Vid 14, Planina pri Sevnici; Slavko Uratnik, Podgorje, Le- tuš, Šmartno ob Paki; Štefan Ribič, Skalce 34, Slovenske Konjice, Jože Jakob, Ljubno ob Savinji; Anton Sitar, Velika Pirešica 2, Petrovče; Ervin Lun, Partizanska cesta 37, Celje; Poldika Piki, Mozirje 177; Angela Ži- žek, Celovška cesta 28, Ljubljana; Marija Jošt, Bevce 2, Velenje; Ivan Krančan, Vita- nje; Sonja dr. Roš, Pohorski dvor. Hoče pri Mariboru; flanela za moško pižamo (Tekstil- na tovarna Prebold) — Miligoj Jarnovlč, Lev- stikova 16, Šoštanj; flanela za 2 spalni srajci (Tekstilna tovarna Prebold) — Boris Batlč, Ljubljanska 12, Celje; olimpijski šah (»Bor« Laško) — Karolina Podlesnik, Začret, škotja vas; servis za črno kavo (Keramična Ind. Li- boje) — Dani Jerovšek, Bukovje 41, Stranice; cvetlična vaza (Keramična industrija Liboje) — Jože Grobelnlk, Creskova 19, Strmec; gar- nitura sodobne emajlirane posode (TEP Ce- lje) — Anton Vrečar, Košnica 42, Celje in Martin Ograjenšek, Ponikva 51, Žilec; 5 Ju- tinih vreč (»Juteks« Žalec) — Cilka KruSnlk, Migojnice 18, Griže; enoletne brezplačne na- ročnine Celjskega tednika (»Celjski tednike. Celje) pa bodo deležni tile številni' naročniki našega lista: Franc Kos, Studence 41, Ža- lec; Ludvik Sorec, Petrovče 76; Angela Ba- bic, Licenca 34, Loče pri Poljčanah; Henrik Kovačič, Podpeč 12, Planina pri Sevnici; Franc stropnik, V. P. 5102/6/10, Karlovac; Danica Ulaga, Pečovnik, Celje; Albert Romih, Prožlnska vas. Store; Helena Košir, Zadobro- va 79, Škofja vas; Marija Vengust, Slance 1, Teharje; Karel Podvršnik, Založe 7, Polzela; Jože Valenšek, Ostrožno 105, Celje; Anton Operčkal, Lindek 17, Frankolovo; Alojz Go- bec, Jenkova 8, Celje; Ivan Horjak, Vodruž 8, Šentjur pri Celju; Ferdo Primec, Rcsljeva 9, Celje; Franc Antlej, Planinski vrh, Plani- na pri Sevnici 4; Matija Dobrave, Dobletlne 32, Nazarje; Anica Jerneje, Kapla vas 10, Pre- bold; Božidar Paščinski, Mrzlo polje 21, Jur- klošter; Jože Zorko, V. P. 2724/19, Strumica; Albin Svetelšek, občinski stanovanjski sklad, Ptuj; Ivan Zupane, Arja vas 71, Petrovče; Dominik Goste, Zagorje 19, Lesično; Martin Jezemik, Ponikva 19, Žalec; Martin Klančišar, Vodnikova 6, Celje; Franc Kos, železniška postaja Žalec; Albin Oblak, Zabukovca 41, Griže; Terezija Koželj, Ogeče 25, Rimske To- plice; Tonček Špes, Dečkova cesta, Celje; Jožefa štorgel, Florjan 15, Gornji grad; An- ton BriSnik, Gomilsko; Štefan Korber, Za- lože, Polzela; Vinko Dedič, Paka 23, Velenje; Mihael Ograjenšek, Osnovna šola Ponikva 2, Žalec; Mihael Gradič, Kalobje 7, Šentjur pri Celju;. Ludvik Petek, Rlfengozd 6, Laško; Franc * Svet, Pankrac, Griže; Jože Ocvirk, Šmartno v Rožni dolini 15; Albert Veber, Gornja vas 72, Prebold; Alojz Samec, Pri- mož 18, Šentjur pri Celju; Terezija Polak, Skorno 30, Šmarino ob Paki; Anton Grašič, St. Sleme 41, Slovenske Konjice; Greti Sre- bot, Kasaze 86, Petrovče; Franc Lobnikar, Marija Reka 16, Prebold; Milan Podkrajšek, Kraberk 6, Loče pri Poljčanah; Marija Brejc, Tabor; Neža Jamnikar, Vinska Gorica 17, Dobrna; Milena Jesenik, Dob je 28, Drami je; Stanko škrabar, Šempeter v Sav. Dolini 81 in Rudi DobovlSek, Rogaška Slatina. Nagrajenci lahko dvignejo nagrade osebno v upravi lista do 11. aprila 1964. Po tem roku bomo preostale nagrade razposlali po pošti. Dobitnikom nagrade čestitamo, podjetjem, ki so prispevala nagrade, pa se tudi ob tej priliki najtopiejc zahvaljujemo za sodelo- vanje. Uredništvo in uprava Celjskega tednika LITERARNI POPOLDAN PRI ZaDANEM. MOSTU To nedeljo bo priredilo prosvetno društvo »Primož Trubar.« v Loki pri Zidanem mostu literarno popoldne (ob 15. liri). Sodelovali bodo Fran Roš in Stane Terčak iz Celja ter Dane ^Debič iz Žalca. Na ta izreden- dogodek opozarjamo ljubitelje lepe besede iz Loke in okiolice kakor tu- di sosedne šole. S. S. DVE, KI NISTA IMELI KRATKIH ANTEN i v Vašem časopisu sem prečitali dve zanimivi obvestili, ki dokazu jeta, da je mesto Celje zelo pomem ben kraj, saj ga bo obiskal edin stven »dreser živali« in da bo zgo dovina celjskega gradu ovekovečenc na platnu. Želim Vam obilo zabave pri ob čudovanju dresirane kobilice, pr iskanju fotogeničnih Celjank ir Celjanov pa mnogo sreče! Majda ■ 2. Kar ste pisali v Vašem listu dne 27. marca na strani 5 pod naslovom Vabljiva ponudba italijanskega re- žiserja, se mi je zdelo zabavno. Iz srca Vam čestitam, da ste si tako lepo izmislili prvoaprilsko šalo. Pa še to: da pride kobilica v Celje in tista o stroju, ki nadomešča 500 ljudi, je bila tudi šala. Anica PREMALO MLADINE V GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN KMETIJSTVO Na nedavnem sestanku konjiških prosvetnih delavcev-pedagogov za usmerjanje mladine v poklice, ki ga je sklical zavod za zaposlovanje de- lavcev, so razpravljali o pomembno- sti izbire poklicev za mladino, ki končuje obvezno šolanje. Psiholog profesor Podjavoršek je nakazal po- membnost in vlogo šol, gospodar- skih organizacij in njih vodstev, ki morajo pri tej življenjsko važni od- ločitvi pomagati mladini z nasveti, predavanji ter z drugimi oblikami za izbiro pravega poklica. Na spji so razpravljali tudi o pro- blemu, da vse večje število učencev želi nadaljevati šolanje, da pa dru- gostopenjske šole ne morejo spre- jeti takega števila učencev. Veliko število ^nketirane mladine želi na- daljevati šolanje na tehničnih šo- lah. Od 383 anketiranih učencev je le 84 izrazilo željo, da,.se po kon- čanem obveznem šolanju želi vklju- OBVESTILO Pošte kakor tudi ptt uporabniki že več let čutijo potrebo na delovnem času, ki bi omo- gočil širše uporabljanje ptt uslug in boljše delovne pogoje. Z ozirom na delovni čas go- spodarskih organizacij in drugih organov je posebno v telefonskih centralah potrebno, da razširijo poslovanje v dopoldanskem času, zato je večina telefonskih central 1. aprila pričela z delom ob sedmih to je eno uro prej kot dosedaj in dela do 14. ure, kar po- meni ravno tako enourno podaljšanje. Delo popoldne pa se omeji na eno uro, na manj- ših poštah pa je sploh ukinjeno ter delajo take pošte nepretrgano do 15. ure. o novem delovnem času dajejo informacije , vse pošte in telefonske centrale. Podjetje za PTT promet Celje čiti V uk, samo 14 pa jih ostane do- ma v kmetijstvu. Ker v kmetijstvu primanjkuje delovne sile in stro- kovnjakov, je to zaskrbljujoče. PREVELIKE RAZLIKE V CENAH Ko sem pred nedavnim hotel ku- piti elektronko in ko sem vprašal pri celjskem Radiovalu za ceno, me je presenetilo, ko mi je prodajalka povedala, da stane elektronka 1200 dinarjev. Enako elektronko sem ku- pil kasnej'e pri Radio-mercatorju za 750 dinarjev, torej kar za 450 dinar- jev ceneje. Tudi cena 500 dinarjev za vžigalnik, ki sem ga hotel kupiti v trafiki, se mi je zdela pretirana. Pri Železninarju namreč prodajajo enake vžigalnike po 350 dinarjev. Podobno je tudi pri drugih prodaj- nih artiklih. Na trgu na primer ni- ha cena solate od 250 do 300 dinar- jev za kilogram in podobno. Človek ima pogosto občutek, da je kot po- trošnik na milost in nemilost pre- puščen cesto protislovnim kalkula- cijam posameznih prodajalcev. Ali tu res ni mogoče ukreniti ničesar, da bi potrošnika zaščitili? M. KAKO GOVORIMO PRI KOMPASU V CELJU — S čim vam lahko postre- žemo? — Prišel sem vprašat, če je že prispel spalnik zame, ki sem ga naročil pred dnevi. ■ PA SMO VAS-ZA PRVI APRIL! Kdor je nasedel, naj se ne pritožuje in naj nas ne dolži, da smo bralcem postregli z napačnimi informacijami. Mimo prvega aprila ne more nihče, niti časopisje. Prvi april je dan, ko lahko potegneš vsakogar, seveda če ti nasede. Prvi april je dan šaljiv- cev, dan domiselnih potegonov, ki ise radi krohočejo dolgim no- sovom in kratkim antenam. Torej — če ste nasedli na 3. strani J>ravljičnemu stroju za izkop in polaganje vodovoda, ste lahko zdaj potolaženi: stroj namreč koplje jarke nekje v Angliji in nima niti najmanjšega namena, da ibi obiskal Celje, prav tako ne kobilica na 12. strani; če ,si je kdo na njen račun kupil daljno- gled, naj ga uporabi za astronomska opazovanja, naj ga uperi na luno in čaka, kdaj mu bo gubasta spremljevalka našega planeta pokazala zadnjo plat. Tudi vaibilo na 5. .strani se nam je sprevrglo v prvoaprilisko šalo. Režiser