NAŠO 11434/43,2001 NflŠ GLAS DK.©©^ številka 5 100102934,5 maj 2001 Vsako pogumno dejanje se začne znotraj nas. Eudora Welty /'Sr' < 114.460 106.455 108 0. Izredni odhodki 12 -100.890 -118.820 s S -116.244 -124.189 94 P. Celotni dobiček ali izguba 1.550.722 1.454.586 107 1.598.388 1.451.976 110 R. Davek iz dobička ' i -45.369 >■' -58.864 -310.652 19 Š. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta 14 I.5O5.35O 1151-444 131 '.539.52/, 1.141.324 !35 1. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta večinskega lastnika O 0 1.532.804 1.128.042 136 2. Čisti dobiček ali izguba poslovnega leta manjšinskega lastnika O 0 6.720 13.282 51 POSLOVNI REZULTATI FINANCE Tečaj Drogine delnice, ki je uvrščena v kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, se je v letu 2000 gibal v povprečju od 33.000 do 34.000 tolarjev. Nihanje tečaja Drogine delnice je bilo tudi zaradi uspešnega poslovanja manjše od nihanja indeksa indeksa SBI. Sicer gibanje tečaja Drogine delnice v primerjavi z SBI prikazujemo v spodnjem grafu. Kot rezultanta dogajanj na vseh omenjenih področjih je finančni položaj družbe v predmetnem obdobju ostal zelo dober, tako da družba DROGA d.d. ohranja visoko stopno finančnega ravnotežja in finančne moči. Tjaša Brkič V tisočih tolarjev BILANCA STANJA Droga d.d. Skupina droga Pojasnilo 2000 1999 lndex 2000 1999 lndex A. Stalna sredstva 9.041.382 5.251.524 172 9.103.594 5.330.006 171 1. Neopredmetena dolgoročna sredstva 2 360.333 246.871 146 368.364 246.981 149 II. Opredmetena osnovna sredstva 3 8-575-773 4.932.719 174 8.691.076 5.023.318 173 1. Nepremičnine vit ;:&<»<) 3.307.872 165 5.495.443 3.350.456 164 2. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 3.122.263 1.624.847 192 3.195.633 1.672.861 191 III. Dolgoročne finančne naložbe 4 / J 35-752 206 12.631 23.526 54 VI. Popravek kapitala 5 31.523 36.181 87 31.523 36.181 87 B. Gibljiva sredstva 10.291.165 9.367.743 110 11.348.001 9.762.752 116 1. Zaloge 6 2.375.009 2.926.195 103 2.762.395 2.598.741 106 II. Dolgoročne terjatve iz poslovanja 7 23.959 41.929 58 23.959 41.292 58 III. Kratkoročne terjatve iz poslovanja 8 4.076.336 2.929.544 139 4.277.968 2.989.217 143 IV. Kratkoročne finančne naložbe 9 3,734.711 J-9Z7-86 7 94 4.134.655 3-929-473 105 V. Denarna sredstva 10 38.729 88.473 44 136.239 160.185 85 VI. Aktivne časovne razmejitve 11 42.421 34-372 123 12.785 43.824 29 Sredstva 19.332.547 14.619.267 132 20.451.595 15.092.758 136 Zunajbilančena sredstva 22 1.905.898 1.310.067 145 1.905.898 1.344.635 142 A. Kapital 12 12.877.609 10.854.546 119 12.904.508 10.775.068 120 A/i.Večinski kapital 0 0 12.878.213 10.755.196 120 1. Osnovni kapital 2.827.680 2.827.680 100 2.827.680 2.827.680 100 II. Vplačan presežek kapitala 0 0 0 0 III. Rezerve 13 1.709.811 1.718.440 99 1.682.504 1.642.190 102 IV. Prenosni čisti dobiček ali izguba prejšnih let 14 2.077-548 1.343.658 155 2.077-549 1.343.708 155 V. Revalorizacijski popravek kapitala is 4-757-218 3.813.324 i-’5 4.73/. n/ 3.813.561 125 VI. Nerazdeljeni dobiček ali izguba poslovnega leta 'W.IM 1.151.444 131 1.533.263 1.128.057 136 A/2Manjšinski kapital 0 0 29.295 _ 19-872 132 B. Dolgoročne rezervacije 16 19.490 56.433 35 19.490 56.433 35 C. Dolgoročne obveznosti 1.273.502 1.287.840 99 1.306.114 1-359.359 96 1. Dolgoročne obveznosti iz financiranja 1/ 1.269.025 1.282.786 99 1.301.637 1. iS4- 96 II. dolgoročne obveznosti iz poslovanja 18 4-477 3.054 89 4-47/ !if 54 «9 C. Kratkoročne obveznosti 5,078.294 2-397-347 212 6.042.038 2.853.733 212 1. Kratkoročne obveznosti iz financiranja 19 1.768.300 516.178 34 > 2.437.563 799-3«7 3»5 II. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja 20 3-3V-994 1.881.169 176 3.<>04.475 >0 54.340 '75 D. Pasivne časovne razmejitve 21 82.652 23.101 362 179-445 48.165 373 E. Obveznosti do virov sredstev 19.332.547 14.619.267 132 20.451.595 15.092.758 136 Zunajbilančene obveznosti 22 1.905.898 1.310.067 145 1.905.898 1.344.635 142 Camille Pissaro, Cvetoče slive (olje in platno) DROGINA PRIZNANJA DROGA d.d. PONOVNO ŠAMPION KAKOVOSTNEGA OBVEŠČANJA Borza vrednostnih papirjev je institucija, ki praviloma zrcali dogajanja v gospodarstvu (vsake) države. Igra pomembno vlogo barometra razmer in istočasno oblikuje cene na trgu kapitala. Za verodostojnost svojih podatkov in sugestij, katere posreduje javnosti, pa seveda potrebuje brezpogojno korektne in pravočasne podatke s strani družb oziroma izdajateljev delnic, ki so uvrščeni v borzno kotacijo. Z drugo besedo - informiranost o dogajanjih v podjetjih lahko bistveno vpliva na kakovost storitev, značilnih za trg vrednostnih papirjev (na primer svetovanja o ustreznosti naložb in podobno). Prav zato Ljubljanska borza že nekaj let vzpodbuja točno in pravočasno poročanje o poslovanju delniških družb in sicer tako, da vsako leto oceni obveščanja izdajateljev delnic iz borzne kotacije ter podeli nagrado v obliki umetniške stvaritve iz steklarne v Rogaški Slatini - KRISTALNO PLAKETO. Letos je, ob pričetku 18. finančno-borzne konference v Portorožu 17. maja, to pomembno priznanje prejela Droga d.d.! Na seznamu je bilo kar štirideset kandidatov za zmago, štirideset izdajateljev delnic iz borzne kotacije. Posebna komisija (v kateri so bili borzni člani, novinarji, predstavnik Agencije za trg vrednostnih papirjev, investitorji, predstavnik Odbora za sprejem vrednostnih papirjev na borzo in predstavnik Ljubljanske borze) je pri ocenjevanju družb upoštevala več kriterijev: ažurnost obveščanja (pravočasnost javnih objav računovodskih izkazov, obveščanje o pomembnih poslovnih in drugih dogodkih ter spremembah itd), posredovanje poslovnih poročil in drugih publikacij, kooperativnost odgovornih ljudi v podjetju (obveščanje javnosti preko tiskovnih konferenc ali kako drugače), posluh za pozive borze glede obveščanja, splošno politiko informiranja, kakovost obveščanja na spletnih straneh in jasnost ter preglednost letnih poročil. V ožji izbor so se uvrstili Droga d.d., Mercator d.d., Lek d.d., Krka d.d. in Kolinska d.d., odločitev komisije o podelitvi te ugledne nagrade pa je Ljubljanska borza v sporočilu za javnost utemeljila takole: "Družba, ki je v minulem letu najbolje obveščala svoje delničarje in Generalni direktor Ljubljanske borze, dr. Draško Veselinovič, izroča priznanje članu uprave Droge d.d., g. Alešu Škrabi DROGINA PRIZNANJA Priznanje za kakovost obveščanja javnost o svojem poslovanju, je po rezultatih ocenjevalne komisije Droga d. d., ki je med vsemi izdajatelji borzne kotacije pri izpolnjevanju svojih obveznosti obveščanja vsestransko izstopala. Objave cenovno občutljivih informacij Droge so pravočasne, med prvimi so že aprila objavili revidirane izkaze za leto 2000. Prav tako izstopa splošna politika informiranja javnosti in delničarjev, predvsem preko rednih sporočil za javnost in tiskovnih konfe renc, nekaj možnosti za izboljšave pa je še pri nadgradnji spletnih strani." Plaketo je predstavnikoma družbe, g. Alešu Škrabi in ge. Lilijani Ivanek Pečar, izročil generalni direktor Ljubljanske borze, dr. Draško Veselinovič, ki je v svojem govoru ob otvoritvi konference imenoval Drogo "najboljše in najbolj profesionalno podjetje v specifičnih aktivnostih poročanja"; mednje po njegovih besedah spadajo vsebine letnih poročil, prilagajanje mednarodnim računovodskim standardom, jasno določena hierarhija in organizacija poročanja, multimedialno poročanje in še nekatere druge aktivnosti. Za Drogo kristalna plaketa ni novost: leta 1996 jo je prejela za kalovost , doslednost in točnost obveščanja javnosti delničarjev. A četudi je razlaga letošnje nagrade nekoliko drugače oblikovana, gre v bistvu za isto razveseljivo dejstvo: Droga ne le ohranja ampak tudi nadgrajuje kakovost odnosov s poslovnimi javnostmi! Sonja Požar Posnetek za album priznanj: ga. Lilijana Ivanek Pečar, vodja odnosov z javnostmi, in g. Aleš Škraba z uglednim priznanjem CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI KONTROLNA PRESOJA BO JUNIJA V prejšnji številki Našega glasu smo napovedali, da nas bodo v konec junija zopet obiskali zunanji presojevalci iz certifikacijske hiše BVQI Ljubljana. Opravili bodo drugo kontrolno presojo vodenja sistema kakovosti po SIST ISO 9001, istočasno