2. številka. Trst, v petek 3. januvarija 1902 Tečaj XXVII .Edinost • z *<• mtrat i> 4ft*t. rutin a»r:loi«.;»- 'i anrt7i se iiirv uibakarnah ▼ Trstu *e 111r daj a j o po-ua't<« steTtlke po *» stočink '3 Trata pa po * nt..time * Telefon StT. ^70. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T edinosti je Offlaai •t lačonaio po Tratah » petitu. &a *eč-krauio naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne i»h»ale doma« oglasi itd. se računajo po pogodbe Vil dopisi naj se pobili«}« uredallt»u Nefrankovani dopisi se nt »prejemajo Rokopisi se ne vradajA. >aioi*nn.», reklamacije iu o*t»fe apre-Jaaia mpravnlStvo. Naročnino in oglas« j« plačevati loco L'r»i. Creovdar- Lastnlk konsorcij lista Edino ar* Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu • lemokracija ne more in ne sme popolnoma zanikati nacijonainega momenta! Kajti vodstvo na Dunaju se je vsikdar in od nekdaj čutilo nemško in ni l> i 1 o nikdar v res-niči medna rodno!! Oe pa je od svojih najemnikov med nenemškimi narodnostmi zahtevalo, naj med svojimi širijo idejo med »ali torej, kako se je si>«-ijaln a demokracija narodnosti, ni delalo tega v pristnem resnič-ra*nih narodov jela nacionalizirati. Mi smo pu- nem navdušenju za idejo internacionalizma, stili na -trani razna vprašanja, ki se sicer silijo ampak iz nasprotnih namenov, človeku. Kakor n. pr. : Koliko je iskrenosti rta tem in koliko hinavstva?! Da-ii se je Vodstvu na Dunaju ni malo ni do tega, da bi zmagala ideja tistega resničnega inter- evolucija v s* cijalni deroč>kraciji jela vršiti nacijonalizma, ki je možen jedino le ol> po-z pravega spoznanja in zbok tiste poštenosti, j polni, brezpogojni in na nobeno stran ome-ki »e ne sramuje pripo/navati dosedanjo jeni enakopravnosti vseh jezikov, torej le zmoto in ki je pripravljena tudi izvajati j ob absolutnem izključenju kakorsnjega si bodi praktične posledice iz dobljenega pravega ' privilegija in kateremu si Lodi jeziku! Cenera-spoznanja ? Ali pa le na videz, po ! silo in ški socijalni demokratje na Dunaju zahtevajo, težo dogodkov, iz strankarske sebičnosti in naj "j'b neuemški sodrugi otrpnejo nacijo-torej iz tiste zavratnosti, ki izvira iz sebič-! nalno in izgube vsako odporno silo, delajo nosti ?! Ob nalogi, ki srno si jo nadeli, nas! to v prepričanju, da bo to v neizmerno kopa ta vprašanja ne zanimajo toliko, marveč r'9t nemški naeijonalni ideji, nemški hegemone zadovoljujemo s konstatacijo dejstva, da nij'> nemškim privilegijem: zahtevajo torej iz tudi socijalna demokracija konečno ni mogla najcistejih, da. šovinističnih n a c i-drugače, nego da je tudi naeijonalni moment j o n a 1 n i h motivov!! Vse to smo že začela jemati v svoje račune! povdarjali v drugem teh člankov, ali po dalj- No, mi smo izvajali tudi, oziroma žabe- Š€m presledku med drugim in današnjim težili Dotoričoo, vsakomur vidno, torej ne- člankom je bilo potrebno, da osvežimo to v iitajljivo resnico, tla se je tej splošni evolu- spominu. ciji med socijalno demokracijo odtegnila mala lz iBtih vzrokov nismo med onimi soci- oaza slovenske demokracije v Trstu. Mej tem, 1 jalnodemokratičnimi elementi v Avstriji, ki Cim si je kdo (takrat v Trstu nisti bili še dve \4>dstvi) dovolil le rahlo namigniti, da bi morali jemati ozir tudi na slovenske sodruge in tudi slovenskemu jeziku privoščati nekoliko mesta, skočil je Učekar vsikdar, kakor da ga je pičil gad, po koncu in je srdito vložil svoj veto, kakor bi ga srditeje ne vložil noben progresist, sklicuje se na i t a 1. značaj mesta tržaškega. Najbolj razpaljeni italijanski srditež nima po gosteje besede ščavo v svojih ustih, nego sloveči »socijalist« Učekar! Za ožjo volitev med K v barem in Hortisem je Ucekar izdal sodrugom parolo, da treba voliti Hortisa, ne morda zato, ker je Hortis bolji demokrat, nego Rvbar, ampak zato (tako je povdarjal izrecno), ker v Trstu se — le laški govori in mora tako ostati!! Jjjutlem, ki tako govore, in to celo v očitnem nasprotstvu z resnico, pač ne moremo priznati, da so — internacionalni ! ! > Internacijonalizemc laških socijalnih demokratov pa se je drastično pokazal na ma-nifestačnem shoda za italijansko univerzo. — Razlika mej postopanjem slovenske in laške socijalne demokracije v Trstu o tej priliki je bila tako kričeča, tako jasna, tako zgovorna, tako poučna in tako značilna, da jej že moramo posvetiti poseben odstavek ! ko je socijalna demokracija druzih narodov jela bolj in bolj opuščati tisti ortodoksni so začeli spoznavati, da z gvdim negiranjem nacijonalne ideje ne pridejo dalje, naveli tudi nauk »internacijonalizma«, nauk tistega pro- laških socijalnih demokratov Trstu. Tudi klinjan a vsake aspiracije narodnega značaja;1 1 ] niso bili nikdar internacijo- raej tem, ko so pri nas v Avstriji izla»ti vo- n a 1 n i, tudi ti — v prvi vrsti pa voditelji ditelji češke, poljske in tirolsko-italijanske — ni 80 nikdar nehali biti naeijonalni šovi- socijalne demokracije prišli do spoznanja, da nisti. A to ne le v plemenitem pomenu te -e ne vrnejo več izključati ali se postavljati besede, v pretiranem navdušenju za svojo celo v nasprotje z borbo za izvesme skupne lastno narodno individuvalnost, v ljubezni do nacijonaln .-politične aspiracije naroda, ampak svojega jezika, v nestrpnosti po kulturnem da morajo — ako se nočejo ubiti za vso bo- in gospodarskem povspevanju svojega rodu, doenost ter si marveč zagotoviti veljavno mesto ampak v grdem izrastku teh lastnosti! Na- poletr druzih strank v narodu — sodelovati cijonalizem voditeljev soc. demokracije v Trstu na tej borb:: mej vsem tem pa hočejo vodi- 8e kaže v brutalnosti do dru gorod- delji slovenske demokracije v Trstu širiti « e v, v srditem odrekanju vsa- prav tisti nauk, katerega povsod drugod opuščajo, vid«*, da je ubijalen za bodočnost socijalne demokracije!! k e g a prava d r u g ; m ! To sodbo o socijalni demokraciji tržaški pišemo oprti na spričevanja ljudij, ki so bili nekdaj sami v t:a naveli že v prejšnjem ,ike spoznavati to gospodo notri do mozga in članku, iz vzroka, da nemškega vodstva na ko=»ti- Opazovati so jih mogli tedaj, ko jim Dunaju sploh n smeti prištevati onim čini- ni trebale (pred veliko javnostjo) z internici- teljem socijalne demokracije, ki so še le za- jonalizmom igrati — komedije, ampak, ko so "eli prihajati do spoznanja, da tudi socijalna ! ^ mogli dajati in kazati take, kakoršnji—so!! V Trstu. 