Sirmione Luigi nam je namreč iz Vitanuova sporočil, da nas je grdo potegnil in da sploh nima namena snemati celjskih grofov. Kakor vidite, smo tudi mi nekomu nasedli. Vsem tistim, ki so mu nasedli z nami vred, (bilo jih je natanko 30) sporočamo, da jim bomo fotografije vrnili po pošti, njihova imena pa ohranili v strogi tajnosti. .stran 4 CELJSKI TEDNIK Št. 13 — 3. aprila 1964 BESEDA OBČANOV TAK ŠOFER NE SPADA ZA VOLAN REŠIIM AVTOMOBIIA Sedemnajstega marca nekaj pred peto uro zjutraj me je zbudila so- seda in me prosila, naj pridem po- magat, češ da bo njen otrok izkrva- vel. Brž se oblečem in stečem k njej. V postelji je ležal njen sin, že čisto onemogel. Iz nosu mu je tekla kri, ki si jo je zaustavljal s cunjo, ker je bil robec že prepojen s krvjo. Takoj sem stekla na železniško postajo, oddaljeno en kilometer. Prometnik je takoj poklical rešilca iz Velenja. Potem sem čakala do .6.45, ker pa avtomobila ni bilo, sem se odpravila proti domu, da bi vi- dela, kako je s fantom. V Rečici ob Paki me je dohitel rešilni avto. Pred hišo nas je že čakala mati z onemoglim sinom, šofer je godr- njal, češ da je otrok boljši, zakaj pista prišla z materjo do ceste in da sploh ne ve, če ga bo odpeljal brez napotnice. Končno pa so se le odpeljali. avtomobilu je bila že nosečnica z babico. Mati mi je pozneje povedala, da ju je šofer napodil iz avtomobila, qeš naj gresta v ambulanto po na- potnico, vožnjo pa naj nadaljujeta z vlakom ob devetih. Ko sta nekaj časa hodila, je štirinajstletni Rehar Alojz izgubil zavest. Po naključju je pripeljal mimo osebni avtomobil, ki je bolnega fanta in mater zapeljal do ambulante. Toda4;am sta morala do dvanajstih čakati na zdravnik^. Med čakanjem je otrok večkrat ome- dlel. Po prihodu zdravnika so po- klicali rešilni voz. Do enih popoldne ' je bil otrok v bolnišnici. Zgražam se in z mano vsi tisti, ki so videli bolnega dečka! Kako mo- rejo ljudje, ki jim je zaupana tako pomembna služba, tolikanj grobo kršiti osnovne principe humanosti! Rada bi se zahvalila šoferju oseb- nega avtomobila, ki je odpeljal deč- ka in mater do ambulante. Prebival- ci šmartnega ob Paki pa zahtevamo, da pride šofer rešilnega avtomobila ki je tako brezsrčno postavil na ce- sto bolnega otroka in mater, pred disciplinsko sodišče. Tak šofer naj vozi drva ali gramoz, nikakor pa ne spada za volan rešilnega avtomo- bila! Tanjšek Marija, Podgora 39, Šmartno ob Paki Na dobjanski šoli VZGOJA NA VISOKI STOPNJI Prostore dobjanske šole snaži pet- deset let stara ženica. Snažilka je vdova in mati petih otrok. Dobjan- ski šolarji ji izkazujejo pozornost na poseben način: vanjo mečejo co- pate, ogrizke, suh kruh, z eno bese- do vse, kar jim pride pod roke. Pri tem jo pozdravljajo s psovkami, ki so preveč prostaške, da bi jih tu ponavljala. Kakor vse kaže, upravi- telj dobjanske šole ni niti malo vnet zato, da bi prostaščini napra- vil konec. Ob pritožbah je zaničljivo govoril: »Pustite jo pri miru, ker je nora.« Paglavce je seveda tak odgo- vor še bolj opogumil. Zares ne mo- rem razumeti, da se lahko v šoli, hiši vzgoje, dogajajo takšne stvari. Kaj ne zagotavlja socialistična ure- ditev enakopravnosti vseh državlja- nov, ne glede na delo, ki ga oprav- ljajo? Mar ni delo petdesetletne že- nice, ki nosi dan za dnem navkre- ber vodo, da lahko posnaži šolske prostore, vredno spoštovanja in pri- znanja? Mislim, da bi lahko tovariš upravnik odločno posegel vmes in napravil konec takšnemu odnosu. — Da so snažilko za dan žena povsem prezrli, to je stvar tistih, ki so pri- pravljali proslavo — tega jim ne mislinj očitati. Sramuje pa se lahko vsakdo, ki se šteje za državljana so- cialistične države, a dopušča, da marljivo delavko, čeprav samo sna- ži šolske pr£)store, šolarji — ki so navsezadnje tudi odvisni^ od njene- ga dela — iz dneva v dan obkladajo z odpadki in psovkami. Salobir Marija, Škarnice 19, Dob je ŠE EN PROBLEM V ŠTORAH -PREHRANA! Na razširjeni seji sindikalne po- družnice Železarne v Štorah, kjer so bili navzoči predsedniki in taj- niki sindikalnih podružnic delovnih enot, so ugotovili in tudi odločno zahtevali, da je treba takoj urediti in izboljšati družbeno prehrano v Štorah. Poudarili so, da je družbena pj-ehrana izven železarne (topla ozi- roma kolektivna malica v železarni je zaenkrat zadovoljiva) postala zadnje čase zelo problematična in da se z ozirom na rekonstrukcijo železarne, ko prihajajo novi ,delavci in razni strokovnjaki, povečujejo iz dneva v dan. Z ukinitvijo menze v Železarni Štore pred leti, je namreč v Štorah ostal edini javni obrat družbene prehrane gostinsko pod- jetje »Bizeljčan«, ki pa zaradi pre- majhnih prostorov ne odgovarja so- dobnemu obratu družbene prehrane. Obrat tudi ne 2;more sprejeti vseh, ki bi se želeli tam hraniti. Na sestanku so tudi poudarili, da je to gostišče preveč specializirano za točenje pijač (kot bife), premalo pozornosti pa posveča prehrani, zla- sti kvaliteti, oziroma kalorični vred- nosti, ugodnemu počutju abonen- tov in solidni postrežbi. Končno so predlagan sestanek predstavnikov gostinskega podjetja, sindikalne po- družnice, uprave železarne ter ob- činskega sindikalnega sveta, na ka- terem naj bi se v korist delovnega kolektiva Štorske železarne in osta- lih kolektivov, ustanov, podjetij re- šili vsi ti problemi. * j. m. RADI BI IMELI ODTOČNI KANAL Janševa ulica na Zgornji Hudinji šteje dvanajst hiš, v njih živi več kot sedemdeset ljudi. Ulica nima odtočnega kanala in je zžtto od je- seni do pomladi vsa v lužah. Ulica je brez cestarja, pa tudi gramoza za posip ne dobi. Prebivalci Janševe ulice so pripravljeni sami prispevati določeno število delovnih ur, če bi jim uprava podjetja s>Ceste in kana- lizacija« omogočila izkop primerne- ga odtočnega kanala do glavnega kanala, ki je oddaljen približno pet- deset metrov in je bil izkopan že I pred dvemi leti. Bonač Anton INVALID OPRAVLJA TEŽKA DELA v zadnjem času vse pogosteje go- vorimo o zaščiti delovnega človeka, o rehabilitaciji invalidov in skrbi zanje, in o ustrezni zaposlitvi. Ven- dar se pogosto dogaja, da ostajajo vsa ta sredstva pač samo gesl^, ki jih je mogoče s pridom uporabiti v kakšnem govoru ali članku, ki pa gremo v praksi mimo njih. Tako je tudi na žagi v Kozjem. Tam je namreč zaposlen človek brez noge, ki opravlja težka fizična dela, prenaša po osemdeset kilogra- mov težke plohe ali potiska po sto metrov daleč voziček, naložen z de- skami. Za to svoje delo prejema od osemnajst do dvajset tisoč dinarjev mesečno (preživlja še ženo in dvoje otrok). Sprašujem se, če res zanj na žagi ni nobenega primernega dela. Ali je vodstvo žage na to že kdaj pomi- slilo? Črtomir Jordbn, Kozje 90 ŠE GASILCI V LESICNEM To zimo bi skoraj razpustili pro- stovoljno gasilsko društvo v Lesič- nem. Nikakor niso mogli izvesti let- nega zbora, tako da je šmarska ob- činska gasilska zveza že hotela od- vzeti opremo. Vmešala se je še KO SZDL in končno so pred kratkim znova okrepili gasilsko društvo ter izvolili nov odbor, ki si je izdelal tudi delovni program. Novi pred- .sednik je tovariš Hugo Bosio. r. s. VESELJE NAD NOVO CESTO Prebivalci vasi Dol-Suha pri Re- čici ob Savinji smo bili zares veseli, ko je gozdno gospodarstvo Nazarje zgradilo cesto Mozirje—Dol, saj je za našo vas najkrajša in najprimer- nejša zveza z glavno prometno žilo Zgornje Savinjske doline. Cesta ni samo gospodarskega, marveč sploš- nega pomena. Zdaj ne živimo več v takšnem strahu, če bi izbruhnil v vasi požar, saj so lahko gasilci takoj na mestu. Pa tudi marsikateri turist, ki bo preživljal počitnice v Mozirju, se bo v vročih poletnih dneh rad zapeljal po tej cesti v hladovino lepih smre- kovih in jelovih gozdov. ................ _________ .LC, . Tako ne bo šb^^ 'iBmr zares nisem izbirčen pri jedi, tudi od ljudi ne zaiitevam, da bi bili. do kraja l>o- štenl. Toda to, kar se godi v delavski baraki ^a, Pirešici, se mi zdi le preveč. Naj v krat- kem povem nekaj o razmerah, ki vladajo pri nas, javnost pa naj presodi, če ljudje, ki bom o njih govoril, morebiti le pozabljajo, da gredo v svojem malomarnem odnosu do nas delavcev predaleč. To, da lahko najdeš v hrani najrazličnejše predmete in snovi, ki sodijo prej na smetišče kot v lonec, tako na primer košček metle, lase, ali pajka, bi lahko uporabil kak hu- morist, če bi sestavljal komični jedilnik: Metla v golaževi omaki, Lasje a la Desiree, pajek s kislim zeljem, če pa nastajajo taki komični jedilniki zato, ker kuharica ne pozna osnovnih pravil higiene, pojav ni več sme- šen, posebno ne za tistega, ki tovrstno hrano uživa. Nehigienski hrani se tu pridružuje še skraj- no malomaren odnos do delavcev, ki meji že na izkoriščanje. Kuharica namreč ne kuha po pripravljenem Jedilniku, marveč cmari nezadostna kosila, razen tega pa na račun delavcev kuha še druge Jedi, ki Jih pojedo njeni znanci. Svojega deleža za kruh ne pla- čuje sama, meni nič tebi nič ga razdeli na vse delavce. Delavci so zahtevali, naj tudi ona plačuje polovico hranarlne, poleg tega so sestavili poseben odbor, ki naj bi pregledal dobav- nice In napravil inventuro. Toda tu ji Je pri- skočil na pomoč njen sorodnik, logar. Pre- povedal je vsakršno navzočnost delavcev v času obračuna mesečnih izdatkov za hrano. Delavci smo bili seveda ogorčeni, posebno še, ker Je ob tej priliki kuharica izjavila, da bo vsakogar »po glavi«, ki bi si drznil priti v kuhinjo ali pisarno takrat, ko dela obra- čun. Tu ne bom podrobneje pisal o vrsti ne- pravilnosti, ki se dogajajo iz dneva v dan. Ne bom govoril niti o načinu, kako kuharica postopa z ljudmi, pač pa po tem, kako Ji Je kdo pri srcu ali jI nI. Dejstvo Je, da si na račun delavcev dovoljuje stvari, vredne vs^ga obsojanja. Čas je, da se to konča. Trupej Janez, delavska baraka, Pirešica O ŠTIPENDIJSKI POLITIKI V soboto je bila v Celju razširjena seja okrajnega aktiva komunistov odbor SZDL. Obravnavali so neka- kadrovikov, ki jo je priredil okrajni tera vprašanja štipendijske politike in materialne razmere šolstva druge stopnje v našem okraju. Uvodne ob- razložitve je podal predsednik ide- ološke komisije okrajnega komiteja ZKS Zvone Dragan. Več o tem be- rite na 5. strani,- JUBILEJ IVANA BLAZNIKA = Y Latkovi vasi\, blizu Slan- | i d rove hiše, stoji hišica in v = I nji živita Ivan BLAZNIK in | I njegova žena. Petdeset let ži- S I vita Sikupaj in k zlati pjoroki | = jima vsi, ki ju poznamo, zares E = toplo čestitamo in jima želimo = = še mnogo zdravih in srečnih = I let. I = Ivan pa ima več jubilejev. | E Pomislite, petdeset let je čl'an i I pevskega zbora. Še danes se | I pridno udeležuje vaj, pa če- | = prav bo kmalu naložil na svo- = I ja ramena že osmi križ. Naj- | = Ijiihša njegova pesem je: Oče = = nebeški glej, še en kozarček ~ = zdaj ... I = Gasilec pa je že celih šest- = i' deset let. Klicu: na pomoč! se E = še danes odzove. In še nekaj = i ne srivcmo pozabiti. Naš Ivan E = jo eden najistairejših — žive- | = čili čebelarjev v žalski občini. E E Njegov pisan čebelnjak sto- | E ji na dvorišču in čebelice po- = = letavajo sirom latko^skega = I polja ter mu prinašajo po- | E zdrave s prostranih savinjskih = I poljan, ki so Ivanu tako pri | i srcu. I I Še na mnoga leta! | E ' Tvoji pevski tovariši = nMmilliHiiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi ODGOVOR NA ČLANEK „Slabše kot njega dni" v vašem listu je bil objavljen članek pod naslovom »Slabše kot nJega dni« na katerega dopisnik Jože Leskovšek zahteva odgovor. Prosimo, da v zvezi s tem objavite v Celj- skem tedniku naslednje: Bralec Celjskega tednika Jože Leskovšek se pritožuje čez dostavo poštnih pošiljk v oko- liške vasi pošte Šmarje pri Jelšah. Podjetje za PTT promet se zaveda, da dvakratna do- stava tedensko v Globoko in sosedne vasi ne more v celoti zadovoljiti vseh prebivalcev teh krajev vendar Je to edino, kar lahko storimo v Izredno hriboviteh predelih te po- šte. Z ozirom na neznatno število pošiljk v takih krajih in veliko raztresenost hiš, pred- stavlja dostava za podjetje zelo visoke stroške. Razen tega čutimo vedno večje pomanjkanje primernih pismonoš. Ta problem je nastal tudi v opisanem primeru. V deset dnevni od- sotnosti obolelega plsmonoše pošta- ni mogla dobiti nadomestne moči, čeprav je to javila na krajevno običajen način. Ce vse navedene probleme presojamo ob- jektivno lahko vidimo, da ne gre za »ma- čehovski odnos« do prebivalcev izven središč, pač pa za stvarne težave, ki jih trenutno še ne moremo zadovoljivo rešiti. Direktor Edvard Sepec POZOR, NIMAŠ PREDNOSTI! Letos bo zvezni svet za varnost cestnega prometa organiziral dve zvezni prometno vzgojni akciji. Za prvo so že določili, da se bo pričela 1. aprila, tra- jala pa bo tri mesece. Naslov nove zvezne akcije je: »Skr- bimo za pravilno uporabo sve- tilnih teles«. GIBANJE PREBIVALSTVA CEUE Od 22. marca do 29. marca se je rodilo 36 dečkov in 23 deklic. POROČILI SO SE: Gabriel Logar, metalurški telinik in Eli/.a- beta Trupej, metalurški tehnik, oba iz Celja. Drago Bele, delavec in Katarina Zoreč, de- lavka, oba iz Celja. Jožef Hajnšek, zidar in Zofija Močnik, gospodinja, oba iz Lise. Ivan Blatnik, strojni ključavničar in Vilma Pohlin, tkalka, oba iz Lave. Martin Canžek, delavec in Marija Gabrovec, delavka, oba iz Zvodna. Leopold Vešligaj, delavec iz Hromca in Pavla Škornik, delavka iz Celja. Kari Mlakar, delavec in Cecilija Jazbec, delavka, oba iz Celja. Ladislav Mlakar, trg. poslovodja in Irena Podlesnik, trg. pomočnica, oba iz Celja. Janez Majoranc, delavec iz Kompol in Frančiška Frece, delavka iz Št. Janža nad Storami. Ivan Grajžl, strugar iz Ljubljane in Amalija Mastnak, poljedelka iz Prožinske vasi. UMRLI SO: Janez Ručigaj, upokojenec iz Celja (64). Maksimilijan Bračun, upokojenec iz Velenja (71). Drago Kragolnik, otfok iz Košnice (4 mes.). Alojz Lavrič, upokojenec iz Rečice (48). Alojz Tovornik, upokojenec iz Laškega (79). Janko Oštir, učenec iz Skal (12). Jo/ef Deleja, upokojenec iz Celja (78). Andrej Šte- fančič, upokojenec iz Polzele (63). Franc Znidaršič, upokojenec iz Senovega (62). Ma- rine — otrok iz Ra^č (1 dan). Marija Mu- hovec, gospodinja iz Celja (75). Marija Dom- šek, gospodinja iz Celja (76). Alojz Labič, kmetovalec iz Klokočovnika (74). Mirko Je- sovnik, kmetovalec iz Starega trga (61). Ju- lijana Pangrl, gospodinja iz Celja (82). ŠENTJUR PRI CELJU Od 22. marca do 29. marca se je rodil 1 deček. POROČILI SO SE: Viktor Vodeb, delavec iz Primoža in Berta Žirovnik, delavka iz Kostrivnice. Janez Ko- šak, uslužbenec iz Loke pri Žusmu in Marija Žurej, poljedelka iz Javorja. Franc Frecko, delavec iz Javorja in Marija Vrečar, polje- delka iz Razborja. Jožef Strgar, delavec iz Lesičnega in Vida Žlender, poljedelka iz Košnice. Adolf Pohajač, delavec iz Trnovelj in Angela Poljšak, poljedelka iz Krivi;e, Prevorje. UMRLI SO: Marija Smole, preužitkarica iz Crnolica 25 (94). Neža Svet, preužitkarica iz Goričice (82). LAŠKO Od 22. 3. do 29 . 3. 1964 se je rodila 1 deklica. POROČILI SO SE: . Franc Selič, kmetovalec iz Osredka pri Slivnici in Zofija Strajner, kmetovalka iz Praprotna pri Planini. t8anislav Platovnjak, delavec iz Padeža in Veronika Senica, de- lavka iz Harij pri Laškem. UMRLI SO: Rudolf Stradar, upokojenec iz Rečice (60). Alojz Jagrič, upokojenec iz Brunške gore (83). Rozalija Roje roj. Krauskopf, iz Vrho- vega (82). "Jože Roje, upokojenec iz Vrhi- vega (85). Terezija Zalgkar roj. Maček, iz Radeč (81). Anica Kožuh roj. Koritnik. gospodinja iz Vel. Širja (.52). Marija Smodiš roj. Brelih, upokojenka iz Žlebnika (79). Anton Cvelbar, vajenec kovinske stroke iz Birne vasi (17). Jurij JazbinSek, upokojenec iz Obrežja (89). ŽALEC Od 22. marca do 29. marca se ni nihče rodil. POROČILI SO SE: Viktor Tovornik, sadjar iz Drešinje vasi in Marija Lugarič, poljedelka iz Drešinje vasi. Rudolf Oštir, kovinostrugar iz Rečice pri Laškem in Miroslava Blatnik, uslužbenka iz Laškega. Anton Drofenik, zidar iz Smiklavža pri Taboru in Ivana Znidaršič, gospodinjska pomočnica iz Smiklavža pri Taboru. UMRLI SO: Janez Kajbič, prcvžitkar iz Jeronima (69). Frančiška Kralj, upokojenka iz Tabora (81). Franc Vošnjak, kmetovalec iz Podvina (72). Helena Cilenšek, oskrbovanka iz Šmatevža (84). Ivan Kavčič, oskrbovanec iz Šmatevža (91). Štefanija Lenhart roj. Langeršek, gospo- dinja iz Liboj (60). Jernej Toman, prevžitkar iz Studenc (68). VELENJE Od 22. marca do 28. marca se je rodil