pa bo potekala tudi cer-tifikacijska presoja za sistem ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001. Kontrolna presoja bo, kot smo že vajeni, potekala tako, da bodo presojevalci v posameznih organizacijskih enotah preverjali skladnost zahtev standarda z dejanskim izvajanjem v praksi. Pri kontrolnih presojah je velik poudarek predvsem na tem, • ali izboljšujemo naš sistem vodenja kakovosti, • ali so vključeni vsi zaposleni na vseh nivojih (od vodstva navzdol) in • ali je izvajanje našega sistema vodenja kakovosti učinkovito. Zaradi predvidene selitve v Izolo je bila lani opravljena samo ena kontrolna presoja, zato bodo pri junijski kontrolni presoji presojevalci bolj natančno in bolj široko, na vseh področjih, pregledovali delovanje sistema kakovosti v celotni družbi Droga. Kot vedno bo kontrolna presoja potekala vzorčno in zato je toliko bolj pomembno, da vsi zaposleni v podjetju vemo, da v tem terminu pridejo presojevalci in da smo lahko predmet presoje. Natančnejši datum kontrolne presoje bo določen naknadno. Damjana Poberaj Foto Jadran Rusjan SESTANEK NOTRANJIH PRESOJEVALCEV Notranji presojevalci se vsako leto v prvi polovici leta zberemo na sestanku, na katerem se pogovorimo o planiranem delu in o novostih na našem področju. Za vodstvo podjetja so namreč notranje presoje pomembno orodje pri spremljanju, izboljševanju in nadgrajevanju sistema vodenja kakovosti. Letos smo se zbrali v petek 20. aprila v menzi "bivšega” PC Argo. Na sestanku je beseda tekla o podrobnejšem planu notranjih presoj za letošnje leto in podrobnejši razdelitvi v skupine, o vsebinski pripravi na presoje, o spremembah OP 17 01 oziroma o Notranjih presojah kakovosti in ravnanja z okoljem in o računalniški podpori presojam. Letni plan notranjih presoj v letu 2001 in podrobnejša razdelitev presojevalcev v skupine je na voljo tudi na računalniški aplikaciji ORGANIZACIJSKA DOKUMENTACIJA. Nova izdaja OP 17 01: Notranje presoje kakovosti in ravnanja z okoljem prinaša poleg manjših sprememb (spremembe v organizaciji in integracija sistema ravnanja z okoljem po SIST EN ISO 14001) tudi novo pomoč presojevalcem in pre-sojancem in sicer računalniško aplikaci- jo Podpora presojam kakovosti in okolja. Presoje, ki so bile izvedene v tem letu, že potekajo s pomočjo te aplikacije. Načrtujemo, da bo v letu 2001 37 usposobljenih notranjih presojevalcev izvedlo 19 planiranih notranjih presoj. Po potrebi pa se lahko izvedejo tudi izredne notranje presoje, ki niso planirane. Od vseh usposobljenih notranjih presojevalcev je 27 usposobljenih za sistem vodenja kakovosti po SIST ISO 9001, 22 za ravnanje z okoljem (od tega 11 samo za ravnanje z okoljem) po SIST EN ISO 14001,11 pa je usposobljenih za presojo obeh sistemov. Notranje presoje bodo potekale celo leto in v vsaki organizacijski enoti bo opravljena najmanj ena. Notranji presojevalci smo razdeljeni v skupine po najmanj dva, kjer je eden vodja, drugi pa član. V primerih, ko poteka presoja tudi za ravnanje z okoljem po SIST EN ISO 14001, je poleg presojevalcev za sistem vodenja kakovosti po SIST ISO 9001 prisoten tudi presojevalec (eden ali dva) za sistem ravnanja z okoljem. Notranje presoje so obsežnejše in temeljitejše od zunanjih kontrolnih presoj, zato so vsekakor pomembne in dajejo osnovo za vzdrževanje in izboljševanje sistema vodenja kakovosti ter postavitev, vzdrževanje in izboljševanje sistema ravnanja z okoljem. Damjana Poberaj CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI NA KRATKO O POTEKU CERTIFIKACIJSKE PRESOJE SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM PO SIST EN ISO 14001 Začetni pregled obsega pregled vzpostavljenega sistema na podlagi pregleda dokumentacije (predvidoma 25. maja). Glavni pregled obsega pregled delovanja sistema v praksi na posameznih lokacijah (konec junija - ob kontrolni presoji); poznavanje politike kakovosti in okolja, delovanje timov za kakovost in okolje, poznavanje zakonodajnih zahtev, programe ravnanja z okoljem, dostopnost oz. prisotnost ustreznih navodil na ustreznih mestih, označevanje prostorov in zabojnikov za odpadke in nevarne snovi, obvladovanje korektivnih in preventivnih ukrepov, pregled usposobljenosti in izobraževanj. Ponovni pregled (“follow up”) odpravljenih morebitnih pomanjkljivosti oz. neskladnosti bo 3 mesece po glavnem pregledu. Damjana Poberaj M.? Foto Jadran Rusjan Nove avanture frfrastega Kvadratka in podjetnega Krogca naslednji teden BREZ SKRBI! RAVNANJE Z OKOUEM PREŠLO V NAS VSAKDAN PREDPRESOJO SVA IZVEDLA! SEDAJ PA SAMO ŠE ODPOŠLJEM PRIJAVO ZA CERTIFICIRANJE SISTEMA PO ISO 14001 IN ČAKAM NA DATUM. ZARES SEM PRESENEČEN NAD VAŠIM NAPREDKOM. SISTEMATIČEN PRISTOP K RAVNANJU Z OKOLJEM JE VEČ KOT OČITEN MISLIM DA STE PRIPRAVUENI NO, VESEL SEM, DA TO SUŠIM IN SREČNO NA PRESOJI! NASVIDENJE. ZAVEDAJTE SE. DA JE IZVAJANJE. VZDRŽEVANJE IN NADGRADNJA SISTEMA V MARSIČEM ZAHTEVNEJŠA OD VZPOSTAVfTVE. JZL m Se nadaljuje Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “Samo da je d.d.”, ki nima ISO standarda -14001; Gospa KADER - vodja kadrovske službe Tekst in slika Vasja Rebec NOVI IZDELKI MULTI CAJ - SADNI CAj Z OKUSOM PASIJONKE, OBOGATEN Z VITAMINI, 50 g Z novim izdelkom želimo razširiti ponudbo sadnih čajev v vlogi osvežilno-vitaminskih napitkov. MULTI ČAJ že z imenom nakazuje svojo večnamembnost: je sadni čaj, vitaminski napitek in osvežilna pijača obenem. Foto ]aka Jeraša V eni filter vrečki MULTI ČAJA so vse sestavine za hitro in enostavno pripravo sadnega čaja z okusom pasijonke, obogatenega z dodatkom vitaminske mešanice, ki jo sestavlja 10 esencijalnih vitaminov. Po okusu in namembnosti sodi MULTI CAJ v družbo osvežilno vitaminskih pijač, kot so ACE ali multi SOLA. Čaj je prijeten za pitje sladkan kot tudi nesladkan, topel kot tudi hladen. Ljubica Nagy CVET BORZNI KOMENTAR KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V APRILU 2001 30.04.2001 je bilo zaposlenih 619 delavcev, od tega 293 moških in 326 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 20 delavcev. Prihodi delavcev: V aprilu nismo sprejeli nikogar. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v aprilu prenehalo 2 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil sporazumno prenehanje delovnega razmerja. V MAJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki Tatjana MIČOVIČ iz PC Sol POMLADNA ZASPANOST V aprilu je na borzi vladalo ozračje pomladne utrujenosti in zaspanosti na tako rekoč vseh segmentih trgovanja, kar se je odražalo v nizki prometnosti rednega trgovanja z delnicami in v zmerno padajočih tečajih delnic, pri čemer obseg trgovanja s svežnji ohranja svojo močno prevlado v strukturi prometa, kar postaja že rak rana našega trga kapitala. Omenjenega ozračja tako niso uspele prevetriti niti prve objave predlogov dividend niti objava o uspešnosti prevzemne ponudbe za SKB banko. Tudi trgovanje z delnicami PIDov postaja vse bolj skromno, razmiki med tečaji ponudbe in povpraševanja pa ob padajočem indeksu PIX vse večji. Pred časom se je pri praznih PIDih stavilo predvsem na prihajajočo dražbo kot na možen generator rasti njihovih tečajev, vendar je sedaj že jasno, da je bilo to upanje neutemeljeno, saj je kvaliteta prihajajočega premoženja za zapolnitev dela privatizacijske vrzeli izredno slaba. Nič preveč obetavnega pa na borzo ne prinašajo niti novice o rastoči inflaciji, ki se nevarno približuje 10% letno. Tako ji je Banka Slovenije pod novo taktirko že napovedala odločen boj, kar se bo v prihodnje verjetno poznalo v rahlem dvigu realnih obrestnih mer v bankah in v delno pospešeni rasti tečaja DEM oz. EUR. 20 - letniki * Alida GRŽINIČ iz OE Uprava Jela TOKALIČ iz PC Nova tovarna Sergio BONIFACIO iz družbe SOLINE d.o.o. NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Tudi za delnico Droge ne moremo zapisati nič novega, saj sta v zadnjem mesecu tečaj in prometnost delnice Droge delila usodo trga in to navkljub objavi nadpovprečnih poslovnih rezultatov za lansko leto. Tečaj je tako ohranjal zdaj že tradicionalne vrednosti okoli 34.000 SIT. Nekaj več tečajne dinamike pa lahko pričakujemo že v začetku junija, saj je 31.5. zadnji dan za nakup delnice s pravico do dividende v predlagani višini 1.625 SIT bruto. Glede na izkušnje iz preteklih let pa datum preseka ne bo znatneje in trajneje vplival na padec cene delnice, zato se je dividendne žetve smiselno udeležiti, saj bo v primerjavi z drugimi izplačili dividend med obilnejšimi. Uroš Janževič, finančni analitik PFC Interfin Koper 23.3.01 7.5.01 Spr.