3. jan" 1902.' Podporno društvo za slovenske visokošolce V Pra^i. Pri prvi volilni seji podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi bili bo izvoljeni v odbor: predsednikom : viši inžener na deželnem odboru, gosp. F. T o m š i č, njega namestnikom : deželni svetnik g. dr. Boh. F r a n t a, blagajnikom : advokat g. dr. J. E t t e 1 z Kvozdo-mila, tajnikom : akad. slikar g. Jos. G e r m, odbornikom: amanuensis univ. knjižnice g. dr. Ivan Zmavc; namestnikoma sta bila izvoljena : c. kr. rud. visi komisar g. R a d. V i d i c in redaktor g. J. K u f n e r ; revizorjema : odvokat g. dr. K. S e be s t a in revident drž. železnic, g. Gr. S p o r n. Že v prvi seji se je pokazalo živo zanimanje za velevažno društvo pristopom med ustanovnike in člene ; upati je, da tudi domovina spozna veliki pomen tega družtva ter se odzove pozivu odborovemu z jednako po-žtvovalnostjo. Politični pregled. V TRBTTJ, dne .'i. januvarija 11*0:*. Deželni zbori. Dež. zbor goriški je imel včeraj popoludne svojo sejo, v kateri so volili deželne odbornike. Izvoljeni so bili: od slovenskih poslancev dr. Gregorčič in prof. Berbu č; od laških pa: tir. M a ran i in dr. Verz e g n a s s i. Odbila se je zahteva okrajnega sodišča v Korminu radi sodnijskega postopanja proti poslancu Naglosu. Vladna zakonska uačrta glede cest do železniških postaj in glede uravnave nekega potoka izročila sta se juri-dičnemu odseku. .Sprejeta je bila nujnost predloga posl. Holzerja, naj se deželnemu odboru nal< ži, da izposluje od železniškega ministerstva koncesijo za pripravljalna dela za lokalno železnico Gorica-Cervinjan. Predlog posl. B e r b u č a, naj se poviša doklada na davek na pivo, izročil se je finančnemu odseku. Posl. Nagi ob je predložil interpelacijo radi volitev v Korminu. Iz tega poročila je torej razvidno, da sta od slovenskih poslancev bila v deželni zbor izvoljena oba »Slogina« pristaša in oba n e j u r i s t a, med tem ko bodo imeli Italijani v deželnem odboru vse tri juriste. Tu naj povemo kar naravnost in odkrito svojo misel o dejstvu, da sta dr. Gregorčič in prof. Berbuč, torej oba pristaša -ene slovenske stranke izvoljena v deželni' zbor. Mi obžaljujemo to dejstvo. Z ozironi na dokaz, ki so ga prinesle zadnje deželnozborske volitve, na dokaz namreč, da sti obe stranki ukoreninjeni v narodu na Goriškem in da je še le v zastopnikih obeh strank utelesjeno skupno javno menenje v deželi, moramo obžalovati takov atVont proti zastopnikom ene stranke! Tega pa res ne treba, da se prepir, ki vihra v deželi zanaša tudi med zastopnike v deželnem parlamentu. Gospoda, slovenski poslanci, ne zamerite : ob vašem številnem razmerjtt nasproti Italijanom bi bili dolžni sporazumeti se in iskati toček, ki vas spajajo, ne pa množiti točke, ki vas bodo ločevale! Ce torej tudi popolnoma ab-strahiramo od dolžne obzirnosti do druge domače stranke, siliti bi bil moral interes slov. dela dežele, da naši pošljejo enega jurista v dež. odbor. Mi se tu nikakor ne dotikamo ni sposobnosti ni poštene volje prof. Berbuča in dr.a Gregorčiča, če pravimo: da ne bosta v s p e v a 1 a proti n a v i-h a u c e m k a k o r s o P a j e r, M a r a n i in Verzegnassi! Da, žalostno je, da naši raje prejemajo milosti od Italijanov, mesto da bi se ob ta- PODLISTEK i Krošnjar. > ika. Priobčil D. Ivanov. Krožil sem do jednajste ure po mestu. Vreme je bilo deževno, a dež je bil tako rahel, da se niti ni slišalo padanje drobnih kapljic jm> dežniku : le kadar sem šel mimo plinove svetiljke, videl sera tanke poteze, ki so jih padajoče deževne kapljice črtale v ozračje. Vlažen zrak se mi je slednjič preril sk. v/.i <>b!eko do telesa in zače a me je stresati tista rahla mrzlica, kakeršno navadno povzroča megleno deževno vreme. Sel sem še nekoliko naprej po mokrem uličnem tlaku, dokler sem naletel na še nepoznano mi krčmo in stopil sem notri. — V navado mi je namreč, tia vselej najraje hodim v tako krčmo, v kateri ni^em bil -e nikoli ^»oprej. — Poiskal sem si najosamelejši kot, da sem lahko nemoteno opazoval vso družbo v krčmi. Mize bile dobro zasedene. Zapazil sem več znanih m< mestnih obrazov : bili §o to večinoma ljudje, ki tekom dneva precej --lužijo, da bi lahko igrali ulogo »go podov«, a se raje drže svojih j»ripr«»?tih oblik ter jim je največji užitek, ako se morejo po dnevnem delu sestati v priprosti krčmi s prijateljsko družbo, kjer se prav familijarmo in udobno zabavajo, ne štedeči ne na jedi in še manje na pijači. Zavidal sem jih. Na-me delajo taki gostje v krčmi najbolji utis, mnogo bolji nego visoka gospoda okoli miz, obloženih s kompliciranimi jedili in buteljkami šampanjca v bliščečih 1 gostilnah in restavrantih, kjer so mi tako zo-perni posebno tisti ofrakani markerji. Ali pustimo te ! Krčma, kamor sem bil zašel, bila je prava tržaška krčma z vsemi njenimi dobrimi in slabimi lastnostmi : gostje pa so bili tudi prave tržaške ličnosti. Igrali so, pili in se smejali, ka-kor da bi bili v deveti deželi, tu pa tam je kdo posuti izredno glasen ter upil kake nerazrešljive traze. katerim so se smejala vsa bližnja omizja. Čemu so se smejali, to so seveda znali le stalni gostje, ki so bili bržkone vajeni, vsaki drugi večer poslušati iste duhovite« epizode. Okoli bližnje mize je sedelo par Hrvatov z visokimi kosmatimi kučmami na glavi, oči- vidno so bili to trgovci z živino iz hrvatskega Primorja. V njih družbi je sedel tudi neki okoliČanski mladenič, ki je Hrvatom prav pridno pomagal prepevati hrvatske naro.'lne pesmi. Božje kapljice ;im ni manjkalo na mizi ! in naš okoličan ni bil ravno zadnji med njimi ! v z vrača nju polnih kupic. Ravno ko je najvišji in najglasnejši Hrvat z gromkim glasom začel peti »Trana nina nena, ružica rumena«, odprle go se na nasprotnem koncu sobe polagoma