en deček, poročil se ni nihče. UMRLI SO: Uršula Robida, gospodinja iz Malega vrha (84). Rozalija Hohnec, kmetovalka iz Šaleka (76). Marko Hrovat, upokojenec iz Laz pri Velenju (85). Marija Gostečnik, gospodinja iz Ravn pri Šoštanju (91). Jože Kotnik, delavec jz Lepe njive (61). Marija Aram, gospodinja iz Šoštanja (63). Anton Jazbec, poljski de- lavec iz Ravn pri Šoštanju (73). KRONIKA NESREČ Alojz 2ohar — otrok iz Gornje vasi pri Prebold je padel. Poškodoval si je roko. I4-Ietni Janko Klemene iz Hudinje pri Vi- tanju si je pri padcu poškodoval nogo. Margareta Borštner si j^ pri padcu v To- varni emajlirane posode zlomila nogo. Pri padcu si je v Dob ju pri pramljah po-, škodoval nogo Jože Stojan. Pri delu v Cinkarni se je z monoksidom zastrupil delavec Kari Krajnc. S kolesom je padel Franc Štor iz Polzele, pretresel si je možgane. Ivan Koštomaj — otrok iz Vinske gorce pri Dobrni si je pri padcu zlomil ključnico. V Vitanju si je pri delu poškodoval roko Jože Ravnak. CELJSKI TRG Kaj je s perutnino ? Ce lahko trdimo, da je bila celjska tržnica pretekli teden lepo preskrbljena, pa tega za zadnjih nekaj dni ne bi mogli reči. V sredo, ki je tržni dan in je po navadi preskrba naj- boljša, bi ne bili mogli opaziti kakšne po- sebne spremembe. Tržnica se je izpraznila že v dopoldanskih urah, tako da je ob dva- najstih bilo že skoraj vse pospravljeno. No, k sreči pa se lahko vsaj kolikor toliko po- livalimo s cenami, ki od prejšnjega tedna vsaj poskočile niso. Krompir so prodajali po 45 do 55 dinarjev kilogram, t>elo glavnato zelje po 100 do 150, rdečega po 70 do 100, kislega pa po 80 do 100 dinarjev kilogram. Tudi kisla repa se Je nekoliko pocenila. Dobite jo že za 60 dinar- jev, vendar moramo priznati, da Je tudi kva- liteta že precej slabša. V sredo je bila špi- nača po 240 do 800 dinarjev kilogram. Toda o tem Je treba še kaj več povedati. Najbolj poceni so špinačo kupili tisti, k| so sklenili kupčijo z nekim prodajalcem iz Srbije, ki jo je ponujal po 200 dinarjev kilogram. Naši, domači kmetje pa s svojo ceno trmasto vztrajajo na 800 dinarjih In je zato tudi ne prodajo veliko. Glavnato solato smo lahko v sredo^upili za 300 do 400 dinarjev, endlvijo za 230 do 300, motovileč po 400 do 700, radič pa po 400 do 600 dinarjev kilogram. Cvetača je bila po 60 do 130 dinarjev. Ce lahko za zelenjavo rečemo, da Je Je dovolj, pa s preskrbo tržnice s perutnino njf moremo biti zadovoljni. Perutnine je sploh zelo malo, če pa je že, je pod 600 dinarjev prav gotovo ne moremo kupiti. Tako smo lahko zelo zadovoljni, da moremo kakšnega že očiščenega piščančka kupiti vsaj v samo- postrežnih trgovinah. RADIO C E LJ E v tednu od 6. do vključno 12 aprila bo celjska kronika vsak delavnik na sporedu ob 17.00, obvestila od l/.lO, plošče po željah ob 17.35, zabavna glasba in reklame pa ob 17.45. Vtem ko le tedenski filmski pregled na sporedu vsak ponedeljek na zaključku kronike, sestavek: Pozor, nimaš prednosti, pa ob sredah, prav tako na koncu kronike, se bodo ostale govorne oddaje zvrstile takoie: ponedeljek, 6. aprila — športni pregled (ob 17.25), torek, 7. aprila — mladinska oddaja (ob 17.25); sreda, 8. aprila — šola za starše (ob 17.20) in četrtek, 9. aprila — radijska univerza (ob i7.:c). Nedeljsko oddajo 12. aprila bo začel po- aovor š poslušalci ob 12.55, po obvestilih, željah in glasbenem vložku pa jo bo zaključil reportažni zapis Tineta Borovnika — (.irenki spomini na april 1941. leta. št. 13 — 3. aprila 1964 CEBJSKI TEDNIK Stran • Uskladiti sistem štipendiranjai potrebami POLITIKO ŠTIPENDIRANJA BI MORALI OBRAVNAVATI V OKVIRU ŠIRŠE KADROVSKE PROBLEMATIKE. — NE- NACRTNOST. — POVPREČNA ŠTIPENDIJA V OKRAJU ZNAŠA OD 11 DO 12 TISOČ DIN, POVEČANJE NAJ BI SE GIBALO MED 18 IN 24 TISOČ DIN. To je nekaj poglavitnih ugotovi- tev iz uvodnih obrazložitev Zvoneta Dragana na sobotni razširjeni seji okrajnega aktiva komunistov kad- rovnikov. Kakor povzemamo bi bilo politi- ko štipendiranja pojmovati pred- vsem kot materialne naložbe v iz- obraževanje kadrov ter jo zato ob- ravnavati v širšem okviru. Toda praksa kaže prav nasprotno — oz- kost. S tem v zv^i je bilo že mno- go razprav, ki je v^glavnem pri njih tudi ostalo. Sprejeta!načela, resolu- cije in deklaracije nfclo našle prak- tičnih uresničitev. V tem smislu je tudi znano pismo izvršnega odbora GO SZDL, naslovljeno na gospodar- ske organizacije in ustanove, nale- telo na ugoden odmev, a to je v glavnem tudi ves učinek. Spričo te- ga, da nam dandanes dejansko na vseh koncih primanjkuje strokovnih kadrov, bo glede štipendijske politi- ke v najkrajšem času doseči ustrez- nejše rezultate. Ta politika je dokaj nenačrtna, za kar velja vzroke iskati v pomanjkanju načrtovanja tako kratkoročnih kot dolgoročnih kad- rovskih potreb. V resnici o tem ni ne analiz ne kakršnega drugačnega pregleda. Delovne organizacije se pretežno zadovoljujejo z ugotovit- vami, da jim kadrov primanjkuje, hkrati pa se jim dozdeva, da je re- šitev v razpisih; izogibajo se zlasti lastnih materialnih »žrtev« v te na- mene. Neurejene kadrovske razme- re so značilne za vse občine celjske- ga okraja. Temeljno nasprotje, ki se kaže v obstoječi politiki štipendiranja, je na eni strani v objektivnih potrebah po kadrih in v porastu števila štu- dentov, na drugi strani pa v upada- nju števila štipendistov. Leta 1951 je bilo v Sloveniji od redno vpisa- nih slušateljev višjih in visokih šol 60 odstotkov štipendistov, leta 1962 pa samo še 33 odstotkov! Za okraj sicer ni točnih podatkov, vendar pa statistika kaže, da je bilo v šolskem letu 1961/62 od vseh vpisanih sluša- teljev 31 odstotkov štipendistov, da pa jih je bilo že v naslednjem šol- skem letu samo 25 odstotkov! Tako so gospodarske organizacije 1962. leta izdale za izobraževanje kad- rov 362, lani pa 376 milijonov dinar- jev, od tega 1962 za štipedije 102, la- ni pa 104 milijone. Takšno neznatno povečanje nikakor ne more biti od- raz kakšnih resnejših prizadevanj za reševanje kadrovskih problemov. Kar zadeva višino štipendij, se giblje ta v našem okraju med 11 in 12 tisoč dinarji in tako daleč zaosta- ja za življenjskimi stroški. Po ana- lizi univerzitetnega odbora ZŠJ ljub- ljanske univerze znesejo stroški šo- lanja okrog 24 tisoč din, upoštevajoč študente, ki živijo po domovih! Spri- čo tega so v republiškem okviru iz- delali predlog, naj bi se štipendije gibale med 18 in 24 tisoč din, ki naj bi ga sprejele tudi občine, zlasti v primerih, ko je štipendija edini vir dohodkov. Seveda je s tem tesno po- vezan sam sistem štipendiranja, ki dopušča najrazličnejše mehanizaci- je. V neki občini na primer štipen- dirajo 60 odstotkov študentov iz vrst premožnih kmetovalcev in vodilnih uslužbencev; so primeri, ko preje- majo starši zelo visoke dohodke, njihovi otroci pa štipendije, medtem ko je tu in tam zapostavljena zlasti delavska mladina. Pomanjkljivost sedanjega štipendijskega sistema je tudi v tem, da dopušča prekupče- valstvo s štipendisti (obljubljanje boljših pogojev itd.) Izhod iz takšnega položaja pa ni v kreditiranju, kakor menijo v rte- katerih delovnih organizacijah, po- sebej ker sistema štipendiranja ni mogoče zamenjati čez noč. Pač pa je rešitev v tem, da bi v zela krat- kem času povečali število štipendi- stov in višino štipendij, da bi pri do- deljevanju upoštevali tudi stimula- tivne^ elemente (kot prizadevnost pri študiju i. dr.), in da bi uveljavili več neposrednih oblik odnosov med šti- pendisti in štipenditorji. Kreditira- nje naj bi bila dopolnilna oblika in ne komercializem. Pri vsem tem bo zlasti dolžnost in naloga komunistov, da se bodo v predkongresni aktivnosti na ustrez- nih mestih ( v skupščinah in orga- nih upravljanja) odločneje zavze- mali za učinkovitejše reševanje kad- rovske strukture zaposlenih. V ta namen pripravlja tudi okrajni od- bor SZDL vrsto konkretnih akcij, trenutno pa je v teku izdelava ana- lize po anketi, katere namen je osvetliti zadevna vprašanja. dhr NOVA KOMEDIJA V SLG CELJE Smo pred premiere novega dela v celjskem gledališču. Tokrat je vzeto iz lahkotnejšega žanra, ven- dar bo našlo hvaležno publiko, ki si želi v gledališču poleg idejnih as- pektov tudi smeha. Groteska SEM PA TJA med obema vojnama pišo- čega avstrijskega dramatika Odona von Horvatha se loteva nezdravih pojavov v sodobnem svetu, kakor so državne meje in njihovo izko- riščanje za zasebne interese in še marsikaj. Odon von Horvath je umrl raz- meroma zelo mlad. Mnogi ugledni literarni zgodovinarji in kritiki so ga zelo cenili, znan pa je bil tudi kot nasprotnik nacizma. »V vseh svojih delih«, je zapisal v neki svoji izjavi, »sem skušal brezobzirno na- padati neumnost in laž, zakaj takšna brezobzirnost je pač najime- nitnejša pisateljska naloga.