-----   386   -----
Narodne stvari.
Slovenci.
Po potnih spominkih spisal prof. M a k u š « y, •)
Nikoli ne pozabim prve noči, ki sem jo preživel t Ljubljani!
•) Slavnoznani pisatelj Ruski prof. MakuSev v Varšavi, po-tovaje lansko leto iz Venecije v Prago mudil se je nekoliko dni ˇ Ljubljani. Vtisek vsega, kar je tu doživel, videl in slišal, bil mu je tolikošen, da prišedši v Prago je spomin na Ljubljano izročil Ruskemu ,,Viestuiku" pod naslovom »Slovenci", iz katerega se je ta popis natisnil še v posebni broSurici. Obseg njen in način popisa zdel se nam je tako mikaven, da se menda ne motimo, ake mislimo, da bodo naši ljudje prevod »Slovencev" ˇ slovenski jezik
Prišel sem iz Venecije v Ljubljano na večer sv. Petra. Bila je že ena po polnoči. Svetovali so mi prenočiti na železnici, češ, da so zarad sejma vse go-stilnice polne. Jaz jim nisem verjel in ukazal sem ko-čijažu peljati me k „Slonu"; a niti v tej, niti v drugih gostilnicah ni bilo praznih sob. Že sem se vozil več Časa po slabo razsvetljenih, samotnih ulicah Ljubljanskih in jel sem res izgubljati upanje, da morem kje pod streho. Moj voznik zato sklene poskusiti zadnjikrat svojo srečo. Peljala sva se precej dolgo po temnih stranskih ulicah in se konečno ustavila v neki neveliki ulici pred majhno hišo z dvema nadstropjema.
Kočijaž je^ jel trkati na vrata in zvati po imenu gospodarja. Cez nekoliko minut se pokaže v enem izmed nemnogih oken v nižem nadstropji debel, zaspan obraz v nočni kapi. Toda sobice bile so tudi tukaj že vse oddane. Na ponudbo mi je bilo potem vmestiti se v sobi, kjer jih je že troje spalo; dve postelji vendar ste bili še prazni. S to ponudbo nisem bil zadovoljen, zato sem začel prositi krčmarja, da bi smel prenočiti v obednici.
Zdajci so se odprla vrata in gospodar me je vvel v prostorno sobo pri tleh. Prek sten so stale dolge lesene mize. Po klopeh je spalo nekaj žensk. V oglu oknom nasproti bila je pa kuhinja. Gostilničar mi je prinesel vrček piva in me prosil počakati toliko časa, da mi pripravi posteljo. S svetilnico v roki se je odpravil v sobo zraven kuhinje. Precej so se zaslišali ženski glasovi in v durih ste se prikazali dve zaspani ženski. Cez nekoliko minuj; ste se vrnili z žimnico in blazinami, in na ozkem divanu s pomočjo pristavljenih stolov mi je bilo narejeno ležišče. Dve veliki okrogli mizi, divan, nekoliko spletenih stolov in predalna omara, kjer so bile razne čase z raznimi nadpisi, to bila je vsa oprava te sobe. Dva okna sta bila na dvor. Na enem izmed nju je stala kletka s kanarčkom. Ravno pred oknom je bil vodnjak. Na dvoru v lopi so stali vozovi. Iz odprtih konjskih hlevov je silno smrdelo po gnoju.
Bila je že četrta ura, ko sem legel na pripravljeno mi ležišče, a komaj sem malo zadremal, že me je zbudil ropot in ženska govorica v kuhinji. Spati mi ni bilo mogoče; vstal sem, se oblekel in šel v kuhinjo. Nad trpolečim ognjem se je kuhala juha v velikem kotlu. Okolo miz je bilo polno velikih krogloličnih kmetov v temnih kratkih suknjah, v pisanih telovnikih z blišče-čimi metalnimi gumbami, v temnih ozkih hlačah in škornjih do kolen. Vsaki je imel okrogel, nizek, črn klobuk s precej širokimi okraji. Pred njimi so stali veliki vrčki piva. Rudeča deklica čedne postave je raz-našala juho v majhne sklede. V njeni pisani napravi ni bilo nič narodnega, a dolgi kiti z vpletenima trakovoma ste me spomnili na naše vasi.