in previdno duri in v krčmo je vstopil s počasnimi koraki, odkrivši se takoj in klanjajoč se na vse strani, mal, suh možicelj ter takoj odložil svoj-* pokrivalo — nisem imel časa. da bi bil videl, da-li je imel klobuk ali kapo — na stolico, ki je stala v kotu za vratmi. Bil je oblečen v dolgo suknjo, ki je bila predolga, da bi se jo imenovalo jopič, a zopet kratka za vrhnji k. Bržkone je bil ti prvotno za kako večjo osebo napravljen jopič. Spoznal sem ga takoj ; bil je to vsem obiskovalcem gostiln in kavarn znani krošnjar, prava negacija trditve, da so vsi ljudje iz mesa in pravi kontrast nekemu drugemu znanemu tržaškemu krošnjarju, ki je mogoče še manjši od njega, zato pa vsaj petkrat debelejši. NaŠ krošnjar se je na to kakor senca jel pomikati od gosta do gosta, od mize do mize. Vsakemu go3tu se je globoko priklonil, pomolil mu z vsem spoštovanjem iu z vso pazljivostjo svojo malo škatljo, v kateri ima par nožev, glavnikov, ogledale, gumbov in drugih takih stvari, se še jedenkrat priklonil, nekoliko postal, ne spregovorivši niti besedice ; in ko je videl, da dotični k ne misli ničesar kupiti, se je v tretjič molče priklonil in stopil k bližnjemu gostu, kjer je zopet v istem redu napravil molče vse tri poklone. Jeden ga niti ni pogledal, drugi ga je odpravil, surovo, tretji uljudno, a kateri mej njimi je hotel porabiti to priliko, da pokaže svojo duhovitost in je zbijal žnjira neslane šale. Na krošnjarja ni vse to napravilo nika-kega utiša, niti jedne poteze na obrazu ni moglo spremeniti to različno vedenje gostov do njega. Molče se je približal, molčč odšel, kakor mrtev mehanizem brez duše, brez srca. Obšel je vse goste, a prodal ni ničesar. (Pride še.) kih vprašanjih sporazumeli med seboj, ko bi se lahko brez vsake škode za svoje politično stališče. Le malce — rodoljub)a bi trebalo ! i o je ob enem tudi odgovor »S>či« na ponudbe — Italijanom ! ! Poljaki v Nemčiji. <> položaju Nemcev nasproti Poljakom pravi avktor v Obzoru«, da se nemški element nasproti poljskemu nahaja v veliko boljih razmerah. Gospodarski je nemški element visoko nad Poljaki, a razun tega dobiva nemški element od vla le ne le moralno podporo svoji narodni i a ii i »olje rečeno : državni) ideji (patri-jotičue svečanosti, šole, {»odpiranje nemških društev, javne izjave vs >kih državnih uradnikov itd.i, ampak tudi materijalno pripomoć (fondi za podpiranje učeče ne nemške mladine, takoimenovani dispozicijnk: fondi |t»OO.CHM) marki za t-. juo povspeševanje nemških društev, podjetij it i.i. Nemec, ki se je udomačil med Poljak:, m< >re biti gotov, da mu ne bodo trkali na vrata. Preinotrimo še razun tega okoinost, da skoro vse 11 radništvo — a t<» je razraerno dobro plačano — s-stoji in Nemcsv, in jM»t»-!ii nam mora biti jasna materijalna premo- Nemstva. <>d toli ludi njega premoć v me-Lri:h zastopstvih, tako, da n. pr. v mestih - nI ^to Poljakov — sicer tudi po zaslugi volilne geometrije — ni možno spraviti v zastopstvo niti enetri edinega {»oljskega zastopnika. Iz v^ega tega izhaja, da je ves položaj Poljakov tudi v »času miru« neznosen. Ti naravni p -iro;i so zadoščali, da se jim je ogorče val o življenje in so jih uničevali go-spodarsKI. Ali to še ni bilo dovolj. Nemcem se je zdelo, da s<» Poljaki še premočni, celo tako niočir. da -o nevarni ne le nemškim someščan m. ampak celo vsej državi sami. Še več: opaž so nekaj, kar je vlado in nemško novinstvo navidezno spravio v veči strah, nego m:t dva milijona /-, vseh volilnih glasov v n^inš.ci državni zbor) »<»eijalno - demokratičnih voiileev, a to je »veliko-poljska agitacija , -trašilo, katero je bilo občutiti {»ovsodi. (i jo je občutiti še vedno v zraku na ui >•!. po drevju in Bog ve kje povsodi. Faktično - n so zalotili nobeuega agitator .t< n Nemci taktično ne vedo za kako ag:ta<- ■ :.!i vendar trdijo, da obstoji, brezpogojno . -toj , in ni je nijedne nemške novine, ki zanikala tako »agitacijo«, ni je patrijot-ke nemške izjave, ki bi ne udarjala proti velikopuljski agitaciji«. Torej : taka agitacija «> -t .ji in ker o (»stoj i je obramba — od državu- n privatne strani — proti njej potrebna v interesu Nemštva, ki je v nevarnosti. Rusija-Francija. Francija-Ita-Lija. O > nastopu novega leta je car Nikolaj odposlal predsedniku fraucozke republike nastopno brz« javko : Povili >iu nastopa novega leta polagava carica in jaz važnost v to. da izrečeva najbolja vešč.l i za Francijo in sosebno za Vas, g< sp. pre je bila clokaj gan|jjva. Morala se druga za obrekovanje drugih. je poaavjjati. Deklamacijo »Nastropu sinjega Kakor smo bili mnogo nas mestnih de- neba< ^ deklamovala IlJala Jo3jpjna |»ožar lavcev svoječasno zatelebani v razne »sodruge- lako miio> da je t>]1 v,aklio gailjea v tluo voditelje« in smo iste podpirali, tako tudi ^ Tu(H ^^ Jvaaka Bjeker je y danes mnogokateri železničar veruje v nauk, zom ^ magici, ^ vrlo dobro izvršila da mora druge sovražiti in zaničevati, ako; gV0j0 ulogo Ucroci ,e n:HO mogli vstavljati hoče sebi koristiti. ajeui prošnji, da bi jo vzeli med se. Pesmico Nočemo pa trditi, da so vsi železničarji ,Solnce hnbček gre«, so peli otroci, taki: ne, tudi takih je med njimi {in to več, tia_si dvog|aano> prec^j dobro. l)eček Marij nego se v obče misli), ki z žalostjo opažu- Miklavec Je deklamoval »Lenico ljubim...« jejo rovarenje zavedenih tovarišev svojih. £udi dobrc>i a preveč tiho. Josipmka Macelič, Med odkritosrčnimi in vnetimi narodnjaki je -e dekUmovaIa i krstu...« precej dobro, pa tudi kak - hinavec, ki prižiga eno svečo ^hod božičnega drevesa je ljudstvu vidno Tržaške vesti. Kulturna sličieaiz Trsta. Z a beleži v ši, da se je na Dunaju zasnovalo društvo pod imenom »Politischer Aufklarungsverein«, s protiklerikalno in protireakcijouarno tendenco, je izvajal »Piccolo«, da bi tudi v Trstu morali posnemati ta izgled ter zasnovati slično društvo. »Avanti« pa je reagiral na to in je to priporočilo v »Piceolu« označil kakor naj-nesraranejo in najdrznejo hinavščino, prave krokodilove solze. »Avanti« povdarja, da se Trst — kar se dostaje politične dozorelosti — niti primerjati ne da ne le z Dunajem, ampak tudi ne z zadnjim selom v Italiji. Na tem pa je kriva izključno le prav tista klika, katere glasilo je — »II Piccolo« ! ! »Avanti« pravi : »Tla tržaška so omračena, ljudstvo zanemarjeno in potisnjeno v popolno nevednost. Gospodovalci v deželi so tisti, ki so vzdr- _ . , , - zevali meglo, ki so vstrajali v reakciji. Za eQ° lmd,CU' e°° ^^ 1>a ~.