« Zani- mivo je, da Horvathova delg. po- novno doživljajo svojo vrnitev na evropske odre prav zaradi svojih idejnih poant. Ko da se je svet izza njegovih časov spremenil samo na zunaj, na znotraj pa je še vedno na- čet. Vendar se Horvath človeškim slabostim posmeje z njemu značilno vedrino. Enako želi doseči tudi celjska uprizoritev, ki je bila v ro- kah režiserja Jura Kislingerja. Like so oživeli Janez Bermež, Nada Bo- žičeva, Marjan Breznik, Marjan Do- linar, Frandi Gabrovšek, Marija Gor- šičeva, Pavle Jeršin, Sandi Krošl, Marjana Krošlova, Mija Mencejeva, Volodja Peer, Jože Pristov, Janez škof, Jana Šmidova, Alfonz Kumer, Scenograf je bil Avgust Lavrenčič, kostumografinja Vlasta Hegeduši- čeva. IIL teden slovenske dramatike v Celju v času od 7. do 11. aprila bo v Celju Teden slovenske dramatike. Odkar je bila v pretekli sezoni ta spodbudna misel znova oživljena, pred dobrimi desetimi leti je bil namreč v Celju prvi festival sodob- ne domače drame, lahko z večjim zaupanjem v prihodnost oštevilčimo to prizadevanje celjskega gledali- šča. Namen tega tedna, ki mu ne nameravamo dati pretiranega festi- valskega blišča, je jasen: v nekaj dneh bodo pred nami nastopala do- mala vsa slovenska poklicna gleda- lišča, ki se tako ali drugače trudijo, da bi se domača dramska tvornost še naprej popularizirala. V letošnjem Tednu slovenske dra- matike bodo sodelovala naslednja gledališča: v torek, 7. aprila bo otvo- ritvena predstava, tržaško Slo'vensko gledališče bo uprizorilo V HONO- LULU Josipa Tavčarja. Naslednjega dne bo Oder 57 iz Ljubljane igral Božičeve KAZNJENCE. Mestno gle- dališče ljubljansko se bo predstavi- lo z Javorškovo KRIMINALNO ZGODBO. Zanimivo je, da je to de- lo uprizorilo že SLG Celje 1955. leta in da je Jože Javoršek prejel zanj na prvem festivalu prvo nagrado. Druga slovenska gledališča Krimi- nalne zgodbe niso uvrstila v reper- toar, v letošnji sezoni pa jo je upri- zorilo Mestno gledališče Iznbljan- sko, ki bo s tem delom tudi tekmo- valo na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Zadnjikrat v sezoni bo SLG Celje ponovilo Remčeve SREČNE ZMAJE, v soboto, 11. aprila pa bo Teden slovenske dramatike zaklju- čila ljubljanska Drama s Potrčevo igro NA HUDI DAN SI ZMEROM SAM. Obiskovalci gledališča imajo mož- nost, da se abonirajo (z 10% popu- stom) na vseh pet ali na štiri pred- stave. Gledališka blagajna je odpr- ta dnevno od 17.30 do 19.30. DRUŽBENI CENTER V ŠMARJU v Šmarju pri Jelšah ni prostorov, kjer bi se lahko uspešno razvijalo družabno življenje. Že nekaj let tar- najo, da bi potrebovali dvorano za prireditve, klubske prostore, skrat- ka občinski družbeni center, kjer bi se srečevalo delo različnih organi- zacij in društev, se razvijala kultur- na in izobraževalna dejavnost. Ker je edini prostor vlažna in temačna kinodvorana, bodo vsekakor morali misliti na ureditev ustreznega ob- jekta. s.r. Sektorska dramska revija v Rečici ob Savinji Kakor vsako leto, tako bo tudi le- tos Zveza Svobod in prosvetnih dru- štev priredila vrsto dramskih revij. Te revije so zamišljene kot nekak- šen pregled udejstvovanja amater- jev v dramski dejavnosti. Organizacija prve sektorske revije v letošnjem letu je poverjena pro- svetnemu društvu Rečica ob Savinji. Domačini so se na to prireditev skrbno pripravili. Notranji prostori prosvetnega doma so dobili docela novo podobo. Preuredili so oder, ki zdaj ustreza najzahtevnejšim prire- ditvam. Od 2. do 5. aprila se bo tu zvrstilo sedem Svobod in prosvetnih dru- štev, ki bodo med seboj tekmovala za nastop na okrajni dramski re- viji. Nastopile bodo svobode iz Šem- petra (Tri dni direktor), Velenja (Romeo in Julija), Šoštanja (Kuka- vičje jajce), Pesja (Obzirna vlaču- ga), nadalje prosvetno društvo iz Solčave (Moliere — Georg Dandin), TVD Partizan Gomilsko (Naročena nevesta) in prireditelj — prosvetno društvo Rečica ob Savinji z Robin- zoni in dekleti. Program bo torej zelo pester in vreden ogleda, na kar še posebej opozarjamo prebivalce Gornje Sa- vinjske in Zadrečke doline. BOLJŠE DELO VECJI PREJEMKI šmarski in Kozjanski prosvetni delavci so na sindikalnih sestankih postavljali zahteve po večjih pre- jemkih, zlasti pa po enotni nižji uč- ni obveznosti in odpravi gibljivega dela, ki je s 5 odstotki zares skro- men. Morda so trenutne razmere take, da ni pravih pobud ža boljše delo in da tudi stimulacija ne ustre- za. » Razlike med zaposlenimi v gospo- darstvu in družbenih službah so gle- de na izobrazbo očitne. Sindikati s polno pravico ugotavljajo tudi ma- terialna nesorazmerja. Važno pa je, kaj zahtevamo. Ali zahtevamo odpravo takega na- čina, ki naj spodbuja k boljšemu delu? Verjetno ne. Zato lahko po- mišljamo ob sklepih, ki so jih spre- jeli na omenjenih sindikalnih se- stankih. Prav je, da usklajamo pre- jemke, toda treba je tudi ocenjevati delo in storilnost. Prav gotovo bo gibljivi del moral ostati, toda večji, če naj bo učinkovit. Od vsakega, ki dela, je terjati solidno delo in ga ustrezno plačati. Ne vemo prav, kdo bo pri tem meril odgovornost. Vse- kakor bo o teh vprašanjih še več- krat treba razpravljati. s.r. BRANKO BABIC NA KONGRESU ZVEZE SVOBOD SODOBNI VIDIKI AMATERSKE KULTURNE DEJAVNOSTI v soboto je bil v Ljubljani kon- čan IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev, na katerem je imel referat o sodobnih vidikih amaterske kulturne dejavnosti predsednik Sveta Zveze Svobod ■Branko Babic. Najprej je orisal naš materialni in družbeno politični raz- voj, ki dobiva čedalje bolj svoj ima- nentni izraz tudi v kulturni revolu-' ciji našega naroda. S tem v zvezi se v sedanjih pogojih zastavlja vpra- šanje, kako učinkovito zagotoviti mesto in vlogo amaterskih kulturnih organizacij v družbenem življenju. Branko Babic je opozoril zlasti na jasno idejno in programsko usmeri- tev amaterskih organizacij, ki mora pomeniti kvalitetni pfemik na nova izhodišča. Dejavnost mora biti pred- vsem usmerjena na zadovoljevanje potreb in želja ljudi po kulturni vzgoji, izobrazbi, doživljanju kul- turnih vrednot in družabnosti. Za takšno dejavnost so zlasti primerne klubske oblike, v katerih lahko so- dobna komunikacijska sredstva nu- dijo ogromne možnosti z.a razvoj kulturno prosvetne dejavnosti, če jih bomo pravilno pojmovali in jih znali vključevati ter koristno upo- rabljati v tem delu. Posebej je Brankb Babic opozoril na problem vključevanja mladine v amatersko kulturno dejavnost, pri čemer je menil, da je odnos do nje mnogokrat zelo ozek. Mladim lju- dem moramo z razumevanjem in na široko odpreti vrata v amaterske vrste. Nadalje je Branko Babic govoril o oCebele<. Zemljišče 14,5 ba, vseh' kultur prodam. Cena l.^vkl.OOO din.' Pušnik, Jurklošter. Lahov i;ral)eii. Molor XSU-150 ccm, skoraj nov prodani po ugodni ceni. Slovenija-vino« Celje, od i. do 14. ure. TeiicK* staro o mesecev, lepo plemensko si- montal prodam. Som Janez, Teharje, Bu- kovžlak. Tovorni avto jOpel—Blitz< — tri tone, re- gistriran za leto 1%4, ugodno prodam. .Naslov v upravi lista, Klektrični štedilnik z dodatno pečjo pro- dam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. Italijanski novi globoki otroški voziček zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. UKV sprejemnik prodam ugodno. Reš Fra- njo, Celje, Muzejski trg 5/1. Enodružinsko hišo z vrtom v okolici Šentjur- ja prodam. Naslov v upravi lista. ^ Popeni prodam posteljo, omaro, kuhinjsko kredenco, 2 fotelja in več stolov. Ogled od 17. do 19. ure. -Rozman. Celje. Preži- hova 4. Dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco pro- dam. Ogled vsak dan od 12. do 15. ure. Simon, Celje, Ce.sta na Dobravo 51. Opremo za spalnico prodam. Zoisova 1 — stanovanje 12. Kuhinjsko pohištvo s pomivalno omarico, belo omaro iu divan prodam. Vzamem tudi ček. Dolenc Cvetko, Kocbekova 5/II. BMVV — - motorno kolo, 250 ccm, odlično ohranjeno ugodno prodam. Burnik, Deč- kova 23, Celje. • STANOVANJA Oddnm sobo mirni osebi. Naslov v upravi lista. - Sobo potrebuje mlajša uslužbenka. Ponudbe na upravo listu pod šifro >Nujno<. C RAZNO Iščem inštruktorja za matematiko za srednjo šolo. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Profesor<. Strokovno čistim sadno drevje, režem braj- de. Dopisi: Vrusnik, Teharska cesta 58. Mlajšo upokojenko za 4-urno dopoldansko pomoč v gospodinjstvu in delno varstvo 4-in('si;čnega fantka iščem Naslov v upra- vi lista. Zamenjam garsonicro Za eno in pol sobnp, stanovanjf \ (i-lju. Naslov v upravi lista.. Mlajšo upokojenko ali izmenično zaposleno žensko spn^jmcin za pomoč k eni osebi. Stanovanji iii hrana po doijovoru. Naslov v upravi lista ŽI VINOZ DRA VNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 4. aprila do 11. aprila — veterinar Koželj Bojan, Celje, Kocenova 2/11 (pri Hotel Evropa) tel. 25 67. # KUPIM Hišo X nekaj zemlje v Vplenju, kupim. Na- slov T upravi lista. Enostanovanjsko hišo v bližnji okolici Celia. kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Vseljivo<. Kupim vseljivo, manjšo tudi staro hišo z vrtom (voda in elektrika) v okolici Celja, ali' v Savinjski dolini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj«. • TURIZEM TURISTIČNO PREDAVANJE Olepievalno In turistično društvo Celje .sik)roča, da prireja v ^etrtek, dne 9. aprila 1964 ob 19.30 v Narodnem domu svoje zadnje letošnje turistično predavanje. Tovariša Kova£ .Milan in Miha Kurnik nam bosta predstavila Švedski narodni park Skansen in afriški knotrast, Nubijo, Egiptu žrtvovano deželo. Predavatelja nam bosta pokazala sodobno švedsko arhitekturo ter zgodovinske spome- nike,, ki jih bo v Nubiji v kratkem zalila voda. Barvni diapozitivi. Vstopnice so v pred- prodajl v Turističnem Informacijskem uradu v Stanetovi ulici. OBČNI ZBOR OTD CEUE Olepševalno in turistično društvo Celje bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek, dne 16. aprila t. 1. ob 19.30 v Narodnem domu. Z občnim zborom je združen tudi kratek koncert opernih solistov Vilme Bukovec in Ladka Korošca. »LEPO MESTO« Naslednja številka časopisa Lepo mesto bo izšla 12. aprila. Med drugim boste brali raz- govore z gostinskim In turističnimi delavci, reportažo o gostinstvu, reportažo o pustnih prireditvah, kulturne prikaze, kritike, ocene, celjske obraze in bodice v verzih ter zani- mivosti iz Celja, Velenja, Frankolovega, Mo- zirja in Rogaške Slatine. Naročnike spreje- majo v Turističnem informacijskem uradu Celje, Stanetova ulica. List bo na voljo v vseh celjskih trafikah. • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 3. aprila 1964 ob 19.30 uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Komedija. Pre- miera. Premierski abonma in izven. Vstop- nice bodo v prodaji dan pred premiero in na dan premiere od 17.30 do 19.30. Sobota, 4. aprila 1964 ob 19.30 uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Komedija. Sobotni abonma in izven. Vstopnic je dovolj na razpolago. Nedelja, 5. aprila 1964 ob 10. url: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Komedija. I. ne- deljski dopoldanski abonma in izven. Sto- jišča so še na razpolago. Nedelja, 5. aprila 1964 ob 15.30 uri: Odon von Horvath: SEM PA TJA. Komedija. Nedelj- ski popoldanski abonma in izven. Vstopnic vseh vrst Je še dovolj na razpolago. TEDEN SLOVENSKE DRAMATIKE Torek, 7. aprila 1964 ob 19.30 url: Josip Tavčar: V HONOLULU. Gostovanje Sloven- skega gledališča iz Trsta. Sreda, 8. aprila 1964 ob 19.30 uri: Peter Božič: KAZNJENCI. Gostovanje Odra 57 iz Ljubljane. Četrtek, 9. aprila 1964 ob 19.30 uri: Jože Javoršek: KRIMINALNA ZGODBA. Gosto- vanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Petek, 10. aprila 1964 ob 19.30 uri: MIha Remec: SREČNI ZMAJI. Zadnjikrat. SLO Celje. Sobota, II. aprila 1964 ob 19.30 url: Ivan Potrč: NA HUDI DAN SI ZMEROM SAM. Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane. Obiskovalci Tedna slovenske dramatike se lahko abonirajo za vseh pet ali štiri pred> stave. Abonentl bodo imeli 10 •/• popust. Na razpolago pa bodo tudi vstopnice za vsako predstavo posebej. Blagajna je odprta od I. do 11. aprila od 17.30 do 19.30. Rezervacije po tel. 26-90. IZLETNIK vabimo vas na naše izlete: — ZtJRICH—LONDON—PARIŠ—MUNCHEN 9-dnevno potov;ui|t / vlakom — ISTANBUL—SOI llA 8-dnevno potovanje / vlakom — FIRENCE—RIM—NEAPEU—CAPRI—BE. NETKE—TRST 9-dnevno potovanje z vlakom — PARIŠ—NICA—MONTE CARLO—MILANO —BENETKE 9-dnevno potovanje z vlakom — KIJEV—LENINGRAD—MOSKVA - poto- vanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spalni in jedilni vagon) — avton 14-dnevno potovanje — ATENE—SOLUN—PELOPONEZ—DELFI 9-dnevno potovanje z avtobusom — BENETKE—TRST — dvodnevni izlet z avtobusom — TRST — enodnevni Izlet / avtobusom — DUNAJ — 4-dnevni izlet i avtobusom na svetovno cvetlično razstavo — KOROŠKA — enodnevni In večdnevni Iz- leti z avtobusom — PO GORENJSKI—PRIMORSKI 2-dnevnl Izlet z avtobusom — PLITVICE — dvodnevni Izlet z avtobusom — PO ISTRI — dvodnevni Izlet z avtobusom — PO DOLENJSKI — dvodnevni Izlet z av- tobusom — OHRID — 5-dnevno potovanje z avtobu- som. IZLETNIK VAM NUDI: organizacijo Izletov In prevozov strokovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Posredujemo vam nabavo potnih listov In tujih vizumov v najkrajšem času. Vršimo menjavo tujih valut. Vršimo rezervacije v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacije za letni oddih. V prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Ti- tovem trgu številka 3 pri avtobusni postaji — telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjena naročila. IZLETNIK CEUE • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 1. aprila 1964 »MARINA« italijanskoTnemSki film Dne 2. aprila 1964 »ŽENSKA JE ŽENSKA« francoski barvni film CSP Dne 4. in 5. aprila 1964 »ZA LJUBEZEN NA KRAJU SVETA« argentinsko-italijanski barvni film CSP Dne 8. in 9. aprila 1964 »TO NAJ BO ŽIVLJENJE« nemški film KINO SEVNICA Dne 1. aprila 1964 »ISKANJE AMERIKE« sovjetski film Dne 4. in 5. aprila 1964 »OKO ZA OKO« ameriški film Dne 8. aprila 1964 »TATOVI VELIKEGA SRCA« francoski film ZAHVALA Ob bridki In prerani Izgubi našega nepo- zabnega moža, očeta, brata in strica J02ETA PIRŠA se Iskreno zahvallujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, zasuH njegov grob s številnimi venci In ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo predsedniku kra- jevne organizacije Zveze borcev Artiče to- varišu Zorkotu, kakor tudi ostalim soborccm Iz Kozjanskega odreda, ki so organizirali pogreb, nosili zastave in odlikovanja, tovarl- šeraa, ki sta Izpred krajevne organizacije Zveze borcev Artiče In kolektiva tovarne ce- luloze »Djuro Salaj« izrekla poslovilne besede In tovarniški godbi za ganljivo slovo. Vodstvu tovarne celuloze »Djuro Salaj«, predstavnikom tovarniškega aktiva ZB, sin- dikata, ter organa upravljanja, ki so prisko- čili na pomoč v najtežjih trenutkih, darovali vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zdravnikom za njihovo nesebično pomoč in lajšanje trpljenja. Nadalje Iskrena hvala osnovni šoli Artiče .a vence in udeležbo na pogrebu, ter vsem sosedom In znancem, ki so se v tako velikem številu poslovili od po- kojnega. Žalujoča žena Anica, sinova Franci in Jožek, brat Ivan z družim) in ostalo sorodstvo. Komisija za sprejem in odpust delavcev pri delavskem svetu podjetja »Agroservis« Šempeter v Sav. dol. razpisuje naslednja delovna mesta: 5 kvalificiranih strugarjev 6 kvalificiranih ključavničarjev 3 skladiščnih delavcev Prednost pri sprejemu imajo kandidati prosti vojaščine. Na- stop shižbe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov »Agroservis« Šempeter v Sav. dol. Zavod za zaposlovanje delavcev Celje razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA PRIJAVNO IN ODJAVNO SLUŽBO ' Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogioje: 1. srednje šolska izobrazba z najmanj 3-letno prakso v uprav- ni službi; ^ 2. korekten odnos do strank. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe do 15. 4. 1964 na upra- vo zavoda, kolkovane s 50 diii upravne takse. Zavod za upravljanje nepremičnin v Celju, Vodnikova 13, sporoča najemnikom poslovnih lokalov in občanom da je po sklepu Občinske skupščine Celje, sprejetem na skupni seji dne 24. 3. 1964, prevzela v svojo pristojnost: — upravljanje z vzemi poslovnimi lokali in prostori, v splošni družbeni lasti, in ki so do sedaj spadali pod upravo hišnih svetov; — posle stanovanjskega organa občine, razen nekaterih, ki so prenesene na krajevne skupnosti. V zvezi s tem prosimo najemnike poslovnih lokalov, ki so do sedaj plačevali najemnino hišnim svetom, da od 1. 4. 1964 dalje plačujejo te zneske kot akontacijo na naš tekoči raeun številka 603-11-603-69 pri NB Celje, do 5. v mesecu za tekoči mesec. Hišne svete, ki so do sedaj upravljali s poslovnimi lokali, ob- veščamo, da bo Zavod sklenil z njimi posebne pogodbe o vzdrže- vanju skupnih delov hiše. Občane obveščamo, da so za stranke v stanovanjskih zadevah uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 8. do 12. ure. Ob drugih dnevih strank ne bomo sprejemali. Pismene vloge pošljite na naš naslov. Telefonske številke so: 32-50 in 28-58 — hišna centrala, 28-57 direktor. . . §t. 13 — 3. aprila 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 TEDNIKOV ROMAN - HUMORESKA - SLIKANICA - ROMAN — HUMORESKA -~ SLIKANICA ~ TEDNIKOV ROMAN - AXEL BROOX: AFERA BAXTER 13 »Kaj voste?« »Kje ste danes bili!« Lord John je ostrmel. »Ali še vedno nočete ničesar vedeti o modrih pismih?« Lord je molčal. »Kljub temu, da ste bili pKDpoldne pri osebi, ki jih je pisala?« »Tedaj tako vse veste. Zakaj me še vpra- šujete?« »Ne vem, kaj je bilo v pismih zapisano.« »Na enem izmed njih je bil nenavaden post scriptum,« se je oglasil slikar. »Pričel se je z besedami; Dr. Eib', in končal 'eeimt'.« Mladi Baxter je okleval. »Ni bilo čisto tako,« je rekel čez čas. »Post scriptum se je. pričel z DREIT in končal z EEIML.« »Koliko besed je bilo napisanih post scrip- tum?« je vprašal Clay. »Sedem.« »Koliko črk je imela vsaka teh besed?« »Tega ne morem vedeti, zdele so se mi pa približno enako dolge.« »Torej šifra,« je rekel Clay. »Sedem skupin po pet črk ...« »Prosim vas, povejte mi, kaj je bilo v pis- mih!« »Zelo mi je žal, toda tega ne morem.« »Saj menda ne mislite resno, da je mladi Baxter umoril svojega strica?« sem rekel in- špektorju. »Surnim. Imel je vzrok, dovolj močan je, pa tudi neovrgljivega alibija nima. Pol ure pred umorom se je s stricem prepiral. Na vprašanje noče odgovarjati. Sežgal je pisma, ki so po vsej verjetnosti zvezana z umo- rom. Pozna žensko, ki jih je najbrž pisala. V knjižnici smo našli njegove prstne odtise.« " »Tiste prstne odtise lahko kar pustite,« se je vmešal Clay, ki je ves čas nekaj čečkal po papirju. »So namreč edini dokaz, dejstvo, bi rekli vi, ki govori mlademu Baxterju v prid. »Pustite šale, Mr. Clay ...« »To' pot ste vi tisti, ki zbija šale, inšpektor,« ga je zavrnil CIay žolčno. »Sicer pa je mogoče vašim policijskim možganom docela razumljivo^ zakaj je John Baxter, potem ko je umoril svw jega strica, slckel rokavico, da bi vzel ©gledalce iz prodala.« »Morilci včasih počno čisto nesmiselno...« »Pojdite k vragu, dragi inšpektor! — Nič ne pomaga, moral se bom navaditi na policijsko^ logiko.« Inšpektor je šel zgodaj spat, tako sva s Clayem ostala sama v biljardni sobi. Slikar je z divjo vnemo risal na papir nirežc kvadratov in se pri tem obilno zalival z viskijem. »Ali vas je gospodična na pošti navdušila za križanke?« sem ga vprašal. »Vam sc seveda ne sanja o osnovah šifrira- nja,« je odvrnil, Clay. »Imate prav, vendar mislim, da tudi vi iz dveh besed ne morete rekonstruirati šifre, ki je zgorela.« »To je ravno največji užitek! Imamo ključ, od teksta pa samo začetek in konec«. »Kakšen ključ?« »O moj bog!« je zastokal slikar. »Tedaj niti ne veste, kaj jc to ključ!« Hotel sem nekaj reči, toda Clay me ni pustil do besede. »Vi ste seveda prepričani, da je bil tisti nekdo tako zabit, da je pustil svoje poročilo v knjigi, kjer ga nihče ne bi našel.« »Saj smo ga vendar našli...« . »Našel sem ga jaz, in ta čisto po naključju,;' je rekel slikar. »Vi seveda niste mogli pomisliti 9a to, da je med besedo na modrem papirju in nerazumljivo zmešnjavo črk, napisano na uni- čenem pismu, kakršnakoli zveza. Mislim, da si tudi z ukradenim zvezkom Dodsleyjevih dram niste razbijali glave...« Pač, zdelo se mi je čudno ...« »Človek, ki je ukradel knjigo, je bil prepri- čan, da je v njej še vedno tisti košček modrega papirja z besedo AUSTRIA. Ukradel jo je, ker ni vedel, da je šifra medtem že zgorela.« »■Joda kako je prišel listek v knjigo? »Tega še ne vem. Vsekakor pa mi okoliščine dokazujejo, da je AUSTRIA ključ za uničeni tekst.« »Nisem prepričan ...« \ »Raje bi pridigal evangelij gluhemu ljudožer-« cu, ki je pravkar pojedel svojo trinajsto ženoi< kakor pa vam razlagal šifre! Kaj res ne vidite^ da ima beseda AUSTRIA sedem črk, in da se John Baxter torej ni zmotil, ko je rekel, da je!] imela šifra sedem besed?« »Kakšno zvezo...« ~ »Poglejte! če bi na primer hoteli nekomuj poslati šifrirano sporočilo, bi morali besede ali, črke izpremešati po nekem sistemu, torej po; ključu, sicer bi ga tisti, ki mu je namenjeno, nd mogel prebrati. V našem primeru imamo oprav-: ka s šifro, za katero je značilno, da je število, črk v ključu ^enako število besed v šifri.« ' Vzel je svež list papirja in napisal nanj be-; sedo AUSTRIA. ' »Črke ključa nam povedo, kako moramo raz-.) porediti skupini DREIT in EEIML.« \ • Rekel sem, da mu ne morem slediti. ] y»\,« je odvrnil, »je prva črka abecede, tO; menda veste. Skupina v šifri, ki ustreza črki A,' pride torej na prvo mesto. Naslednja črka je drugi A, ki ga imamo v ključu; pove da pride pripadajoča skupina na drugo mesto. I je tretja črka po abecedi, torej pride I-skupina na tretje mesto. R je četrta, S peta, T šesta in U sedma.« Ko je govoril, je pisal nad črke ključa šte- vilke, t 1 7 5 6 4 3 2 AUSTRIA »Zdaj si predstavljajte, da hočete po tem načinu šifrirati sporočilo, ki se na primer glasi: ALFRED DALE IMA V KUHINJI SKRITEGA MRLIČA.« Pripomnil sem, da stavek ni posebno duho- vit, tada Clay se za moje proteste ni menil. Na-, pisal je: »Ostalo je preprosto: skupine po pet besed od zgoraj navzdol prepišete po vrstnem redu, kakor si sledijo po abecedi črke ključa; najprej skupino pod prvim A, nato skupino pod dru- gim, potem skupino pod I in tako naprej, torej: AAKSA DVIGA DAJEč EMNTI FEHRR RIIIL LLUKM. Tu si bo seveda vsakdo, ki ne pozna ključa in ki je na področju šifer tak ignorant kot ste vi, v najboljšem primen^ misHl, da aksa daleč dviga nekak nerazumljiv tovor.« »To še razumem,« sem rekel in se pretvarjal, kakor da Clayevih grobosti sploh nisem opazil. »Toda z dvema besedama šifre, ki jih imate, ta- ko ne morete nikamor.« »Ne bi mogel, če bi si John Baxter pp na- ključju ne bil zapomnil prve in poslednje be-1 sede v šifri. Prve in poslednje!« Napisal je še enkrat ključ in ga opremil s številkami. »To lahko napišemo tudi drugače: E..... RE.....EI.....IM.....TL..... Prvi dve be- sedi bi lahko izpolnil celo Heppel: DELI A EY- RE.....EI..... IM...,, TL,,,,,« »Za vraga!« sem vzkliknil. »Deliji preti ne- varnost!« »Nemara,« je rekel Clay ravnodušno. »Za zdaj mi še ni uspelo razrešiti ostalih besed. Ča- kati moram na nova dejstva, kakpr bi rekel Heppel.« PETNAJSTO POGLAVJE Sredi noči sem se nenadoma zbudil. Nekdo se je sklanjal nadme. »Vrag te jaši!« sem zaslišal znan glas. »Spi ko klada.« Bil je Clay. »Kaj je?« »Vstanite! Greva zbudit Heppela.« »Povejte vendar, kaj se je zgodilo, da me sredi noči mečete iz postelje!« »Brž se oblecite in pridite za mano v inšpek- torjevo sobo!« In že ga ni bilo več. Ko sem vstopil, je bil detektiv pokonci. V roki je držal brisačo. »Nič hudega, samo praska. Dale, v predalu, nočne omarice je škatla z obližem ...