radi brali. Brošuriea nam kaže , kako učenjaki tuji, ki so veliko sveta prehodili, sodijo nas Slovence. Da ta spis „Noviceu zdaj pri-nes6 , ko je bil že dragemu slovenskemu časniku namenjen, vzrok je ,,Slov. Nar." , ki je perfidno podtaknil ^r. Bleiweisu tendencijo, da se je hotel ponašati s svojim delovanjem na slovstvenem polji,-— da je potovajočemu profesorju zakril „velikaseu literarne in ga seznanil ,,leu s profesorjem Marnom in Lesarjem, — da je Levstika cel6 med mrtve položil itd. — Da je prof. Makusev počastil pred drugimi s svojim pohodom dr. Bleiweisa, zato dr. Blei-weis tako malo more, kakor za to, da ni poiskal Jurčiča, — in da po pomoti Levstika mrtvim prišteva, je dr. BIeiweis ravno tako malo kriv, kakor tega, da prof. Makusev tudi Koseškega med mrtve (1. 1852, ko je hudo zbolel) šteje. Prof. Makusev je hotel s profesor j i s 1 o ve n s ke g a jezika osebno se seznaniti in zato ga je napotil dr. Blciwris k prof. Marnu in prof. Lesarju, a ni čutil se dolžnega, da bi bil službo čičerona opravljal in bi bil sicer jako mu ljubega gosta še peljal tudi do Jurčiča in druzih, ki so res korifeji slovenščine ali si domisljujejo, da so kaj tacega. Žalostno bilo bi za narod slovenski , ako bi aa-nj ne bili drugi delali, kakor privrženci „Naro-dovi".                                                                                            Vred.
Ogledavši družbo, v katero sem prišel zarad sejma, grem na ulico. Nad odprtimi vratmi se je ponašal napis: „Zum Weingarten" s podobo pijanega Slovenca. Obrnil sem se na levo od vrat, šel nekoliko korakov, in precej sem bil na oglu velike ulice, kjer je stalo napisano: „Altmarkt".
Ura že je bila pet. Treba mi je bilo še dve uri čakati, da vstane krčmar „Weingarten-a"; sklenil sem tedaj porabiti ta Čas za to, da se seznanim z mestom.
Obrnivši se na pravo pridem kmalu k mostu čez rečico Gradašico, pritok Ljubljanice, ki deli Trnovsko predmestje (kjer je bila moja gostilnica) od Krakovskega. Te predmestji sostavljate predoji del mesta« Vidijo se tukaj še ostanki sten rimske Emone (Ae-mona ali Haemona), ki jo je razrušil Atila. Na njenih razvalinah je zrastla v 7. veku slovanska „bela" Ljubljana. V koncu 8. veka je tukaj živel škof Mavricij« Sem je preselil prestol iz Kranja Ulrik III., vojevoda Kranjsko-Koroški (1260), spoznavši nad seboj višo oblast sprva Otokarja II. (1270), kralja Ueskega, a potem Habsburško. Se se vidijo razvaline sozidanega jim gradii. V tem delu mesta stoji cerkev nemških vitezov. VprviS so jo postavili templjarji, naseli vsi se v Ljubljani v 12* veku; a 1313. leta, ko so ta red odpravili, prišla je v oblast nemškim vitezom. V začetku 18. veka je bila cerkev razrušena in mesto nje sozidana sedanja v podobi križa.
Krakovsko predmestje sem pustil na strani in sem prišel po mostu čez Ljubljanico v novo mesto, ki se je začelo zidati, kakor se kaže, v prvi polovici 13, veka. Na griču nad mestom se vzdiguje čvetirovogelni grad s stolpom in bastjoni, sozidan v letih 1416—1520 v brambo zoper Turke in Venecijane, ki so zmiraj napadali Ljubljano.