-poniral. V igri .Na božični večer« seje »sodrugoin« . skazala mala .Anica Vatovee prav dobro Med temi je celo takih, ki se v potrebi jgraiko. Svojo uiog<» matere je vršila tako kadar je zahteval njihov interes, da je ko- Preradi k naŠim dobro in sigurno, da se jej je moral čuditi rumpujejo in da isto kliče kakov »evviva« V)em za I,ouao5' a k° SO dose^' kar Žele vsakdo. Tudi sirota Ivanka Vouk in drugi ;ili »abbasso«____ In ti gospodarji usode P°mo5j° narodnjakov!), nimajo boljšega posla, otruci v tej ]gnci zvrm 8Voje uloge prav mesta so se združili v camorro in postali so (la kaU nfarodn° mladm° dobro. V deklamaciji »Prdiod Božjega de- eamorristi v vsem: v favoriziranju nevrednih, zavaja,! v tabor rudeč«arjev ! teta< skaz:t[a He je mala Štefanija Vatovee v upropaščanju financ, v zatajevanju vsega, Za :laneS nočemo govoriti jasneje, ali preCej dobro deklamovaiko. — Vrtnarica kar je lepo, dobro in pravično. Čemu se pripravljeni smo, storiti to, ako dotični ki ne goSpica Tončka Čarga se je zahvahla vsem ima Trst nadejati pod njihovim vladanjem?! nehajo zabavljati proti »kapitaiistiški« »Edi- otJim, ki so k »božičnici* kaj pripomogli. Kako mesto zavzema Trst med iutelektual- »osti« in ako ne opuste svojega peklenskega Veselilo jo je, da se Kocoičanje tako zani- nimi središči ? ! Nobenega . . . . ! In med hinavstva ! Delavec. maj0 za otroški vrtec in da pošiljajo tako kraji, ki niso intelektualni, je Trst na zad- Božičnici v Skednju in v Rocolu. pridno vanj svoje otroke- Zabičala je rnate- niem mestu: zadnji v umetnostih, zadnji v Božič niča v Skednju je bila, kljubu ram, naj se svojimi otroci le slovenski go- znanostih, zadnji na slovstvenem polju. S skrajno neugodnemu vremenu, ki je bilo na voič in naj se nikjer ne sramujejo svojega "kratka : analfabeti se niti ne štejejo, toliko praznik sv. Štefana, jako dobro obiskana, rodu in jezika. j;h je: niti ni možno šteti vseh tistih, ki tako, daje bila obširna Čemotova dvorana Nje govor je napravil viden globok utis ne znajo *ni čitati, ni pisati«, ki ne znajo skoraj popolnoma natlačena. Videii smo, ka- na poslušalce. Na licih si videl starišem ga- pisati niti enega pisma. To je vzrok, da je kor smo že omenili na kratko, tudi mnogo notje. Ce se je gospica vrtnarica čutila Trst zadnji med mesti, in da bo preporod, mestnega občinstva in sicer mnogo več, nego dolžno zahvaliti se materam, pa se 1111 v ko bodo dani pogoji, sila počasen. Vsa krivda smo pričakovali, videči deževno vreme in imenu teh poslednjih čutimo dolžne, da ne- pade na velike šarlatane, na spoštovane ca- blatno cesto. Obširni program (I.'itoč.c razun utrudui gospici še enkrat izrečemo najiskre- morriste, ki so si stavili jedini namen : ta, tamburanja) so mali otročiči izvršili prav iz nejo zahvalo na nje trudu, in zasluženo polno tla uduše vBaki poskus za probnjeuje, da vrstno, tako, da je bilo na vso čast gospici priznanje nje spretnosti, ki se more ponašati meščanstvo se niso brigali drugače, nego o času volitev ; za ljudstvo so se brigali le, ljudstvo ostane neumno, kretin. vrtuarici Dragici Gregoričevi : posebno pa s takimi vspehi. Predno misli na skupne idejale, na vzgo- nas je presenetilo ubrano dvoglasno petje Iz pred naših sodišč. Včeraj se je jevalna združevanja, meščanstvo mora spoditi (2. točka), ki nam je pričalo o izrednem pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila njih, ki niso neprijatelji le luči, ampak tudi muzikaličnem talentu in veliki potrpežljivosti razprava proti 52-letneiLU klobučarju Gae- deželi, spoditi mora one, ki vodijo mesto v gospice vrtnariee. Izmed petja nam je zelo tanu Romanu iz Trsta, obtoženemu radi zlo- gotovo pogubo. Dobro misleči se morajo zdru- ugajal tudi dvospev »K tebi pridem, milo čina poneverjenja; bil je obsojen v 6-me- žiti, da uničijo camorro, da (»svobode mesto dete«, a najbolj nastop in petje malih »Voja- j sečno težko ječo, poostreno z enim postom od naj h uje g« sovražnika... jakov«, ki so Be svojim »možatim« koraka- vsaki mesec. — ^T-letni mornar Mauro »Edinost« in nje neprijatelji. Iz de- njem in lepim petjem vzbujali splošen smeh | Scalisiani iz Rimini (Itnlija) je sedel na za- lavskih krogov nam pišejo : Kakor mi na- in veselje, tako, da so morali ponavljati na tožni klopi in je moral odgovarjati radi zlo- rodni delavci težko pričakujemo vsako iz- burno zahtevanje občinstva. Dobro se je de- danje vrle »Edinosti«, tako in nič manje jo klamirala »Božična« in prav dobro »Rnd- 1 sovražijo oni naši zaslepljenci, kateri verujejo nemu jeziku«, ki je navdušila občinstvo. onim lažnjivcem, ki jim — lažejo, da »Edi- Istotako sta nam ugajala prizorčka »Bratec nosti« je namen nasprotovati delavskim or- in sestrica« in »Ubožec«, najbolj pa »Prizor : s^anizacijam ! na poti«, ki se je moral ponavljati na dolgo- Res je sicer, da »Edinost« ni {»osvežena edino le delavskim organizacijam. Ali radi tega jej ne sme ni kdo. in tudi mi delavci jej ne smemo nič očitati. Namen, radi katerega je bila ustvarjena, jej veleva, da mora biti taka. kakor ravno je. »Edinost« je bila ustvarjena kakor narodno in ne kakor stanovsko ali strokovno glasilo: »Edinost« je glasilo političnega društva »Edinost«. Ta njena lastnost je povedana že v glavi lista. Kakor list v tej lastnosti se ne more in ne sme posvečati le specijalnim koristim kakega gotovega stanu, ampak mora misliti na VSC stanove, mora po svoji moči spoštovati interese celote naroda ! ! In ravno iz tega, ker mora misliti na celoto, na vse, izhaja logično, da ne more in ne sme biti nasprotnica nobenemu stanu ! ! »Edinost« ni nikdar zaslužila tistega gori omenjenega sovražtva, ker je vedno branila naše delavske interese in je ob enem