« Clay je bil bled ko stena. Čelo je imel krvavo. Inšpektor mu je obrisal kri in mu prelepil rano z obližem. »Zdaj torej vsaj vemo, kdo je VVolland,« je rekel slikar s suhim glasom, ko se je zleknil v naslanjač in si prižgal cigareto. Dramatična zgodba s KOMIČNIM KONCEM Nedolžni hrošč in lačna krastača — nobenega dvoma: črnemu popot- niku so sekunde štete. Hop — po- žrešna žaba izproži lepljiv jezik, čr- ni škric pričenja svojo poslednjo pot. A kaj je to? Si je mar krastača premislila in sklenila, da postane vegetarijanec? Mogoče se ji je hrošč zasmilil, ker je poslednji hip zavpil, da ima pet nepreskrbljenih potom- cev? Ne, to, ne ono. Hrošč — bombar- der — je namreč oborožen. V zadku nosi s sabo zalogo smrdjivega plina. »Takšne nesramnosti pa še ne!« si misli krastača. »Imenitni žabi, ka- kršna sem jaz —' pa naravnost v nos!« »Rajši sem živ kot vljuden,« si misli hrošč in gre po svoji poti. ŽIV MED MRTVIMI Devetinšestdesctletni knjižničar Fred Briston iz Stourhridga v An- gliji je zahteval, da izbrišejo njego- vo ime a spominske plošče padlim vojakom v prvi svetovni vojni, ki so ga med drugim vklesali pred 45 leti. Toda zaiileve ni'bilo lahko doseči: prepričati je moral vrsto birokra- tov, da je resnično živ- SPOMENIK LAŽNIVCEM Ena izmed vasi pri Divači se ime- nuje Laže. In ne brez vzroka. Prvi prebivalci vasi so stanovali najprej v Lipici. Ko se je tamkajš- nja kobilarna širila, je bilo treba prebivalce seliti. Tisti, ki naj bi zgradili novo naselje, so obljubljali ljudem, da jim bodo postavili nove hiše drujge. toda obljube niso ni- koli izpolnili. Tako so prebivalci poslavdi laž- nivcem spomenik — Lale. \ ČUDEŽNI OTROK Omar Dolgatov je star štirinajst let. Lani je iz vasi Mikele prišel v glavno mesto Mahačkalo z zrelost- nim izpitom v žepu. Šolo je končal dve leti pred rokom, kaže pa izre- den dar za fiziko in. matematiko. Dolgatov je zdaj že študent dage- stanske fakultete za fiziko in oprav- lja vse izpite z odliko. Njegovi pro- fesorji upravičeno pričakujejo od njega veliko. VSAKIH 20 LET v družini kmeta Radosava Marja- noviča iz Uršule pri Svetozarevu so zabeležili posebnost pri rojstvu deč- kov — vsakih dvajset let se rodi deček! Radosav je bil rojen 1883., , njegov sin Stanimir 1903., Stanimi- rov sin Cedomir 1923., Čedomirov sin Milan 1943, a Milanov siH Zoran 1963. leta. Vse kaže, da se tudi leto 1983 ne bo izneverilo. stran 8 CELJSKI TEDNIK gt. 15 — 3. aprila 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT DVE PRIREDITVI V OKVIRU JUGOSLOVANSKIH ŠPORTNIH IGER NAD 300 ORODNIH TELOVADCEV IN TELOVADK NA ŠOLSKIH TEKMOVANJIH - DVE EKIPVI ZMAGI ZA CELJSKO GIMNAZIJO — OSNOVNE SOLE PRED OKRAJNIM PRVENSTVOM. Pravijo, da za orodno telovadbo ni več za- nimanja med mladimi v društvih Partizan niti drugod. Trditev pa vsekalior ne drži. Zavod /a prosvetno pedagoško službo v Celju je v sodelovanji! in izvedbi društva učiteljev in profesorjev telesno vzgoje razpisal šolska tekmovanja v vujah na orodju, na katerih je že doslej nastopilo nad 300 mladih telovadcev in telovadk. Prireditve so tudi kot prve v okviru jugoslovanskih športnih iger v celj- skem okraju. Vse kaže, da bo na teh tek- movanjih nastopilo nad 500 izbranih telovad- cev in telovadk iz vseh šol celjskega okraja. To je vsekakor že kar solidna množično osnova v tej športni zvrsti. Naloga partizan- ski!] društev pa bi naj bila, da bi najspo- .sobnej$e iz šolskih prireditev pritegnila v rodno vadbo v svojih organizacijah in skr- bela za njihovo nadaljnjo izpopolnitev. MLADINSKI NOGOMET Prvenstvene tekme mladinskih moštev slo- venske nogometne lige so se v nedeljo kon- čale takole: Svoboda — Kladivar 2:0 ter Olimp — Triglav 1:2. Tekma med mladinama Kladl- varja ter Olimpije, ki je bila na sporedu prvo nedeljo prvenstvenega boja, je bila re- gistrirana z rczullalom 3:0' za Olimpijo, ker moštvo Kladivarja ni hotelo nastopiti na po- možnem igrišču. PRVI CERVAN, DRUGI VAŽIC Ob rekordni udeležbi tekmovalcev in prav tako zadovoljivem številu gledalcev je bilo v ncJtijo v Indjiji državno prvenstvo v kro- su, ki je hkrati veljalo tudi kot izbirno tek- movanje za sestavo ekip, ki bodo I. aprila nastopile na Balkanskem krosu v Vrnjački banji. Od celjskih udeležencev na krosu so naj- boljše uspehe dosegli: Cervan, ki je zmagal na najdaljši progi (10 km) v času 31.24,8, za- tem Važič, ki je v isti skupini dosegel drugo mesto s 31.36.0 ter Žuntar, ki je bil na tej progi peti s 32.07,2. S tem uspehom so si vsi trije člani AD Kladivar priborili mesto v dr- žavni ekipi (vendar Zuntar bržkone kot re- zerva), ki bo nastopila na Balkanskem krosu. Med ostalimi se je lepo uveljavila še Je- lovnlkova, ki Je pri članicah (2UO0 m) zasedla peto mesto s 8.()0,1 minute. FRANC HOČEVAR OSVOJIL OKRAJNO ZLATO PUŠČICO v nedeljo je bilo v Sevnici okrajno pr- venstvo za zlato puščico, na katferem se je zbraio bi strelcev in strelk, ki so na občin- skih tekmovanjih dosegli najmanj 50 krogov. Ko'ikiirenca na okrajnem tekmovanju je bila zelo močna, zato tudi borba ves čas iz- redno zanimiva. Prvo mesto in okrajno zlalo puščico je osvojil Franc Hočevar, ki je do- segel 532 krogov. Na ostala boljša mesta so se plasirali: Heda Dobovičnik 530, Marjan Dobovičnik 530, Tone Rozman 528, Ervin Seršen 525 itd. Vsi ti tekmovalci so izpolnili tudi normo (525 krogov) za udeležbo na re- ' pubiiškem prvenstvu za zlato puščico, ki bo v nedeljo, 12. aprila v Trbovljah. SPREHOD PO OBČINSKIH TEKMOVANJIH Doslej najbolj množična udeležba Je bila v žalski občini, nato v velenjski in konjiški. Kljub večjemu številu razvitih osnovnih .šol pa se bodo okrajnega prvenstva udeležili ob- činski prvaki brez borb z ostalimi šolami v šmarski, laški, krški, šentjurski in sevniški občini, ker v vseh navedenih občinah razen po ene šole ostale nimajo pogojev za pouče- vanje vaj na orodju!!! V žalski občini Je nastopilo 11 vrst. Pri učencih je bil vrstni red naslednji: I. Žalec 226.7, 2. Tabor 222.6, 3. Prebold 220.9, 4. Braslovče 216.9, 5. Griže 216.5 in 6. Vransko 210.7. In učenke — 1. Žalec 211.0. 2. Prebold 197.2, 3. Tabor 192.0, 4. Braslovče 190.0 in 5. Griže 189.0. Med posamezniki je bil najboljši Cizej iz Prebolda, med učenkami pa Turnško- va iz Žalca ter Dolaškova iz Braslovč. V velenjski občini je pri učencih zmagala osnovna šola Mihe Pintarja pred osnovno šolo Gustava šiliha (obe iz Velenja) ter II. osnovno šolo iz Šoštanja, pri učenkah pa osnovna šola Gustava Šiliha pred osnovno šolo .Mihe Pintarja ter II. osnovno šolo iz Šoštanja. V konjiški občini je pri učencih zmagala I. osnovna šola iz SI. Konjic pred II. in Lo- čami, med učenkami pa I. osnovna šola iz SI. oKnjic pred Ločami. Med posamezniki je zmagal Tominšek iz I. konjiške osnovne šole pred Cernecom in Cerenakom (oba I. osn. š.), pri učenkah pa Cugmusova »pred Levartovo in Bogatinovo (vse iz I. osn. š. SI. Konjice). V krški občini je nastopila le vrsta iz krške osnovne šole. Učenci so zbrali 213.8 učenke pa 216.8 točk. Med posamezniki so bili naj- boljši — Mugoša, Bizjak in Agrež, med po- sameznicami pa Drugovičeva, Ravbarjeva in Božičeva. V soboto, 4. aprila ob 8.00 se bodo srečali v telovadnici učiteljišča v Celju vsi občinski prvaki iz celjskega okraja. To bo zaključna prireditev v vajah na orodju, upajmo pa, da bodo najboljše vrste pokazale svoje znanje širši javnosti vsaj ob letošnjih proslavah Dneva mladosti v mesecu maju. ŠAHOVSKO PRVENSTVO SINDIKALNIH EKIP Pred dnevi se je začelo šahovsko prvenstvo sindikalnih ekip. Deset moštev je razdeljenih v dve skupini. Po tretjem kolii vodi v prvi skupini Cinkarna pred Ingradom, v drugi ga železarna Store pred Emajlirko. Na brzopoteznern turnirju celjskih šahistov za mesec marec ie zmajial Bervar s 7 toč- kami pred Pertinačem 6, Primožičem 5 itd. SLOVENSKI DERBY BREZ ODLOČITVE Slovenski derby med pretendento- ma za prvo mesto, ljubljansko Sv(j- bodo in celjskim Kladivarjem, se je končal nadvse miroljubno — brez gola ter z delitvijo točk. Navzlic temu je bila tekma v Ljubljani zelo lepa, borbena in zanimiva. Obo moštvi sta imeli nekaj priložnosti za gol; vendar so vse ostale neizkoriščene. Rezultat 0:0. Vtem ko s?) bili celjski železničarji v tretjem spomladanskem' zavrtljaju prosti, se je moštvo Olimpa v dvo- boji! s kranjskirn Triglavom odlično držalo le v prvem' polčasu, ko je celo vodilo ■/. 1:0. V drugem delu igre pa je zmanjkalo vse.