% Lek 40.984 40.598 -0,9 Krka 25.489 25.348 - 0,6 Intereuropa 2.548 2.600 + 0,6 Droga 33.500 34.500 + 3.0 SBI 1.728,58 1.721,98 -0,4 PIX 1.431.89 1.388,89 ■3.0 Foto Dragica Mekiš NOVICE IZ PC GOSAD ZDRAVNIŠKI PREGLEDI V soboto 28.4.2001 smo kar vsi šli na zdravniški pregled. Bilo je opravljeno zelo hitro. Kako lepo bi bilo pri zdravniku ko ne bi bilo gneče, saj se zgodi, da za eno napotnico ali en recept, čakaš po nekaj ur. Bodoči novi sodelavci lahko gredo na zdravniški pregled še v tem mesecu, saj z junijem mora biti vse že zaključeno. HIGIENSKI MINIMUM Zaradi novih predpisov morajo imeti tudi vsi novo zaposleni v proizvodnji opravljen higienski minimum. V PC Gosad ga bo 4.6.2001 opravljalo približno 30 bodočih sezonskih sodelavcev. V PC Gosad redno skrbimo za čisto okolje. Pomagamo si tudi s sposojenim traktorjem, da je polje pokošeno - saj je zelene površine precej. Za okolje skrbijo predvsem zaposleni v skladišču. Tudi jedilnica je zelo lepo urejena. Krasi jo slika, katero smo dobili v poklon od delavcev Droge (sodelavcev z Obale), ko so bili pri nas na obisku. Pomlad je obiskala tudi pisalne mize v PC Gosad; pogled na cvetje dviga razpoloženje in posredno tudi voljo do dela. IZOBRAŽEVANJE Tajnica iz PC GOSAD se je udeležila enodnevnega seminarja OSNOVE POSLOVNEGA NASTOPA, kar bi koristilo skoraj vsakemu zaposlenemu. INFORMIRANJE ZAPOSLENIH 26.4.2001 smo imeli kratko posvetovanje o organizacijski klimi v podjetju in o poteku izpolnjevanja vprašalnikov. Namen tega posvetovanja je bila seznanitev z različnimi vidiki našega ocenjevanja posameznika. Izpolnili smo vprašalnik, ki je bil zanimiv, le prevečkrat smo morali ocenjevati. Upam, da bomo seznanjeni s končnimi rezultati. Pomagal nam je g. Mitja Cimerman. Danica Kranjc NOVICE IZ PC GOSAD PREDSTAVLJAJMO VAM NEKAJ UTRINKOV IZ DELAVNIKA V GOSADU Priprava embalaže Priprava surovine Clen v procesu predelave Tudi sonce se vsako jutro javi na delo NOVICE IZ PC GOSAD Pakiranje paradižnikove omake Teksti in slike Danica Kranjc DROGINA SREČANJA (KULINARIČNA) DAN DROGE 9. junij 2001 GOSPODINJCI IN GOSPODINJE - POZOR! Spoštovane sodelavke in dragi sodelavci! Tradicionalno letno srečanje zaposlenih in upokojenih delavcev DROGE d. d. bo tudi letos v blagi, obmorski idili v SAUNERI, v Strunjanu, 9.6.2001. Tudi letos pa: KUHAJMO Z ZLATIM POLJEM KUHAJMO ZDRAVE JEDI, KUHAJMO Z NAŠIMI IZDELKI, NAJBOLJ ZAŽELJENE SO SLADICE ★★★★★ * RAZSTAVA JEDI * OKUŠANJE IN IZBIRA NAJBOJŠEGA IZDELKA * NAGRADE ZA VSE UDELEŽENCE * * DEGUSTACIJA JEDI * *★★★* Vaše cenjene dobrote prinesite 9. junija v Salinero, najkasneje do 17,30 ure PRAV POSEBEJ ZANIMIVO: Potrebno količino izdelkov lahko prejmete v vzorčnem skladišču. S svojim podpisom boste jamčili udeležbo na tekmovanju KUHAJMO Z ZLATIM POLJEM. Ne pozabite, splača se, pa še luštno bo! Če vas še kaj drugega zanima, pa se oglasite pri Dragici Mekiš, telefon /05/ 6771-360 NOVICE IZ PC ZLATO POLJE NOVICE IZ ZLATE NJIVICE V Gradišču je že nekaj mesecev pestro, saj vzporedno poteka kar nekaj projektov, ki zahtevajo veliko dela vseh zaposlenih v PC. Prva košnja trave je bila letos zgodaj. Največ novosti je vsekakor na področju skladiščenja, saj že od zaključka gradbenih del v prejšnjih prostorih starega skladišča, o katerih smo že pisali v Našem glasu, potekajo aktivnosti za vzpostavitev delovanja novega skladiščnega poslovanja, ki ga je za nas pripravilo podjetje Espro iz Ljubljane. V okviru tega projekta smo najprej v proizvodnji začeli z označevanjem vseh transportnih enot izdelkov z novimi etiketami, ki vsebujejo vse potrebne kode in podatke, ki omogočajo skladiščenje v novem regatnem skladišču. Vzporedno s tem pa so skladiščniki začeli tudi z novim načinom skladiščenja izdelkov v regale. Takoj po selitvi razvoja v prostore Nove tovarne v Izoli smo iz Seče odpeljali pisarniško opremo in naši skladiščniki so se lahko preselili v nove pisarniške prostore. Njihove nove, svetlejše pisarne, ki so zdaj v samem skladišču, si lahko ogledate na sliki na naslednji strani. Prav tako si lahko na sliki ogledate, kako preko majhnega terminala poteka razpis izpisa etiket za surovine in izdelke in prevzem izdelkov v skladišče. Usposobitev strojev za pakiranje začimbic v vrečkah se je prevesila v zaključno fazo. Na stroju ACMA 2 smo spakirali že kar nekaj nultih serij izdelkov - predvsem mešanic začimb, ki smo jih že prej pakirali v stekleničke. Na eni od slik vidite pakiranje nulte serije mešanice začimb za svinjino. Tudi Začinka ima novo preobleko v 1000 g in 250 g - izvedbi. Začinka v 250 g pakiranju je v bistvu nov izdelek, saj ima nov dizajn in nov način pakiranja v vrečko s križnim dnom. Nadaljujemo tudi z gradbenimi deli. V skladišču končnih izdelkov riža in v spodnjih prostorih predelave riža smo tik pred prazniki prenovili popolnoma uničene tlake. Zdaj nam tako v celem PC ostaja za prenovo samo še del proizvodnje, v katerem bo v bodoče potekala predelava zelišč in priprava mešanic začimb. Projekte že pripravljamo, z delom pa začnemo v poletnem času, ko je na področju zelišč največje zatišje in ta čas bomo gotovo dobro izkoristili. V jesen bomo vstopili v novi preobleki, ki bo ustrezala najstrožjim zahtevam dobre proizvodne prakse oziroma zahtevam za proizvodnjo zdravil. Manuela Ferenčič Meden Brušenje tlakov pred nanosom novega sloja NOVICE IZ PC ZLATO POLJE Le kaj je tako zanimivega v skladiščnem poslovanju? Tako se zdaj bleščijo novi tlaki! Le kam strelja Petra? 1000 g Začinka v novi preobleki NOVICE IZ PC ZLATO POLJE Kdor umaže, mora za sabo počistiti.. Slike iz Zlatega polja: Manuela Ferenčlč Meden Nulta serija mešanice za svinjino na “novem” stroju iz Začimbe Pomlad v Brkinih; na trgu zelišč je list šmarnice zelo redek artikel Foto Dragica Mekiš ^| DROGA d.d. IN ZAVOD ŠKL - ŠTIRI LETA SODELOVANJA Podjetje Droga d.d. se je pred štirimi leti odločilo za sponzorstvo projekta Šolska košarkarska liga. To sodelovanje je prineslo obojestransko korist. Mladi lahko podrobneje spoznavajo in preizkušajo izdelke, ki so namenjeni njim, podjetje Droga pa se lahko na različne načine predstavlja najmlajši generaciji potrošnikov, ki bodo po znanih izdelkih najverjetneje posegli tudi v obdobju največje kupne moči, ko bodo zasnovali svoje družine. Najboljši z najboljšim, (finale 2000/2001) Na začetku so spoznavali kečape in dodatke za med mladimi najbolj priljubljene jedi - pice, nato so na vrsto prišli izdelki za zdrav zajtrk - muesliji, kornfleksi, kaše in čaji, v letošnji sezoni pa je bila najbolj “in” Argeta - noro dobra pašteta. Pokušine, ki so jih Drogini sodelavci pripravljali na šolah, so bile vedno dobro obiskane, saj so mladi z veseljem posegali po okusnih jedeh, ki so bile na voljo. Najboljši igralci pa so se vedno znova veselili bogato obložene vrečke z Droginimi izdelki. Sad tega sodelovanja je bil tudi nagradni natečaj, ko so mladi oblikovali predloge za plakate, časopisne oglase ter radijske in televizijske spote. Nekaj zamisli je bilo izjemnih, druge pa bi to postale z majhno dodelavo. V okviru sodelovanje je bilo poskrbljeno tudi za izobraževanje, saj so Drogini strokovnjaki mladim svetovali, kako se zdravo prehranjevati in kaj je najpomembnejše pri razvoju mladostnika oziroma mladega športnika. Tudi v sezoni, ki se počasi izteka, je bila predstavitvena dejavnost zelo močna. Udarni izdelek pa je postala “Argeta -noro dobra pašteta.” Sodelavci Zavoda ŠKL so ob vsakem obisku šolskih tekem s seboj vzeli predstavitvena gradiva in izdelke, ki so jih razdelili med mlade, vse košarkarice in vsi košarkarji pa so dobili svojo Argeto. Najboljši igralci so bili nagrajeni s paketom Droginih izdelkov, enako tudi šolske kuhinje. Kuharice in kuharje ter učitelje gospodinjstva smo seznanili z novostmi iz Drogine proizvodnje, saj so ti v največji meri odgovorni za bogato in zdravo prehrano šolarjev. Bogato Drogino ponudbo so ŠKL-jevci in tisti, ki so neposredno povezani s projektom, lahko spoznali tudi na