dokazovala, da naši interesi niso v navskrižju trajno zahtevanje. Izvrstno se je posrečila živa slika »Sv. Ciril in Metod- »Božje dete«. Sploh so vse točke dokazale, da se gca. vrtnarica z resničnim navdušenjem in pravim veseljem bavi z malimi paglavčki. Dokler bodo Skedenjci imeli tako izvrstno vrtnarico, se jim pač ni bati delovanja legi-nega laškega otroškega vrtca, ki hoče s pomočjo par starih cunj zamoriti v nežnih otroeičih ljubezen do svojega materinega jezika in svojih slovenskih roditeljev. Sk*1-denjske matere rade pošiljajo svoje otročiče v slovenski otroški vrtec, ker vedo, da isti dobivajo tam najboljšo podlago, da vzrastejo v radost in veselje svojim starišem in svojemu narodu. Odveč bi bilo dostavljati, da je ške-denjski tamburaški zbor med posamičnimi točkami programa, kakor običajno, popolnoma odgovarjal svoji nalogi. Ustopnino na božieoico so preplačali: G. Andrej Zafred, trgovec 2 K, g. Niče Stepau- dobro čina javnega nasilstva. > o, od zatožbe radi tega zločina je bil oproščen : bil pa je obsojen na 10 dni strogega zapora radi žaljenja javnih pol. funkcijonarjev. — 17-letni Peter Jurcovich iz I-Ure je bil obsojen na dva meseca težke ječe radi krivde zočina proti nravnosti. — 40 letnemu Antonu Puz-zer iz Kopra je sodišče prisodilo 4 tedne strogega zapora z enim postom radi zločina prevare. Drobne vesti. Poskusen s a m o m o r mladega dekleta. Sinoči po 6. uri se je vrgla z drugega nadstropja na ulico Ca-staldi 10 letna šivilja Ermenegilda Z. Malo prej, nego se je poskusila usmrtiti, je imelo to dekletce prepir doma s stariši, kar jo je baje razžalostilo tako, tla je hitro sklenila — umreti! No, na srečo se je o padu le malo ranila na nogi. Poklicani zdravnik z zdravniške postaje je podelil dekletu prvo pomoč in je nasvetoval pozneje, naj dekle prepeljejo v bolnišnico, kar se je pozneje tudi zgodilo. Napad in poskusen r o p. Ko je delavec Vincencij Vanusca predsinočnjim izišel iz neke gostilne v ulici Belp-iggio, napadli so ga trije nepoznanci ia zahtevali od njega, naj jim izroči, kar ima pri sebi. Umevno je. da *e je Van usca branil dati jim uro in drugo, kar je imel pri sebi. L »povi so začeli rabiti silo. No, v tern je prišel blizo neki j>rieseiani, prijatelj napadenemu ; hotel je temu priskočiti na pomoč. Ali slabo jo je izkupil, kajti eden napadalcev ga je udaril s tako silo, da je Briesciani padel po tleh. Udarjeni je, ko je vstal, zopet šel proti napadalcem in ti so, vide, da se bližaj« drugi ljudje, lepo odnesli svoje pete z uro in denarjem napadenega vred, pustivši na tleh dva klobuka. Ker si je Briesciani zapomnil fizijonomijo dveh napadalcev, šel je včeraj zjutraj |K> vseh ž^anjarijah z namenom, da morda zapazi katerega njih. In res, v neki žganjariji ie našel to dvojico napadalcev in ju dal aretirati. Na policiji so lopova spoznali, t. m., v dvorani .Maliv, ulica Torrents s*. i v 1*>. Sedč j K) simpatijah, ki jih uživa to dru štvo med našim meščanstvom, smemo upati, da bo ta prvi plesni venček prav dobro obiskan. Drugi plesni venček tega društva, ki bo dne 18. t. m., je namenjen samo udom, njih družinam in povabljenim gostom. Za možko podružnico sv. Cirila in Metodija je daroval g. Štefan Grk v Skednju, mesto zahvale svojcem za podarjene šopke o priliki njegovega godu, 3 K. — Gosp. Ivan Dekleva nabral v gostilni »Audemo de Franz«, ulica Geppa, na novega leta dan v veseli družbi lO K. Srčna hvala ! Za moško podružnico »v. Cirila in Metodija odškodnina za novoletna vošila g. da sta identična z Virgilijem Canzianom in j Bartol 1 K, Škrinjar 1 K, na Silvestrvov Maksimilijanom Pes-ekom: oba sta težaka iz j večer nabralo se je v veseli družbi na Pro-Trsta. Odvedena sta bila v ulico Tigor, kjer i sekti S K in .">0 st. Lspa hvala, ju čaka zasluženo plačilo. Tretjega napadalca I Blagajništvo. niso še dobili. j »Kmetijska podružnica in zavaroval- ni/ Trsta najeta« je bila torej sodba v niča iroveje živine« v Križu bo imela v »P »Iitiki« o napadih na tržaške Slovence, nedeljo dne i), t. m. ob 3. uri popoludue svoj Tako je čitati v »Slovenskem Narodu« črno občni zbor v prostorih konsumnega društva, na belem. Ali «i gospodje res že ne znajo Dnevni red : nagovor piedsednika, poročili drugače pomagati, nego da tako golim in — tajnika in blagajnika, morebitni nasveti, vo-lahko rečemo — drznim insinuvacijam dajejo litev novega odbora. take pozitivne oblike?! Ali jih je domišlja- Z:» tržaško dijaško kuhinjo so daro- vost, združena z mržnjo do nas, že tako za- vali od lf>. sept. 11*00 do 15. sept. 1901 sle-vela, da sploh ne morejo umeti, da bi kdo deči čč. gir. : soglašal z nami, ako ga nismo — najeli ( Julij \Varto (ostanek) 4-"> K 42 st., Se-v to?! ražin l(i K. Jakob Štrukelj 10 K, Rogač, Opomin onemu, koirar se tit-e ! Iz dekan 4 K, po Antonu Stembergeiju 2 K, skednja nam pišejo: Nekdo, ki bi bil lahko Andrej Cink 7 K, Neimenovana gosptca ti še mnogo storil za našo natodnost v Škednju, K, Josip Andrejev Pertot f> K, Katarina ki ima dovolj zmožnosti, znanja, časa in de- Spazzapan 2 K, Ivan MacaSc 10 K, Milka narja in bi imel lahko jako velik upljiv med Mankoč 20 K, Antonieta Abram-Šabec 50 škedenjci, se je do sedaj vedno odtegoval K, Vesela družba v Lonjerju 10 K, Ben. narodnemu delu. dasi se sam rad prišteva Poniž (Matijejevič) 4 K, France Šmuc 10 K, med naj odločnejše narodnjake. Sedaj se ta Fran Kold 2 K, Obitelj dr. Pertotova 5 K, mož čut' razžaljenega, ker se je nekomu dru- Rodoljubi v Bazovici 7 K, Jakob Štrukelj zemu ja^no in odkrito povedalo, kar mu je 10 K, Ferluga, učitelj 1«) K, Anton Pogodu. Ker se ta m< ž ni dosedaj odlikoval z rele 4 K, Ivan Marija Martelanc, župnik 11 nobenim pozitivnim delom, hoče si pridobiti K, Svetko Martelanc 20 K, Dolinar 10 K, iovorjevih vencev — ako s<> ver.ti resnične Andrej Marija S ter k, biskup 30 K, t Fran - — - herostratstvom. Zaprisegel se je bajč— čišek Kalister 100 K, Jakob Gomilšak 1<> {>■ -lušajte in strmite — on, odločen narod- K. Ve-ela družba na Prošeku, poslal dijak njak, da uniči: škedenjsko »Čitalnico ! Za Rado Bjekar 7 K 10 st., Antonijeta Abram- - laj nočemo še z menom na dan, ali, ako Sabec 50 K. Kami Fabris, župnik 2<> K, -e ta ve>t pokaže popolnoma resnično, in ako Spi minjajoči se svoje tete, Ivanke Godina, jo v tem slučaju) ne prekliče, postavimo ga nečaki in nečakinje (na Prošeku) lb K, An-javno ua sramotni oder. da bo videl ves svet, T<»n Leban 1 K. Andrej Furlan. kaplan 10 kak'« i!i!