Obrnem se na Jevo in kmalu prikorakam na veliki trg (Hauptplatz). Cez nekaj minut sem stal pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja, sozidano prva leta 18. veka v Rimskem slogu, na mestu stare cerkve, ki je bila že v 13. stoletji. Kmalu za cerkvijo se začne obširni s manj i trg (Jahrmarktplatz). Povsod so bile postavljene mize z nadstreški; okoli njih so mrgoleli kmetje in kmetice v praznični obleki. Moška noša bila je zel6 različna. Sinjih kratkih sukenj in rudečih telovnikov bilo je videti največ. Nekateri niso imeli telovnikov, ampak samo nezapeto belo srajco. Pri drugih je bil klobuk okinčan s pozlačenim potozom, z dolgim čopom; na stran je pa mahal konec volnaste kape s slovenskimi barvami. Ženska obleka je bila še veliko bolj različna. Lahko se je zapazilo nekaj srednjega med Ruskim sa-rafanom in nemško šego. Glavo pokrivajo ženske s belo ruto, ki ima vzor po kraju, druge so pa imele čepice na glavah; srečal se je pa tudi Ruski kokošnik z belim perjem. Videl sem tu ljudi raznih slovenskih krajev. Prišli so, da bi se preskrbeli z lepo robo ia kovinskimi izdelki, posodo in drugimi kmetu potrebnimi rečmi; se ve k temu številu gre tudi kratka pipa, brez katere Slovenec ne more biti. Mladina ima svoje ve* selje nad komedijo, nad navadnim pačenjem zijak in neslanimi burkami pajacov.    Sej m trpi ves teden.
(Dalje prihodnjič.)
------   387    ------
----   395    ----
Narodne stvari.
Slovenci.
*    Po potnih spominkih spisal prof. Maku Se v.
(Dalje.)
Po tem potovanji sem se vrnil v „Weingarten" nazaj. Ura je bila že osem, a gostilničar še se ni pokazal. Prosil sem zbuditi in spomniti ga na obljubljeno sobo, a ta se zdaj ni bila prazna; moral sem tedaj zopet celo uro čakati, dokler so me poveli slednjič po precej ozkih, strmih, lesenih stopnicah v drugo nadstropje. Od-menjena mi izba je imela tri okna — dva na mostovž in eno sosednji sobi nasproti. Pregrinjdl ni bilo nič, zato niso le tisti, ki so hodili po mostovžu, ampak tudi sosedje so mogli opazovati vsa moja gibanja. Zraven tega se pa niso ne okna ne duri zapirale. V sobi so bile tri postelje tako visoke, da je bilo treba nanje plezati po lestvici. Med oknoma je stal umazan divan, poln mrčesev, pred njim pa okrogla hroma miza. Dva lesena stola, predalna omara s pokvarjeno ključavnico in na pol razbiti umivalnik, to je bil ves kine te kleti, v katero sem bil posajen na ogled. Bilo mi je težko> a ker se je tako naletelo, moral sem se zadovoljiti tudi s takim stanovanjem. Za zajuterk mi je prinesel gostilničar tako trdih in nečednih vampov, da jih nisem mogel jesti.
Na moje vprašanje, ali pozna Bleiweisa, je odgovoril, da; a stanovanja njegovega mi ni mogel povedati. Sklenil sem tedaj odpraviti se do kakega knjigo-tržca, da bi izvedel od njega, kje živi znameniti slovenski patrijot. Gostilničar mi posodi svojo droško in peljal sera se na veliki trg k Giontini-u, velikemu Ljubljanskemu knjigarju z Italijansko družino. Kupčija s knjigami gre v Ljubljani slabo, tako, da je Giontini primoran prodajati tudi drugo šaro za pisanje in risanje, fotografije in muzikalično orodje. Kupivši pri njem nekoliko slovenskih knjig, ga poprašam, ali v& morebiti napis na Bleiweisa. „Oa je bil ravnokar tukaj", je djal Giontini. Žal mi je, da niste prej prašali. Ne daleč od tod stanuje; a zdaj ga ne dobite doma, ker še le popoldne pride domii." Tako je bilo zopet treba odložiti obiskanje. Povem Giontiniju, kako se mi je godilo po noči ter mu potožim o svojem stanovanj u. Svetuje mi pa poprašati v „Hotel d' Europe" in precej se podam tje. Prazne sobe tukaj ni bilo, a hišna me je spoznala in me poprašala o neki Beneški družini, pri kateri sem bil dolgo v stanovanji.    Ondi  se je bila se-
ananila z menoj. Jaz se tega nisem mogel koj domisliti (pozneje mi je pa razodela okoliščine najinega spoznanja: koliko je pretrpela od svoje tašče in kako je iz Benetk bežala v rojstni kraj — Ljubljano). Vesel sem bil tega znanja, ker sem se nadejal, da mi pripravi sobo v „Evropski gostilni". In nisem se prevaril. Hišna mi res odpre malo sobico, dokler se ne sprazni veča. Potem se vrnem zopet v „Weingarten", poberem svoje reči ter se preselim v novo gostilnico.