številnih prireditvah - otvoritvi nove sezone, prednovoletnem športnem srečanju sponzorjev, predstavnikov šol in medijev in nenazadnje tudi na finalnih prireditvah šolske košarkarske lige. Letos je vsak tekmovalec dobil svojo Argeto, lahko pa so jo poskusili tudi vsi obiskovalci pred dvorano Golovec, kjer so prijazne hostese pripravljale oblo- SPONZORSTVO žene kruhke. Dobrote iz “Drogine kuhinje” pa so bile na voljo tudi vsem gostom, ki so obiskali VIP- klub. Sodelovanje podjetja Droga d.d. in Zavoda ŠKL ima tudi svojo razvedrilno stran, saj sodelavci obeh sodelujejo na različnih prireditvah. ŠKL-jevci so navzoči na Droginih prireditvah, kjer bodisi nastopajo ali pa poskrbijo za medijsko promocijo, sodelavci Droge d.d. pa si pogosto ogledajo kakšno košarkarsko tekmo ŠKL ali pa se tudi sami pomerijo pod koši. Skratka, sodelovanje je zares uspešno in upamo, da bo tako ali še uspešneje tudi v prihodnje. Zora Peruško barcaffe ©lekDTrimc V letošnji sezoni so se ŠKL-jevci veselili nagrad Dobrote iz "Drogine kuhinje” na otvoritveni slovestnosti šeste sezone ŠKL Maskoti ŠKL-ja v družbi hostes podjetja Droga Zadel proste mete in osvojil nagrado ■ nahrbtnik Argeta. SPONZORSTVO KAJ PA MAME V ŠKL? Naša družina je košarkarska družina. Mama košarkarica, oče košarkarski trener - le kaj drugega preostane sinu, kot to, da postane košarkar? Da so sobote in nedelje posvečene košarki, je pri nas nekaj povsem običajnega. A letos je bilo pri nas doma še posebno pestro. Že kmalu po začetku tekmovanja v šolski košarkarski ligi (ali na kratko v ŠKL) je bilo jasno, da ima naša ekipa OŠ Srečka Kosovela iz Sežane realne možnosti, da osvoji prvo mesto. Kraške kobilice - prepričljivo prve med akrobatskimi skupinami OŠ Iz meseca v mesec so se fantje in dekleta, ki v osnovnošolski konkurenci tekmujejo kot ena ekipa, prebijali v zaključno fazo. Treningi so postali že skoraj tako pogosti kot pri pravih košarkarskih profesionalcih. Seveda je bilo treba v ta namen izkoristiti tudi vs^ proste dneve - počitnice, državni in cerkveni prazniki so bili posvečeni košarki. Kupi prepotenih majic in smrdljivih nogavic so se večali. Za nameček so letos v ŠKL uvedli še novo disciplino - tekmovanje akro-batsko-navijaških skupin. Skoki na mali prožni ponjavi in zabijanje žoge v koš kot v NBA - fantje so to še posebej zagrizeno vadili. Potrebno je bilo pripraviti pravi nastop - zabijanje posamično, zabijanje v dvojicah, trojicah, z obratom, s saltom v zraku - vse ob primerni glasbi. “We are the champi-ons” in polna dvorana gledalcev, ki te spodbuja! No, včasih bi najrajši kar mižala, ko sem to gledala in si predstavljala, kaj vse se lahko zgodi. V marcu je bilo jasno, da nam je uspelo - igrali bomo v Celju v finalni tekmi ŠKL Spotoma smo nastopili še na Jesenicah in se prebili v finale tudi v konkurenci akrobatsko-navijaških skupin. Posledica tega tekmovanja je bila slika v reviji Antena. Ne vem, kdo je lahko bolj ponosen kot mama, ko se njen sin pojavi na naslovnici revije “v akciji” - med zabijanjem na koš in izgleda najmanj kot Michael Jordan. Seveda smo po vseh trafikah pokupili vsaj 10 izvodov Antene in jih razdelili vsem nonam in nonotom. Priprave na samo finalno tekmo so bile najmanj takšne kot pri Union Olimpiji. Snemanje nasprotnikov, ogled vseh njihovih tekem in pogovori s trenerji, ki so igrali tekme proti tem nasprotnikom. Presnemavanje tekem, priprava izvlečkov s tekem na video kasetah in končno seveda ekipni ogled kasete s komentarjem. Igralci so bili pripravljeni prav na vsak gib nasprotnikov. In končno veliki dan - 18.april - Celje. Sežanci smo uprizorili pravi napad na Golovec. Sedem avtobusov sošolcev in sošolk in vsi starši igralcev in igralk. Pred odhodom smo doma seveda “naštimali” videorekorderje, da nam bodo posneli direktni TV prenos tekme na Kanalu A. SPONZORSTVO Pršut smo vseeno pojedli in ni bilo videti, da bi teran ostajal. Na koncu še tiskovna konferenca vseh zmagovalnih mentorjev. Koliko ljubezni in topline je v teh ljudeh, ki se vsak dan ukvarjajo z našimi otroki! Koliko ur potrpljenja in dela je za vsemi temi ekipami, ki so dosegle uspeh ! In prav vsi so ugotovili, da so dobri športniki vedno tudi dobri učenci, saj brez tega sploh ne bi smeli trenirati. Pri tolikih urah treningov si enostavno morajo privzgojiti delovne navade in si znati organizirati svoj čas, da so lahko na vseh področjih tako uspešni. In vsaka ura, prebita s športom, pomeni eno možnost manj, da je otrok prepuščen brezdelju in ulici. Zato se starši vsaj zdaj, ko bo konec šolskega leta, spomnimo in recimo hvala vsem trenerjem, učiteljem in mentorjem, ki so vsaj delček dneva preživeli z našim otrokom. In veliko večino ur opravili iz veselja in zastonj. Hvala tudi ŠKL, ki nam že nekaj let omogoča mnogo takih lepih trenutkov. kfaikl seiaaC, Šentviški fanatiki zabijajo tudi v dvojicah No, trema je bila velika pri obeh ekipah. Tudi naši nasprotniki iz Črnomlja so prvič igrali pred TV kamerami. Nove copate Converse, ki so jih prejeli vsi igralci finalne tekme, so kar nekam drsele po parketu. Tu smo iskali opravičilo za marsikakšno napako fantov in deklet. Sodnikov nismo preveč izžvižgali, a smo mame vseeno vreščale tam s tribun kot kakšne nezrele najstnice na rock koncertu. Žal smo tesno izgubili in v košarki osvojili drugo mesto. A nismo bili preveč razočarani. V tekmovanju akrobatsko-navijaških skupin so naši fantje osvojili prvo mesto, prav tako je prvo mesto osvojila naša osnovna šola v seštevku vseh dejavnosti, ki potekajo v okviru ŠKL - košarka, plesne skupine, navijaške skupine, video krožki, novinarski krožki, akrobatsko-navijaške skupine in fotografski krožki. Mojstrski obrat pred zabijanjem žoge v koš SPONZORSTVO Barcaffe tudi na tiskovni konferenci zmagovalcev To ni nobeno poležavanje, temu se strokovno reče stretching Tekst in slike Manuela Fereniič Meden Drugo mesto, a zlata vredno V SOŽITJU Z NARAVO ZELIŠČNI VRT - NARAVNA DOMAČA LEKARNA Zgodovina začimb in dišavnic (istočasno zdravilnih rastlin) je nadvse zanimiv del zgodovine človeštva. Ti dodatki k hrani, ki so svojčas prihajale na mize kraljev in bogatašev, so danes za majhen denar naprodaj v vsaki trgovinici, domače dišavnice rastejo ob najbolj skromnih hišicah. Slovenci nimamo izrazite tradicije pri urejanju vrtov ali sajenju zelišč na parkovne površine, trdijo nekateri avtorji sodobne literature. Mogoče je krivo to, da še vedno nismo tako odtujeni od narave, da bi čutili potrebo po ureditvi intimnih kotičkov z zelišči ali drugimi rastlinami. Takih kotičkov je nešteto v naravi in nabiranje zelišč je pri nas zelo stara, tradicionalna dejavnost. Kljub temu tradicionalno zeliščarsko znanje vse bolj izginja, vrstna raznolikost rastlin v naravi se manjša, povečuje pa se zanimanje za tradicionalne načine zdravljenja. Splet teh okoliščin narekuje tudi prevrednotenje našega odnosa do zelišč. Delo na domačem vrtičku mnoge pomirja in jim daje novih moči za spopad z vsakdanjimi težavami. Opazovanje in spremljanje razvoja rastlin v mnogih spodbudi potrebo po pridobivanju dodatnega znanja. Dandanes je znanje mnogih ljubiteljev zelišč res obsežno in včasih presega meje ljubiteljstva. Z gojenjem doma si priskrbimo potreb- na zdravilna, začimbna in okrasna zelišča. V današnjem času je vrt tudi prostor, ki služi za pridobivanje hrane, in za sprostitev ter meditacijo. Je kraj ustvarjalnosti in srečavanja s podobno mislečimi ljudmi. Ko se v nas prebudi želja po svojem, lepem in obenem koristnem vrtičku, najprej pomislimo na to, katero knjigo bi vzeti v roke, da nam da prve nedvoumne napotke in informacije o načinu priprave prostora, izbora rastlin in gojenja, pa še o značilnostih in uporabi posamezne rastline. Ko sem vzela v roke novo izdajo knjige ZELIŠČNI VRT domača lekarna Janka Rodeta, sem ugotovila, da je prava, zato jo priporočam vsem tistim, ki si želite urejen domači zeliščni vrtiček, in vsem tistim, ki se s tem področjem tudi drugače ukvarjate. Helena Čok V SOŽITJU Z NARAVO ZDRAVILNE IN AROMATIČNE RASTLINE NA OKENSKIH IN BALKONSKIH POLICAH - NARAVA NA OBISKU PRI NAS DOMA Danes je zelo malo vrtičkarjev, ki na svojem vrtu ne bi imeli nekaj dišavnih grmičkov. Ker pa večina prebivalstva nima svojega vrta, mnogi uspešno gojijo začimbnice