<.e more človeka za\e^ti — napuh! K, »Arimatejsko društvo« v Barkovljah (ob DriJSbe preaalčnin. V soboto dne 4. ia- a^oru) 20 K, Seiažin, praznuje svojo nuvarja ob 10. ur piedpoludne se bodo vsled 1>5 let" c } 25 K, Ante Stemberger 5 K, Alek-nareui - tuk. c. ur. o k raj nega sodišča za ci- »J ^ašpersič 4 K, Terezija Bremic 8 K, vilne nt vari vršile s:-deee tlražbe premičnin : »Črni Sokol« nabral v klobuk sivega sokola v ulici Barriera vecchia št. 1 S, hišna oprava ; v Bazovici za naše dijake z motto : Vzgojimo Javna -kladisča, likeri in sodi; v ulici Sa- domačo, značajno in neupogljivo inteligen-pone št. 1, 1 ch tfonier: v Škorklji št. 176. ki naJ uvaljuje boj za naše pravo, dok- in v ulici della Pesi št, 2, hišna oprava, ler ne Pride z^age dan 0 K 90 st. Alojzij stroji, oprema v zalogi iuvozovi: v ulici s° 8t-' Janes -Jesensko 3« K, odborniki »Tr--tadion št. :», bicikiski predmeti in v ulici žaške Posojilnice in hranilnice« 78 K, »Tr-Amalia št. 1, hišna oprava in glasovir (pia- posojilnica in hranilnica 200 K, veselica i noj, .ob 11. uri predp.); v ulici Molino a 70 K- Dohodki 071 K 22 st., kosila 849 K f) osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb £ 2o4. zakona od 2~>. oktobra 1896. drž. zak. štev. 220. oziroma cesarske naredbe od 8. julija 1898. drž. zak. št. 120. v dveh jednakih obrokih, dospevajočih 1. junija ter 1. decembra. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke, omenjene v 167. ter 168. gornjega zakona, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom osebno dohodarino in piačarino, predpisano od teh dohodkov, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po poteku roka, določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če posamični redni davek vred preseže za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva-, sledečega roku za vplačanje, do dne plačila, tako, da pride po 1 l/s stot. na vsakih sto kron vsaki dan, kar se poti rja z dolžnim davkom vred. Slednjič se opozarjajo plačalci še na : sledečo določbo S 5. zakona od dne 9. marca I 1870. drž. zak. št. 23: »Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bi bil mogel dolžni davek za to leto stalno predpisati potamnim davkoplačevalcem, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku, predpisanem za minolo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila«. Vesti iz ostale Primorske. X Svež arrob. V Savodnjah je umrl upokojeni vikar, g. J. Jurij M e r c i n a v 84. letu svoje dobe. X Dekansko pogrebno in podporno društvo v Dekanih bo imelo svoj redni občni zbor dne 6. t. m. precej po blagoslovu v prostorih »Konsumnega in posojilnega društva. Dnevni red : 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. 4 Volitev novega odbora. 5. Razni predlogi in nasveti, Na obilo udeležbo vabi O d b o r. Brzojavna poročila. Deželni zbori. DUNAJ 3. (B.) Takoj po otvorjenju seje je prišlo v deželnem zboru nižjeavstrij -skem do viharnih prizorov, izzvanih po poslancu Gessmannu, ki je na oster način zavračal opazke, ki jih je vsenernec llofer glasom stenografičnega protokola v zadnji seji rabil proti govorniku, posl. Gessmanu. I a poslednji je obdolžil llofmanna, da jeagitiral proti deželni zavarovalnici proti požarom, kar je izzvalo kudo nevoljo med večino, a oporekanje med manjšino. — Na »o so prečitali došle spise in prešli k nadomestnim volitvam v razne deželne komisije. Dr. Krnil Holub na smrtni postelji. DUNAJ 3. (B) Bolezen dr. Emila Ho-luba, znanega raziskovalca Afrike, ki je že več mesecev bolan na malariji, je vsled tega, da se je pridružil.« unetje trebušne mrene, obrnila tako na zlo, da se je vsako uro bati katastrofe. Tretji izkaz daril podpornemu društvu za slovenske visokoŠolee na Dunaju za 1. ltH)0/l90l. Odbor dijaške veselice v Ribnici K 13 80, Posojilnica v Moravčah K 30*—. Po 20 K: gg. Abram Fil„ sen. preds. c. kr. najv. sodišča Dunaj, Kolnik Fran, tovarn. Verd pri Vrhniki, družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani, posojilnica v Gornji Radgoni ; Slivnik Ant., kr. serbski okr. veter Aleksinac, K 10 50; po 10 K: gg. tir. Schmirmaul M. zdrk. Rujhenburg, Regalli Fran c. kr. sod. prist. Kamnik, Murnik Iv. c. kr. svet. Ljubljana, Jaklič Ant. c. k. jvo j k ura t Trst. Dralka Jos. c. kr. dv. svetnik Ljubljana, R-idež Julija grašč. St. Jernej, Sepic Ivan dosluž. župan Konjice, dr. Kušar Val. c. kr. gl. učit. Koper, tir. Tonkli Nik. odv. Gorica, dr. Jankovič Fr. okr. gl. zdrk. Kozje, Žužek Fran nadinž. Ljubljana , dr. Treo Drag. dež. poslanec, odv. Gorica, Trevn Ant. trg. Jesenice, A, Jurtela, carsko ruski drof. S:aroj)olj. (Zvršetek pride.) 56 st., podpore dijakom 51 K. Stroški 900 K 56 st.. Ostanek 7o K 66 stot. Roki za plačevanje raznih neposrednih davkov iu posledice zanemarjenja- C. k. finančno ravnateljstvo nam je dopo- slalo nastopno oznanil > : Finančno ravnateljstvo naznanja vsled zakona od dne 9. marca 1*70. drž. zak. st. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih --plačevati : ai zemljarina v mesečnih obrokih iu OdlH»r političnega društva »Kdinost« U|. prvega Vrtakega me3eca mif)rej . bo imel jutri, v sobot 7. «ri zvečer b) h i š n o - r a z r e d n i kakor tudi h i- -\ojo s(j.>. §n o-najemni davek zunaj mesta Trsta v Združeni pevski društvi »Adrija» nusečnih rokih in to: prvega vsakega meseca iz Barkovelj in Zarja« iz Rojana vabiti naprej ; v mestu Trstu in okolici pa se mora na v e 1 i k i koncert s p 1 e s o m, ki ga , plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. Vento šr. 1, voz, v ulici Actjuedotto št. 23, steklena omara in v ulici del Pešce štev. 2, važni premakljivi predmeti, ob poludne . \ reaaett*fci \e*tn!k. Včeraj: Lopiotuer oi» 7. uri zjiii.rv 4° 4 oi> L', ur1 popoio.v. —.