Popoldne se odpravim k Bleiweisu in čez nekaj minut sem v njegovem stanovanji. Pred menoj stoji čvrst starček še pri polni moči (64 let star), visoke rasti, vpadlega lica in prijetne vnanjosti. Prose ga, naj ue zameri, da ga nadlegujem z obiskovanjem, mu rečem: „Davno sem že želel priti v Ljubljano in pokloniti se temu, čegar ime sem že čislati jel na dijaških klopčb. Preteklo je kakih petnajst  let od tistega časa,   ko sem
Jrvikrat slišal od Vašega prijatelja in svojega učitelja . J. Sreznevskega o Vaših zaslugah za slovenski narod. Kar sem pa, kakor samostojen delavec, stopil na slovansko slovstveno polje, utrdil sem se še bolj v čustvih, ki sem jih prinesel iz vseučilišča. Doslej mi okoliščine niso dopuščale razodeti Vam osebno taka Čustva. Sedaj pa spolnujem svojo davno željo."
Pohlevni mož bil je očividno ginjen po takem govoru. Krepko stiskavši mi roko pelje me v sprejemno tobo. —
Vede, da je nepristojno ob času obeda zadrževati gospodarja z obiskom, vstanem po nekaterih besedah in se poslovim. Prosil me je pa, naj pridem k njemu ob štirih popoldne. Pokazal mi je pri odhodu sreberno črnilnico in čašo, kateri so mu darovali rojaki 1868. 1. v spomin petindvajsetletnice njegove literarne delavnosti.
Bleivveisove zasluge so velikanske. On je začetnik narodnega probujenja Slovencev. Cilj njegovega življenja po njegovih lastnih besedah je bil: „stopiti v duševno zvezo z narodom svojim in pomagati mu v vsestranski razvitek in napredek." S tem namenom je jel izdajati 1843. leta „Novice". Nadomestovale so one narodu šolo; po njih je narod prestrojil svoje gospodarstvo in razvil svojo narodno zavednost. Ž njimi je Bleivvcis za trdno ustanovil pravopis in očistil jezik tuje primesi. V njih so se zedinjale vse literarne moči Slovencev, raztrošene po Kranjskem, Koroškem (Gorotaniji) in Stirskem. Ž njimi so začenjali Slovenci novo dobo v svojem slovstvu, namreč dobo narodno.
Do Bleiweisa so slovenski pisatelji imeli pred očmi le izobraženo društvo, za katero so izdajali v nemškem jeziku zgodovinska (Valvazor t 1^93, Linhart t 1795) in jezikoslovna dela (Kopitar 1808, Metelko 1825, Jarnik 1832 in dr.); v slovenskem jeziku pa, ki so ga imeli za „Dienstbotensprache", tiskale so se le molitvene in nravstvene knjige za ljudstvo.
(Dalje prihodnjič.)
____    396-----
Narodne stvari.
Slovenci.
Po potnih spominkih spisal prof. Maku še v.
(Dalje.)
Mnenje o revščini in nerazvitosti slovenskega jezika ni gospodovalo le ob konci prejšnjega stoletja, ampak še v našem veku. Proti taki misli je prvi vstal Valentin Vodnik (1775—1819), dokazovaje, da se slovenski jezik le zato kaže reven, ker se v nemar pušča. Začel se je Vodnik učiti govora prostega ljudstva in citati fetaroslovenske knjige, ter se je trudil na tej podlagi osnovati slovstveni jezik, oziraje se v sili na sorodna narečja, posebno Rusko, katero se mu je zdelo najbliže slovenskemu. „Rusi — pravi Vodnik — so ohranili mnogo besedi, ki so se pri nas pozabile." Po tej poti si je prizadeval Vodnik očistiti ga grma-nizmov in dvigniti iz slabega stanja, v katerem se je nahajal. S tem namenom je začel izdajati „Ljubljanske Novice" (1797—1800). Po njih je on med drugim seznanil svoje rojake z zgodovino , nravi in običaji in z jezikom drugih slovanskih plemen; kazal je tudi na razpor med Slovani, kot glavni vzrok njihovih nesreč. Zanimivo je, kar Vodnik piše o nas Rusih: „Glejte novo prikazen za nas Krajnce! Rusi, naši stari bratje, so prišli k nam, a ne ropat, temuč branit nas pred sovražniki (Francozi). Pred 18 dnevi so prišli v naše kraje prvi Slovenci: oni so iz Ruskega in drugih slovenskih rodov. Glejte vzrok, zakaj mi lahko razumemo Ruski jezik: oni so Slovenci in koren, od katerega so se rodili naši prededi. Naši očetje so živeli daleč na Donavi, od kodar so prišli sem; in ker je rod najbolj na kraju prišel do Italijanskih mej in se todi naselil, je zval tudi zemljo K raj no. Sedaj vidimo z lastnimi očmi, kake mogočne in velike brate imamo na svetu — brate, ki so ohranili čist naš slovenski jezik. Bližati se jim je treba, ako hočemo očistiti naš jezik in od njih se učiti braniti domovino od sovražnikov („Novice" leta 1799. št. 26)."