v lončkih in drugih posodah na okenskih policah ali na balkonih. NAJHITREJE K CILJU! Pripravimo si seznam dišavnic, katere želimo sveže imeti pri roki. Izbira je dovolj široka: bazilika, majaron, origano, timijan, drobnjak, čili, šetraj, peteršilj, zelena, žajbelj, rožmarin, pehtran, menta, melisa... Bazilika Najenostavneje je kupiti že pripravljeno lončno mešanico (enako kot za rože) v cvetličarnah ali drugih prodajalnah. Taka zemlja je že razkužena in primerna za vzgojo lončnic (ali pa si pripravimo mešanico enakih delov zrelega komposta, peska in šote). Peteršilj Nekaterim dišavnicam, predvsem sredozemskim, ustreza alkalna zemlja, zato je dobro v mešanico zemlje primešati 1 žličko kmetijskega apna na lonček s premerom 12 cm. Najenostavneje je tudi kupiti že vzgo- jene sadike, ki jih danes dobite skoraj na vsaki mestni tržnici. Rožamarin Sadike presajamo v lončke ali zabojčke primerne velikosti. Vse posode potrebujejo odcedne luknje in vse, razen visečih, potrebujejo plast proda, perlita ali črepinj na dnu, da se prepreči zasta-janje vode. Večje posode so primerne za grmičke rožmarina, pehtrana, mente, manjše - za majaron, timijan, origano. Lončke napolnimo z dobro lončno mešanico do 2 cm pod robom in zmerno zalijemo. Origano Seveda je rast v lončkih počasnejša kot na vrtu, pogoji za rast pa morajo biti podobni kot zunaj: srednje temperature, dovolj vlažna zemlja, dovolj sončne svetlobe (meta, drobnjak, bazilika nekoliko manj kot ostale!) in primerna zračnost. Prepiha ne mara nobena. Na kuhinjskem oknu najbolje uspevajo timijan, šetraj, majaron in drobnjak. V lončkih rastline zelo hitro izčrpajo zemljo, zato jih uspešno prehranjujmo z mineralnim tekočim gnojilom, kakšnega uporabljamo za rože. Gnojimo s šibkim tekočim gnojilom vsaka dva tedna poleti in spomladi, jeseni enkrat mesečno in pozimi nič. Preobilno zalivanje lahko povzroči odmiranje rastlin. Če je zrak vlažen je dovolj, če zalivamo enkrat na teden. Zemlja v loncu naj bo komaj vlažna. Če opazimo zvite ali suhe listke, je to znak, da rastlina trpi sušo ali je preveč izpostavljena soncu. Rastline pogosto režemo, da oblikujemo lepe male grmičke. Splošna oskrba dišavnic, zdrav razum in opazovanje so glavne zahteve za ohranitev zdravih rastlin. Pregosta setev in preobilje vode jih lahko tako oslabi, da se slabše odzivajo na zunanje razmere V SOŽITJU Z NARAVO in tedaj zahtevajo pozornost. Majaron je družabna rastlina, zato v lonček posadimo več rastlin skupaj! Cvetne vršičke bazilike režemo večkrat, da bo grmiček bogatejši z listi. Tudi bazilika lepše uspeva, če je v družbi še dveh. Pri origanu je pomembno, da takoj ko se rastlina “prime” in oblikuje cvetni vršiček, stebelce skrajšamo na 5-6 cm višine in tako se bo bogato razvejal. Tu nate cvetja: šetraja, sivke, mete, majarona; tu meseček, ta hodi s soncem spat in z njim jokaje vstaja. W.5hakespeare: Zimska pravljica (prev. O.Župančič) Helena Čok SEZONA NABIRANJA ZELIŠČ JE ŽE TU... Priroda, človek in zdravje Človeštvo se je znašlo v situaciji, ko zmore več, kot sme. Zdi se, da je današnji človek s svojo močjo zmedel stvarem naravni in zakoniti red ter s tem povzročil nazadovanje, v mnogih primerih pa tudi uničenje svojega življenjskega okolja. Verjeli smo, da je narava okoli nas neomejena, neizčrpna in neuničljiva. Mislili smo, da je človekova veličina v tem, da jo premaguje. Tako prepričanje je še vedno del naše zavesti, pa se temu primerno vedemo in ravnamo. Prav nabiranje zdravilnih rastlin je ena od poti do spoznanja, da je od našega vedenja in odnosa do narave odvisno, ali nam bo ta prijetna kot senčno drevo, zelena trava, hladen izvir, dehteč cvet in zdravilna rastlina. Helena Čok Camille Pissaro - Kotiček v vrtu (olje in platno, 1877) Spomladanske njive pod Vinjolami (Lucija) Foto Jadran Rusjan 1. VARNOSTNA POLITIKA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pozdravljeni! Mesec je že mimo. V majski izdaji glasila Naš glas bomo obravnavane naslednje tematike: Prvi del rubrike bo namenjen predstavitvi varnostne politike v sodobnem informacijskem okolju. Zaključek pa bo posvečen koristnim nasvetom v Microsoft okolju. NFORMATIKA Za sodobno informacijsko okolje je značilno, da nima enega ali več centralnih računalnikov in neinteligentnih terminalov, ampak množico osebnin računalnikov in strežnikov, ki so povezani v krajevno omrežje. V zadnjih letih je opazen celo trend povezovanja teh omrežij med seboj, kar v končni sliki privede do globalne povezanosti vsakega z vsemi. Pri medsebojnem povezovanju krajevnih omrežij v enotno globalno omrežje internet pa se vedno bolj izpostavlja problem varnosti računalniških omrežij in sistemov. Tako danes nihče ne more trditi, da ga področje varnosti računalniškega omrežja in sistemov ne zanima, saj krajevno omrežje podjetja ni več izoliran otok na informacijskem zemljevidu. Kako pomembno je področje varnosti informacijskih sistemov dokazuje vedno večje število podjetij, ki so utrpela škodo zaradi vdora v računalniški sistem. Varnosti se je potrebno lotiti temeljito z upoštevanjem varnostnih problemov celotnega omrežja. Predvsem pa se moramo zavedati ogroženosti, ki lahko nastopijo. Računalniški vdori Če hočemo govoriti o računalniških vdorih, moramo najprej definirati pojem računalniškega vdora. Različni strokovnjaki s področja računalniške varnosti različno definirajo pojem računalniškega vdora. Nekateri menijo, da je to dejanski nepooblaščeni dostop do računalniških virov (npr. uspešna prijava v tuj računalnik), medtem ko večina zagovarja stališče, da lahko o računalniškem vdoru govorimo že ob samem GROŽNJE Naravne (ogenj, poplava,...) Namerne Človeške narave Notranji napadalci (nepooblaščen dostop do sredstev) Zunanji napadalci (Internet, klicne linije) Namerne (neosveščeni uporabniki) INFORMATIKA poskusu nepooblaščenega dostopa do računalniških virov (npr. ob neuspešni prijavi v tuj računalnik). Med računalniške vdore moramo prištevati tudi aktivnosti, katerih namen ni dostop do določenih računalniških virov, ampak je cilj oviranje ali preprečitev normalnega dostopa do teh računalniških virov pooblaščenim uporabnikom. Najbolj primerna definicija računalniškega vdora bi bila takale: Računalniški vdor je vsaka nepooblaščena uporaba računalniških virov, nepooblaščen dostop do podatkov v informacijskem sistemu, zloraba teh podatkov, dostop do storitev računalniškega omrežja in oviranje ali onesposobitev normalnega delovanja računalnika, storitve ali omrežja. VARNOSTNA POLITIKA Pri obravnavanju varnostne politike si najprej poglejmo, kaj razumemo pod pojmom varnostna politika. Varnostna politika računalniških omrežij in sistemov je celovit pogled na varnost računalniškega omrežja in sistemov. Varnostna politika zajema vse dejavnike, ki bi kakorkoli lahko vplivali na varno in zanesljivo delovanje celotnega računalniškega omrežja in sistema. Obsega torej tako fizično in tehnično varovanje, kot tudi pravila, ki določajo načine varovanja, kaj se sme in kaj ne, kako se naj uporabljajo dovoljeni računalniški viri in pa tudi postopke in kazni v primeru kršitve definiranih varnostnih postopkov. Postavitev varnostne politike ima tehnične in organizacijske dejavnike. Brez upoštevanja obeh ne moremo govoriti o celoviti varnostni politiki. Organizacijski dejavniki določajo, kaj se varuje in stopnjo varovanja, tehnični dejavniki pa to varovanje izvajajo. Pri definiranju varnostne politike morajo sodelovati strokovnjaki iz obeh skupin. Elementi varnostne politike • Rzično varovanje dostopa in omrežja • Definiranje pravic dostopa • Varovanje medmrežnih povezav • Povezava z Internetom • Klicni dostopi • Zaščita datotek • Ostalo; Med ostale elemente varnostne politike sodijo še protivirusna zaščita, ki naj bo rešena centralno za celotno omrežje in sproti posodobljena z najnovejšimi virusnimi definicijami, uporaba kodirane in podpisane elektronske pošte (uporaba javnih in zasebnih ključev), nadzor nad prinašanjem in odnašanjem disket, zgoščenk in prenosnih računalnikov v podjetje in iz njega, beleženje vseh aktivnosti na požarni pregradi in v drugih sistemih. Nepogrešljiv element je tudi postavitev pravil in postopkov v primerih kršitve varnostne politike. Tako morajo biti jasno določeni