— C.° — 1'Js.c -n t; ob 7. uri zjutra; 763.2 — L»aa«»s piimn oo —.— predp. m ob —.— p<»p.; oseka ob—.— predp-.iuune in im —.— :> >poiu. januvarja 1002. v -Narodnem domu« v Barkovljah. Če bi ne 1 lilo nič druzega na programu, nego veličastna Ipavčeva skladba »Kdo je mar?« in pa izborni, tržaškim in ok« ličanskim Slovencem toli omiljeni orkester 07. peš pol k a, bi že smeli pričakovati, da bo udeležba velika. No, program je obširen in obseza mnogo prezanimivih točk. C'e pa še ujtoštevamo za naš odločujoče dejstvo, tla mati obe društvi velik del zaslug na tern, da se je na ekspo ni ranih točkah Rojan in Barko vije naša narodna stvar ohranila tudi v najhujših krizah, menimo, da je jednostavn . v dolžnost rodoljubom. da nudijo tema društvoma toli po trebne moralne vspodbuje i n materijalne jw»dj>ore. Prvi plesni venfek. Kakor smo žeja vili. ;•■> imelo pevsko dr?:što »Kolo« svoj prvi plesni venček prihodnjo soboto, dne 4. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) ")u,, davščina od hi!, davka prostih radi zidanja, ma se v onih rokih, kakor hišno-najemni davek, t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. de cernbra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča pridobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati za vsako pridobarino od podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov, v štirih jednakih obrokih, dospsvajoČih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra; e) v kolikor se prihodarina ne plača na način, označeni v £ 133. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220, to je: potone odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih obrokih, dospevajočih 1. junija ter 1. decembra : Vesti iz Štajerske. — Ptujsko mestno gospodarstvo. V proračunu za leto 1902 so mestni očetje v Ptuju izkazali 84.718 kron dohodkov ter 137.218 kron izdatkov, torej primanjkljaja 52.500 K. Kljunu temu pa s> sklenili, da bodo zidali ne le poslopje za dekliško šolo, temveč tudi nemški »dekliški dom« (po uzoru tStudentenheimov«) za 140.000 K Državo mislijo napumpati za 1 milijon kron podpore. In ni izključeno, da ista država, ki krčevito stiska žepe, ko bi trebalo dati kak novčič za najntijneje kulturne potrebe naroda slovenskega (glej tržaško šolsko vprašanje!), odpre žepe na široko ptujskim Germanom na Ij u bo. — Visoka starost. Dne 23. maja 1901 je umrla pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah žena Ana Matijašič iz Oblakov. Videla je svoje praunuke. Do zadnjega je bila bistrega nma in opravljala domača opravila. Crarla je v 96. letu. — Due 12. decembra 1901 je umrla Gera Soštarič v 81. letu. — Dne 17. de<\ so pokopali znano dobro mater Ano Repič, katera je dosegla 91. leto. Vesti iz Koroške. -r Dragocena stelja. V »Miru« čitamo, da se je neka žena na Meilovi nastlala svinjam — deaetakov. Seveda je storila to nehotč, nevedč in nerada. Imela je namreč v neki cunji zavite 4 desetake Cunja je po naključji prišla med smetje :n tako pod svinje. Ko je pogrešila denar, so preiskali vse, ali zastonj : tu pa se je spomnil nekdo, naj greilo pogledat v hlev k svinjam; in res: svinje so ravno gr;zle desetake in jih trgale na male kosce. Vendar pa je le od enega nekaj manjkalo, tako, da je dobila žena v Celovcu vse zopet nazaj. Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metodija. V Globasnici so ustanovili novo podružnico družbe sv. Cirila in Metodija. Zanimanje za podružnico je jako veliko. Tu naj omenimo, da so za božičnico v »Narodni šoli« v St. Rupertu pri Velikoveu rodoljubje — F>0^e» darov v blagu — darovali 766 K 20 st., kar je vsakako jako veliko za koroške razmere. S Aleksander Len Miizil m Prva In največja tovarna pohJ^tra vaeli vrst. M R S T 2< m m ta rs ^ rs & m TOVARNA: j ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario $t. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo si. 21 --MOM Velik Izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje nar^ćn«" tndl po posebnih načrtih. Ceno brez konkurence. IL05TROUIJ CESI5 ZAS70KJ IX FEAXK0 Predmeti postav io se na na obrod ali železnico fr-> -ko m 0 Sf VJ s S) »i jSSS&SSS0SS0SI9B&S KKKKXKXKXXXXKXXX X K X X X X X n x x x x x x x x x MIZARSKA ZADRUGA 7 GOBICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela po sIbt. zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trsta, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1. 4na deani 8tr»ni cerkve st. Petra*. Konkurenca nemogoča, ker Je blago iz prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Jkatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. Navadni semenj v Hrastovljah. posebno za prašiče in živino bode dne 6. januvarja 1902. t. j. praznik sv. treh kraljev tudi drugi dan. Ograja je tudi po prepisu postavljena. JI r a s t o v 1 j <•. 21». dee. 1SJ01. J os. Kocijančič. krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . lir^r 36 kr. Črna istrska...... „ 36 „ Istrski refošk ...... „ 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. I^nižinam se |M>šdia na 'ioni od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej |*> dogovorjeni ceni. i Josip F ur lan, /ustnik. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pobistva Rudolf Esner i Trst. — Via Squero iiuoto 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način ii. po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okoli« i s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljat ve vsake vrste in kamor si bodi. Gosilna ..Al Transwaah. (prej »Aatieo Goblx>«) Via dello Scoglio 205. i nasproti 1 >rejevi pivovarni l-Podpisani priporoča. I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domala kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom -e toplo priporoča I*ran Benčič, krčmar. Po nizki ceni. Via Jfoova, nasproti lekarne Zanetti. Velikanski izHor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala O nikelj na »tih, jeklenih, zlatih in srel>emih okovih, zdravniško predpisani od '2~> nč. naprej. Velikanski izbor daljnogledov za gledališču, kraje in morje z akromatičroi lečami, k»k«>r tudi barometrov, termometrov za meriti vročimi čioveke ah zraka od .'