postopki v primeru vdora (ali naj se celoten sistem nemudoma ustavi, ali naj se prekine povezava z ostalimi omrežji, kaznovanje zaposlenih ob kršitvah pravil ...). S pravilnimi postopki se lahko škoda, ki nastane zaradi vdora, zelo omeji. Iz prikazanih elementov varnostne politike lahko zaključimo, da varnostna politika zajema širok spekter varnostnih vprašanj. Pri postavitvi varnostne politike moramo upoštevati značilnosti lastnega informacijskega sistema in določiti varnostno politiko, ki najbolj zajema te značilnosti. Pri tem moramo upoštevati vse dejavnike, ki bi lahko kakorkoli vplivali na varno in zanesljivo delovanje informacijskega sistema. Varnostna politika se s časom spreminja, saj se uvajajo nove storitve, ki v obstoječi varnostni politiki niso zajete. Kljub strogi varnostni politiki pa se moramo zavedati, da ni metode, ki bi nam zagotavljala 100% varnost pred vdori. Varnostna politika je torej temelj vsakega celovitega sistema varovanja. To je v glavnem organizacijski dokument (ali množica dokumentov), ki govorijo o tem, kaj in kako varovati, kakšni so postopki za posamezna opravila in kdo je zanje odgovoren. Izdelava celovite varnostne politike ni hiter, enostaven in enkraten proces, ampak je potrebno sodelovanje več področij (uprava, pravna, kadrovska in tehnična služba). Pri izdelavi dokumenta o varnostni politiki se je najbolje opreti na standarde, ki opredeljujejo to področje in so priznani tako v Sloveniji kot v svetu. Tak standard je britanski standard BS 7799. Prva različica tega standarda je nastala leta 1995. V Sloveniji smo standard BS 7799 prevzeli leta 1997 - to je kodeks varovanja informacij. Pozneje se je standard razvijal v skladu z razvojem informacijskih tehnologij in sedaj zajema vse sodobne tehnologije. Nova različica standarda je na voljo na Uradu Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Standard BS 7799 se v novi verziji deli na dva dela BS 7799-1:1999 'n BS 7799-2:1999. POPRAVILA V PREDOGLEDU Ste že kdaj šele v predogledu tiskanja opazili napako v dokumentu ali neprimerno oblikovanje? Se vam je zdelo zamudno zapreti predogled, najti in popraviti napako v dokumentu ter ga s ponovnim predogledom znova preverjati? Gre tudi bistveno lažje, saj Word omogoča popravljanje besedila tudi v INFORMATIKA uj Popravila v predogledu.doc (Predogled) - Microsoft Word Datoteka Urejanje Poglgd Vstavljanje Oblika Orodja labela Qkno Pomoč m a n ffl 5S% • ! fs: , o n? - Ods 1 5tran 1 2 ' 1 l2‘ >4> 181 181 ' 10 ' ' 12 * ' 14 ' ' POPRAVILA VPRFDO GL EDU Sl* »kdtjiflcv picdi^ktliti&trgicp&alin^ato w dciumuitu «lm*pnniemo obli xkb aaufoo j^rcip*cb^«i.rufjinpcj*wtirup«kc¥ dckmotuUr ^gTommpnAogjrim «¥3^»prw>q]*i> Ort tuAt*s&«io VJbrdcaK>goc«popnr^«\j*b«$«diUluliv[raloela(iitil(«}« Koii>«r(i(iiuMiM»> tnU^titekšji(Bk> hniiItMM)(ipikišpoi4m cnAmndnJdnAq|**fcv«<}»pc>pmUpr*cb$*i4spQlh liUk^padkL Na 6,3 cm Vrs 13 Sto 20 sloveničina OJ predogledu tiskanja. Ko izberete ukaz Datoteka > Predogled tiskanja (File > Print Previevv) se prikaže posebna orodna vrstica, ki vsebuje pripomočke pri predogledu. Drugi gumb z leve, označen z namigom Lupa (Magnifier), je vklopljen, s čimer Word nakaže, da je privzeto delo z dokumentom v predogledu povečevanje podrobnosti. V trenutku, ko ta gumb izklopimo, je dokument mogoče popravljati. Delujejo tudi vse bližnjice in priročni meniji, celo v orodjarni lahko vklopimo nove orodne vrstice. Skratka, za manjša ali večja popravila predogleda sploh ni treba zapustiti. RAČUNALNIŠKI VIRUSI II Pozor: virus XYZ. Pošljite vsem znancem in prijateljem! Prav gotovo ste že prejeli "prijateljsko" opozorilo, da se širi grozovito nevaren virus, ki uničuje vse računalnike in še kaj več. Na žalost je večina teh opozoril lažnih, vi pa zaradi nevednosti tvegate svoj ugled. V prejšnji številki revije Naš glas smo opisali različne vrste virusov, ki se pojavljajo v računalniškem svetu. Povedali smo tudi, kako se obvarujemo pred njihovim uničevalnim poslanstvom. Omenili smo tudi tako imenovane lažne viruse HOAX, katerih namen je odvračanje pozornosti uporabnikov pred resničnimi virusi. Sedaj pa podajamo elektronski naslov, na katerem lahko preverite, ali je smiselno pošiljati opozorilo naprej. Na naslovu http://www.symantec.com/ avcenter/vinfodb.html vnesite ime npr. XYZ in preverite, ali je virus lažen ali pravi. Šele nato odpošljite pošto naprej (ali pa tudi ne). Ocenjuje se, da takšna prijateljska sporočila v normalnih razmerah lahko s svojim prometom povzročijo več škode kot pa dejanski virusi (z zasedanjem linij, skozi katere se potem normalna poslovna komunikacija pretaka počasneje, kot bi bilo zahtevano). Listo najbolj pogostih lažnih sporočil pa lahko poiščete tudi na direktnem naslovu: http://www.symantec.eom/avcenter/h oax.html Vaši informatiki Nelson Šorgo Sandi Kosmina Leon Makovec INFORMATIKA Word Tips : VIDNA BLIŽNJICA V urejevalniku Microsoft Word lahko opazimo bližnjice do posameznih ukazov, kadarkoli odpremo menu. Ukazi v njem, ki jim pripada tudi kombinacija tipk, s katero ga hitro izberemo - zato je poimenovana bližnjica (shortcut), so izpisani na desni strani. Če namesto menujev uporabljate orodjarno, bližnjic ne boste videli, vendar je to mogoče spremeniti. S posebno nastavitvijo lahko določimo, da se bližnjice prikazujejo v okvirčku z namigom (tooltip), ki se pojavi poleg gumba v orodjarni, če ga pokažemo z miško in malo počakamo. J Qatoteka lajanje Pogljd Ustavljanje Oblika Onodja Iabela Okno Eomoč j d h e • □ -a ir 100% * Cp * Navaden * Times New Roman ▼ 12 ▼ K<££ ( ] | j- Q |B ,. ^^r^ltova|-kobllk—s—r ■ 5 • ■ •6 • ■ •7 • ■ •8 ■ ^' ■ — Ustrezno nastavitev omogoči stikalo Pokaži bližnjične tipke v če je že vklopljeno stikalo Pokaži opise na orodni vrstici / opisih / Show Shortcut Keys in ScreenTips, ki ga najdemo v Show ScreenTips On Toolbars nad njim. pogovornem oknu ukaza Orodja>Po meri /Tools> Customize pod jezičkom Možnosti / Options. Stikalo je možno vklopiti le, Po meri U_xj Orodne vrstice | Ukazi Možnosti Lastni meniji in orodne vrstice 17 Orodni vrstici »Standard« in »Oblikovanje« naj bosta v skupni vrstici W V menijih pokaži najprej nedavno uporabljene ukaze I*? Popolne menije pokaži po kratki zakasnitvi Ponastavi podatke o moji uporabi Drugo -------------------------------------------- Velike ikone I*/ Imena pisav izpiši z imenovanimi pisavami R? Pokaži opise na orodni vrstici biižnjjčne tjpkev opisih j Animacije menijev: [(brez) ]▼] Ji Tipkovnica ... Zapri POČITNIKOVANJE MANJ PRIJETNA NOVICA Nekoč sem v neki reviji prebrala posebno sporočilo bralcem. Bralcem so se najprej zahvalili za številne pohvale, za podporo reviji, za njihove predloge in pripombe. Nadalje se je bralo, kako se v uredništvu že nekaj časa trudijo z rednim izhajanjem in z nespremenjeno kvaliteto revije - ampak da ne gre več. Morala sem prebrati sporočilo do konca, preden sem razbrala, da bo odslej revija dražja. Nekaj takega se obeta tudi vam, ki ste ravnokar pričeli brati ta članek. Cres DROGA d.d. ima dvanajst lastnih počitniških stanovanj. Kupili smo jih v osemdesetih letih iz takratnega sklada skupne porabe, pa tudi z delom nadomestila (regresa) za dopuste. Takrat nas je bilo zaposlenih preko 3000. Počitniška stanovanja so bila vseskozi dobro zasedena. In tako je še danes. Uprava DROGE d. d. ima izreden posluh za to, da ta stanovanja obdržimo, vzdržujemo - kar zadnje desetletje ne velja za prenekatere gospodarske družbe. Cene so neprofitne, samoumevno pa je, da izgube ne sme biti. Slednje nam je doslej tudi uspevalo. Letos pa je prišlo do bistvenih sprememb, ki nimajo izvora v DROGI ali Sloveniji, pač pa v sosednji državi Hrvatski, kjer imamo sedem počitniških apartmajev. Po podpisu Pogodbe o ureditvi pre-moženjsko-pravnih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (hrvaški uradni list - Narodne novine -NN 15/99) 'n P° ratifikacijo le-te v obeh parlamentih je prenehala veljati Uredba Vlade Republike Hrvaške o prepovedi razpolaganja z nepremičninami (NN 36/91) v lasti slovenskih pravnih oseb. To pomeni, da slovenska podjetja lahko prosto razpolagajo s svojim premoženjem na Hrvaškem, torej ga lahko prodajo, dajo v najem, pod hipoteko, vpišejo v zemljiške knjige ipd. S sklepom Vlade Republike Hrvaške (Klasa: 334-05/00-03/04 Ur.br. 5030120 -00-1 z dne 6. aprila 2000) so lahko slovenski lastniki uporabljali svoje počitniške kapacitete po sistemu zaprtega tipa do 30. oktobra 2000. Po tem datumu morajo vsi slovenski lastniki (slednje velja tudi za hrvaške lastnike, ki imajo počitniška stanovanja v Sloveniji), ne glede na pravni status svoje poslovanje prilagoditi Zakonu o gostinski dejavnosti Republike Hrvaške (NN 48/95) in njegovim dopolnitvam, kar pa predstavlja tudi upoštevanje vseh ostalih zakonov, uredb in predpisov, v ospredju katerih je Zakon o trgovskih družbah (NN 111/93), ki opredeljujejo poslovanje turistično-gostin-skih objektov po sistemu odprtega tipa. Skratka, Republika Hrvaška po navedenem datumu vse počitniške zmogljivosti v lasti slovenskih pravnih oseb (apartmaje, počitniške domove, bungalove, kamp prikolice) obravnava kot komercialne objekte odprtega tipa, neodvisno od gostov, ki v njih letujejo. Slovenska podjetja morajo, skladno z zakonskimi možnostmi, na Hrvaškem legalizirati turistično (dosedanjo počitniško) dejavnost ter za svoje počitniške kapacitete pridobiti obratovalna dovoljenja, jih kategorizirati, registrirati, ustanoviti svoje podjetje za primerno dejavnost. Zakonski predpisi vendarle dajejo več variant za primerno ureditev stanja. Če ne želimo ustanoviti svojega podjetja, kar je povezano z velikimi stroški in delom, pride v poštev za tista slovenska podjetja, ki imajo preko sto počitniških apartmajev (seznanjena sem, da bodo to storile Slovenske železnice, Klinični center, Krka in drugi), lahko počitniška stanovanja damo v najem hrvaškemu podjetju, ki ima registrirano takšno dejavnost. V času priprave tega prispevka za NAŠ GLAS je dovolj jasno, da bomo počitniške apartmaje oddali v najem, pri čemer način koriščenja apartmajev Lošinj ostaja enak. Velja že objavljeni razpored in vsi ostali postopki. Spremenila se bo le cena, ki ne bo nižja od dosedanje. Natančne cene so še v postopku izračunavanja. Spremenjene cene za počitnikovanje bomo objavili pravočasno, na vseh oglasnih deskah družbe. Lepo počitnikujte - kjerkoli že, in po katerihkoli že zakonskih predpisih! Dragica MEKIŠ ZDRAVJE IN DELO ŽIVLJENJE BREZ ALKOHOLNE OPOJNOSTI V idilično lepem Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič je 12. maja potekala letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov Koper. Klub šteje 60 rednih članov, skupščine pa se je udeležilo 106 oseb! Zdravljencem so se pridružili tudi družinski člani, med njimi zasledimo tudi otroke, mlajše od petnajst let. Spremljanje zdravljenca odvisnosti od alkohola je tudi eden od poglavitnih pogojev za dokončno in uspešno zazdravljenje. Prav tako pa je redno obiskovanje kluba zelo pomembna stalna opora na dolgi poti vsakega, ki se odločno spoprime s to - tudi v Sloveniji -zelo pogosto in težko socialno boleznijo. Strokovni zdravstveni krogi so dosedanji izraz “zdravljeni” spremenili v “zazdravljeni”. Nesporno pa ostaja dejstvo, da odvisnost od alkohola - kot tudi vse drugi oblike bolezni odvisnosti - ni možno ozdraviti, pač pa le zazdraviti. Zdravje ostane le v primeru dokončnega, popolnega prenehanja uživanja, v tem primeru alkoholnih pijač. Skupščine so se udeležili tudi štirje zdravljeni, naši sodelavci iz DROGE. Čeprav je zdravljencev preko deset. Želimo jim uspešno hojo na poti brez alkoholne opojnosti. Od mnogih povabljenih predstavnikov gospodarskih družb sem bila, na žalost, prisotna le podpisana. Vabilu pa so se odzvali predstavniki skoraj vseh klubov zdravljenih alkoholikov, tako iz Tolmina, Postojne, Logatca, Vrhnike... Županja in župan občin Piran in Koper sta skupščini poslala pismo, v katerem izražata podporo in pohvalo delovanju kluba in njegovi vlogi pri nudenju pomoči vsem, ki to želijo. V poročilu o delu so poudarili naslednje: “Seveda je težko na kratko opisati občutke in zadovoljstvo, ki spremljajo vsakega našega člana, ko se zave, da je minulo leto preživel zdravo, delovno, konstruktivno, predvsem pa brez alkoholne opojnosti. Občutek zadovoljstva, ki se odraža ne le na nas samih, temveč tudi v okolju, kjer živimo in delamo, pa je pogoj za zdravo nadgradnjo naše osebnosti, ki je nam, našim najbližjim, (upamo tudi) okolju, kjer živimo in delamo, lahko v ponos. ZDRAVJE IN DELO Zavedamo se, da naši družbi veliko dolgujemo. Zavedamo se tudi, da bi brez velikodušne pomoči naših svojcev, potrebne skrbi in pomoči naših sodelavcev in strokovne zavzetosti zdravstvenih ustanov bili danes propadli člani te družbe in nikomur v ponos. Zato bi se radi nekako oddolžili. Oddolžili tako, da s svojim delovanjem preventivno vplivamo na ljudi, ki so potrebni pomoči, da s svojim zdravim načinom življenja pokažemo, in če kdo želi, tudi dokažemo, da je življenje brez alkoholne opojnosti človeka vredno življenje; da je to življenje doživeto, kvalitetno, predvsem pa dostojno. Eden od načinov, da se naši družbi oddolžimo, je tudi ta, da kvalitetno vzdržujemo abstinenco. To pa je, zagotavljamo vam, doživljenjska in ob vseh pasteh, ki se nam nastavljajo na tej poti, zelo težka. Težko se je ubraniti vsem reklamnim ponudbam, vsem dolgoletnim navadam in zakoreninjeni veri, da brez alkohola ni mogoče potrjevati odločilnih življenjskih trenutkov. Mi vemo, da temu ni tako, in taka srečanja nam to vsakič potrjujejo. Srečanja s sebi enakimi nam dajejo tisto potrebno energijo, da je pred nami vedno in povsod, ob vsaki priložnosti le abstinenca in kvalitetno - trezno, človeka vredno življenje”. Med odmorom letne skupščine Zdravljenih alkoholikov Koper so se na odru pojavili mladci, člani glasbene skupine ŠPICIKUC iz Svetega Petra. Njihova glasba izžareva mladostno energijo, odločnost in ubranost tako domačih kot tujih znanih glasbenih del. V pomladnem popoldnevu, v prostoru, okrašenem z velikimi pomladanskimi šopki, je glasba ŠPICIKUC izžarevala pravo pomladno prebujanje ljudi in narave. Za zdravljene alkoholike pa lahko trdimo tudi, da so v svoji nesreči, kar ta bolezen gotovo je, našli trenutek prebujenja, ki jih je ponesel v bistveno bolj kakovostno življenje kot bi ga živeli brez te svoje življenjske preizkušnje. Predstavnik kluba zdravljenih iz Vrhnike je namreč dejal ravno to: Nikoli ne bi vedel, kako lepi so pogledi z gora v dolino, če ne bi doživel grozot alkoholne odvistnosti... Tekst in slike Dragica Mekiš ŠPICIKUC je beseda, ki vam jo moram razložiti. Po domače, po šavrinsko, je to ime ptice, ki spomladi prva začne z ženitvijo. Zazdmvljenci nismo dno družbe ampak elita, saj moramo svoje življenje in duhovnost zas taviti za ohranitev zdravja! Zavestno se moramo vsak dan sproti spraševati o smislu življenja in nikoli več ne moremo živeti kar tja v en dan. (S. Rozman) Pomlad v kosovem gnezdu: za krhko, modrikasto lupinico se dogaja čudež nastajajočega življenja.. Foto Jadran Rusjan ČLOVEŠKE VEZI HOSPIC - NESEBIČNA POMOČ V TEŽKIH DNEH Ondan sem poslušala predavanje gospe Metke Klevišar, predsednice slovenskega društva HOSPIC in ene od Slovenk leta. Ob njej je sodelovala tudi gospa Irena Trobec, predsednica društva HOSPIC v Kopru. Tema predavanja mi ni bila neznana, vendar je nisem spremljala zato, da bi o tem pisala za NAŠ GLAS. Na koncu predavanja je namreč pozvala vse prisotne, naj o poslanstvu HOSPICA seznanjamo ljudi okoli sebe. Tako je nastal tale prispevek. Priporočam vam, da ga pozorno preberete in se o tem pogovarjate s svojimi sodelavci, najbližjimi, s komerkoli. KAJ JE HOSPIC? Slovensko društvo HOSPIC je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. HOSPIC vključuje celostno oskrbo umirajočega bolnika in nudi pomoč njegovim svojcem. Namen je doseči najboljšo možno kvaliteto življenja v zadnjih mesecih, tednih in dneh tam, kjer bolniki živijo - na domu, v domovih za ostarele, v bolnišnicah... Pri tem je bistveno zadovoljevanje vseh bolnikovih potreb, tako fizičnih, čustvenih, socialnih in duhovnih. Obenem je to tudi pomoč družini. Društvo spremlja umirajoče bolnike in njihove svojce. Prizadeva si za detabuizacijo smrti. Smrt je treba jemati kot del življenja, kot njegov zadnji, neponovljivi del, o tem se je treba pogovarjati, imeti čimbolj človeški odnos do umiranja in žalovanja. Društvo izdaja literaturo s tega področja, prireja predavanja, seminarje