>;> nvč. naprej. Izbor povekševalnih leč in velikanski izbor modemih loriajet «'oča!a rocem za ženske) od 1 ^ld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. Cene jako ugodne. — Sprejemajo se poprave. Tehnični urad. Ustanovljeno 1S<7. Zaloga stroje? iu železja. SCHNABL k CO. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrGiej sestava ?.Otto.' Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. F. Rclinger Trst. — Palazzo Modello — Trst. Podružnica trgovine s trgoratemi xnjrai F. Rollinger. Dunaj. Velika zaloga trgovskih te^istrov, o»»-pirnih knjig in behžn-r. Na tinejši |»isnru:ski predmt t;. pripravni z;i b z ena in novoletna darila. Pismeni papir, ii-i in navaden. VnščiJni listki. Vjzitnice. Koledarji vseh vr-t Pristne amer icanske p salne mize na zapor. Stroji veeb vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pri pa dk i. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portlandc in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrd k a je izvršila sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati za maske, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče vode, Dist lerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žila. V ta namen je bilo poslsTljeiiik: 151 motorjev ta piiii in petrolej iu 65 parnih strojev Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla I orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi pod«»vi, držala za stopn ji**e. L«^ Cene zmerne Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. ulica Acquedotto 5ti 23. Prodaja vina v sodih in buteljk ah. 1'ine nasute in dezertne vina na debelo in drobno, frank ► na dom po najugodnej ih in koukurenčnih cenah. Skladišče vina SREČA ' I : i Spodaj označeni krasni predmeti : 33 komadov „franko" samo za gl. 3.30 se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost < d J. WANDERER, tovarna za are, Krakov. Straflom 2 vdobijo m* nikaka stenska ura! nikake igrače! samo rabljivi predmeti od niklja, doubie pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom e. .'_r. puneovnega urada. 1 nikeljasta reni. žepna ura, i4 ur idoča. jamčena za dober tek. 1 podoba cesarja Fran Josipa L ali Njeg. svetosti papeža, tudi soeijsdistićna na pokrove« v-1 ntošnjicek od usnja za to uro. 1 verižica o«l niklja ali pozlačena z lepim naveakom. 1 jako tino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par tinih gumbov od duble zlata, patentovMii. parov „ „ . _ „ za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice. 1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristuega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od _ _ „ 1 prstan _ za gospode ali dame. 15 razglednic iz Krakova. Prage ali Dunaja. Brezlačno in franco pošljem moj velik ilustrovani cenik o«l ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50, H| Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo jI -•♦j iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi je /e več kukor ,*JO let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. / redno uporabo istega se prel a vijanje krepi in ohrani Velila sieklcntca 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo /ra»en stoječo, postavno položen« vaistveno znamko. Glavna zaloga: letsira B. Fioicer-ja r. in kr. dvomeča zaiaptelja „pri črnem orln" Praga. Malaetran 203. v« gal ^enuleve uhce. Vsakdanje poštno lazpošiljanje. y.,cr a v ti kanih A^tio-Ogeoke, v Tistu v Likaniali: G. I.uciaiii. K. Leitealmrg:, — r. Prfndini. S. Seiravallo. A. Sulllna, C. Zi nelti. A. Praxn»ar«r. 5" II-— I" Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanja. da se od danes na. rej točijo sledeča vina:. refošk črn po nevč.. bela rebula iz Brd po 2S novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po novč Za ol»ilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vsuk zamore moja vina analizovati in ako jih. vdobi ponarejena! vdobi 1ke 14 karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, ^sestav glashutte". Te ure imajo p roti magnetične preci/, i s k. urni stroj so najtančneje regulirane in preskusen in ilajamo z vsaako uro .'J-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen o-dodatnih naroči) iu okoli :;ooo pohvalnih pisem t "ena uri za gospode ali dame le 1»> kron poštnina in col-uina prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — 5. — in s. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejmi mzaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati n:i Razpošiljanje ur ,.Clironos Ba.se! (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 1«) stot 3van ^ngeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega jp edini tovarnar popippv vseli vrst in .spptk. ualiajajop sp na. tržaškem t rini tor zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZ BOK velikih šč*tk <..1 grivo al; koren k tudi malih. Angleške šćetke /a čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, speeijahtete-za partumovanje angleškega in domačega isoMka vse po jako znižanih cenah. trgovec z jedilnim Mairoin Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jest vin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in uajtinejega. — Najfii»€''e testenine. }h> jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča pri najsolidnejšem delu in o zmerni mi Žrebanje lepreRlicno 16. januvarja 1902. Loterija za ogrevalne sobe ii (lii vrednosti. Srečke po 1 krono. prijH>roeajo : Josip Holaftio. Mamil & C.o. Mereurio Triestino. Ig. Neaniauii. Henrik Sfhiff-liianii. Josip Zoldau. ^ffi Varstvena znamka : SIDRO. b LINEMENT. [MCI GOIP, 1 m % Si •i & e (S iz Richterjeve lekarne v Fragi pripoznano izvrstno, bolečine blažt-čt mazilo dobiva -e po stot-, 1.40 K in po J K po vseh lekarnah. ft m 2)1 Pri vkupovanju tega pov-"*i priljubljenega domačega zdravila naj -p P:l7-' edino le na originalne steklenice v zav i tki z na>o var- a»v stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^ ^ sprejme originalni izdelek jf /g Mlaleia leltarni pr; zlatem Ma i Prasi G Elizftbetine ulice 5.