in delavnice, tako za zdravstveno oseb- je kot tudi za široko množico prebivalstva, organizira skupine za samopomoč žalujočim, klube za žalujoče... Osnovno vodilo je, da ima umirajoči pravico do celostne oskrbe, nadzora nad bolečino in simptomi bolezni, ne glede na zmožnost plačila. To mu omogoča interdisciplinarni tim - zdravnik, medicinska sestra, socialni delavec, psiholog in številni prostovoljci. S sodelovanjem bolnikovega osebnega zdravnika, zdravnikov specialistov in tima navedenih strokovnjakov in prostovoljcev je umirajočemu zagotovljeno optimalno življenje v tem življenjskem obdobju. FILOZOFIJA HOSPICA HOSPIC spoštuje življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Cilj celostne oskrbe bolnika ni podaljševanje življenja za vsako ceno, ampak obogatitev prostega časa z izboljšanjem kvalitete življenja bolnika in lajšanje najbolj motečih simptomov, predvsem bolečin. DEJAVNOSTI HOSPICA HOSPIC je osredotočen na fizične, socialne, čustvene in duhovne potrebe bolnika, obenem pa prisluhne, pomaga in svetuje članom njegove družine. Huda bolezen ali nezgoda v družini ima lahko hujše posledice tudi pri ostalih članih družine in te težave pomaga prebroditi HOSPIC. HOSPIC je posebnost, ker je osredotočen na oskrbo, torej ne na zdravljenje bolnika. Bolnik naj bo, dokler je le mogoče, spodbujan v dejavnostih, ki jih je imel vedno rad, naj se nauči kaj novega, skratka - njegovo življenje naj bo kakovostno do konca. Zelo je pomemben nadzor bolečin. Bolnik ne sme trpeti, zato gre temu največja skrb HOSPICA. KDO SO ČLANI HOSPICA? To so strokovno usposobljeni ljudje, organizirani v timu, v katerem sodelujejo koordinator, zdravnik, medicinska sestra, fizio in delovni terapevt, psiholog, socialni delavec in prostovoljci. Pomembni člani tega tima so tudi bolniki sami, družinski člani in prijatelji. KAKO POSTATI PROSTOVOLJEC/KA HOSPICA? Oglasite se Slovenskemu društvu HOSPIC. Povabili vas bodo na razgovor. Šolanje za prostovoljce pred pričetkom dela traja najmanj 27 ur. NALOGE PROSTOVOLJCEV Prostovoljec spremlja bolnika, na primer na sprehodu, na poti k zdravniku, mu bere, se z njim pogovarja, pomaga na domu, kadar morajo družinksi člani po opravkih ali počitku, ČLOVEŠKE VEZI neguje bolnika, če nega ne zahteva strokovne oskrbe, pomaga pri hranjenju in nudi druge oblike pomoči. KOMU JE NAMENJEN HOSPIC? Zmotno je misliti, da je HOSPIC namenjen samo starejšim ljudem. V oskrbo HOSPICa se lahko vključijo bolniki, ne glede na starost, tudi otroci - vsi, ki so soočeni s težko boleznijo ali nezgodo, ki bo v doglednem času povzročila smrt. KDO PLAČUJE HOSPIC? V skladu z načeli HOSPICA so storitve za bolnike vedno brezplačne. Izvajanje programa pa se financira od donacij, sponzorstev, darov, povračil stroškov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, članarin članov društva, sredstev lokalnih in državnih oblasti, prispevkov fundacij. Slovensko društvo HOSPIC Ljubljana - Kersnikova 6 in Poljanska 6 - tel. 01/23483 30, fax 01/234/83 36. Območni odbori: VELENJE - Vodnikova 1, tel. /03/ 587 63 oot kontaktna oseba Slavica AUBERŠEK. CELJE - Mestna četrt Kaiuh, Malgajeva ulica 4, tel. /03/ 548 6011, kontaktna oseba Mira ISKRAČ. MARIBOR - Gosposvetska 27, tel. /02/ 2525 570, kontaktna oseba Nada WOLF. KAKO PRITI DO OSKRBE V HOSPICU? Bolniki ali svojci lahko sami pokličejo na HOSPIC, lahko pa bolnika ali svojce VIPAVA - naslova doslej še ni, tel. /05/ 366 55 oov kontaktna oseba Mojca CUK. PIP - PIVKA, ILIRSKA BISTRICA, POSTOJNA - tel. /01/ 234 83 30, naj vas ne moti št. telefona, je namreč številka centralnega društva v Ljubljani - zaenkrat. SLOVENSKA ISTRA - doslej še ni naslova, pač pa tel. /05/ 6606 505 ali 031760 160, kontaktna oseba Irena TROBEC. In končno še moto HOSPICA: “Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju”. napoti tudi osebni zdravnik ali patronažna sestra. Tekst in slika Dragica Mekiš \i mojega očeta Ob boleči i: se zah Valjujeni Drogi d. d. za poklonjeno cvetje, še posebno1 toplo pa se zahvaljujem sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja in za številno spremstvo na očetoviposlednji poti. Marija Rajkovič z družino Foto Dragica Mekiš ob 16. uri ogled nove tovarne v Izoli ob 18. uri pa do zore in TIUO FRTACIN SGEB' ;vTM Letos kuhamo z Zlatim poljem-super nagrade za vse kuharice in kuharje VESELE IGRE IN LEPE NAGRADE I^rskfs j}rčho„di VLEKA VRVI ŠPORTNA SREČANJA: 9. 6. dopoldne Nogomet - igrišče pri OŠ Lucija / Jože Šorgo J Yp-**\ Odbojka - telovadnica Lucija / Soka Gregorovič Tenis - igrišče Salinera Strunjan / Bojana Vičič KkjcZfr rs V DOBRODOŠLI V STRUNJANU! KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI Draga Kunigunda, vsi vemo, da Droga ni ravni škrta, kar se tiče sponzorstva, zanima pa me, če sodeluje tudi pri kakšnih dobrodelnih akcijah. Samaritan Sodeluje! Vsak mesec podeli plače svojim zaposlenim! pojem kakovosti, ohranila v tujini sloves uglednega poslovnega partnerja in že jeseni 1991 na Hrvaškem odprla svoje predstavništvo. Zdaj pa na moje veliko presenečenje v nekem uradnem poročilu prečitam, da je bila Droga do preimenovanja v delniško družbo samo "lokalno primorsko podjetje". Ali mi znaš pojasniti to neverjetno stališče? Dežurna nerga Draga Kunigunda, zelo mi ugaja naš novi proizvod - "bolj kisle kumarice", pa me zanima, če je v Droginem programu še kaj "bolj kisle- __ n ga ■ Solatar Oh, iz česa delaš problem! Saj ni prvič v zgodovini človeštva, da je nekdo začel šteti leta zgodovine s tistim dnem, ko je samega sebe zagledal na prizorišču! Bolj kisli so samo še obrazi tistih zaposlenih, ki so se nedavno pritožili Komisiji za varstvo pravic delavcev... KOTIČEK KAR TAKO Draga Kunigunda, v Drogi so zaposleni živilci, ekonomisti, strojniki, mehaniki, kemiki, farmacevti in biologi, pravniki in knjigovodje, informatiki in administratorji, šoferji in še kdo. Ali je sploh kakšen poklic, ki v Drogi ni iskan? Statistik Tekstilni tehnik; take, ki obračajo škarje in platno, namreč že imamo... Draga Kunigunda, spadam med starejše zaposlene, zato se še dobro spominjam, kako je Droga že davno pred osamosvojitvijo Slovenije uspešno plasirala blago v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, redno izvažala (delno pod blagovnimi znamkami kupcev, delno pod lastnimi brandi) na pet kontinentov, sklepala v tujini kompenzacijske in dodelavne posle ter mednarodne pogodbe o dolgoročnem sodelovanju, imela svoje pooblaščene agente na vseh koncih zahodne Evrope, v Severni Ameriki in v Avstraliji, po osamosvojitvi pa se je dobro ujela na noge, s svojimi blagovnimi znamkami postala v Sloveniji M Matična mačka (sama pri sebi): “Kaj bo, če mi zraseta čez glavo in postaneta neobvadljivi?" Hčerinski mačkici (ena drugi): ”Samo da naju nauči loviti miši! Potem bova že našli priložnost, da greva na svoje!" Za uspeh čez noč je potrebnih približno petnajst let. H. Jackson Broum Interna izdaja: Droga Portorož, Živilska industrija d.d., Industrijska 21, 6310 Izola, www.droga.si. Glasilo ureja uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Tehnična ureditev Sonja Požar. Tisk tiskarna Ve K Koper, v nakladi 1250 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Tiskano na okolju prijaznem papirju. 11434/43.2001 NflŠ GLAS S? 2 S 2 ISS I' 100102934,5 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 5 V 2. 7TT£ oif £ p £-> c> rr rr> J> (p; F V orsm REŠITVE KRIŽANKE ŠTEV. 4 - APRIL 2001 TVAR RIBEZ IRO NA KU DAN KOSMIČI PRT ARKO JAŠIN AKAN ČERNE IKRA EN ANIKA LATNIK MARS AKA ČAS SAMO DOMEN RAPORT AN RIO NR EM ONA KOTALKA HČI PONI AAR AJVAR ALOR LEOV NIŠ Geslo: PŠENIČNI KOSMIČI Število prispelih rešitev: 76. Tričlansko komisijo so sestavljale: Mateja Beržan, Dragan Spremo in Katja Uljan. 1. nagrado 4000 SIT prejme ELENA UJČIČ, Dolenje n, 6254 Jelšane; 2. nagrado 3000 SIT prejme MAJDA PLOH, Breg 39,2277 Središče; 3. nagrado 2000 SIT prejme ANGELA NOVAK, Vinjole 40,6320 Portorož. Nagrajencem čestitamo, za izdelke pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, tel. 05/64180 46 (PC Nova tovarna, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 11. junija, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Industrijska 21, 6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 5".