Tako je podučeval Vodnik svoje rojake ob koncu proslega veka o njih sorodnosti z drugimi slovanskimi plemeni. Ravno tako jasno se prikazuje ta misel tudi v nekaterih njegovih pesnih, posebno pa v odi: „Ilirija
/ zveličana", napisani po izgnanih Francozih iz Ljubljane, ravno tistih Francozih, katere je on 4 leta pred tem pozdravil z odo: „Ilirija oživljena", kjer je prerokoval,
-J&& bo Ilirija, oživljena po duhu Napoleonovem, prerojena in obnovljena, prstan Evropi. A Ilirsko kraljestvo ni dolgo obstalo. Nemci so ga kmalu (1812) razdrobili na osem kosov in iz šol izgnali narodni jezik, vpeljan po Francozih. Nastalo je težko gospodstvo nemščine, katero je pesnik jako dobro naslikal v pesmi: „Nemški in Kranjski konj": „Nemški konj pravi namreč slovenskemu: Brate, kaj medliš na poti? Ti li noga ali glava neče?    Ali   se  ti   ne   ljubi   jesti?   —    Mene   imajo   v
dobri reji, mi dajo trikrat ovsa, igrajo mi čiste noge, nosim vrat po labodje". — Kranjska kljusa odgovori milo: „Tudi jaz bi bil lahko tak, a mene bijejo po glavi, mi ne dajo jesti in stati v mlaki moram/'
Nemščina tako imela je slovstvo v oblasti, da cel6 bolj zmožni (darovitejši) pesnik Prešern (+ 1849) je pisal po nemško ali pa svoje izvrstne slovenske pesni prevodil v nemški jezik. Tiskale so se slovensko v ,,Kranjski čbelici", v kateri se je trudil Kaste lic ze-diniti vse pesniške moči na Kranjskem. Slovenci v drugih deželah se niso vdeleževali tega izdajanja, in tako je vsled političnega separatizma v slovenski literaturi vladal kratkovidni provincijalizem.
Prvikrat, kakor sem že omenil, so se vse slovstvene moči Slovencev združile v „Novicah", ki so leta 1843. izhajati začele pod Bleiweisovim vred-ništvom. Prvih deset let so imele naslov „kmetijske in rokodelske Novice" in namen, izobraževati prosti narod, seznaniti ga s potrebnimi vedami in ustanoviti literarni jezik. Do 1844. 1. je bil pri Slovencih v rabi pravopis, ki ga je iznajdel Bohorič v koncu XVI. veka. Pomanjkljivosti tega pravopisa so se že davno čutile; spremembe Dajnkove in Metelkove (1824) so bile pa tako nepripravne, da je vsak raji ostal pri stari „bohoričici", nego da bi mešal latinico s cirilico, katero so z novimi znaki dopolnovali. Boj o alfabetu in pravopisu je Bleiweis lahko rešil. Bo-horičico popusti in se poprime že utrjenega pravopisa, katerega si je bil Gaj izposodil od Cehov in vvel v Hrvaško literaturo. S tem pravopisom je Bleiweis jel tiskati 1844. leta „Novice" in od takrat je prišel pri Slovencih v splošno rabo.
Veliko bolj trudno pa je bilo očistiti slovenski jezik germanizmov, kateri so ga strašno kazili, in ustanoviti nepremenljiva pravila za vsem Slovencem občni literarni jezik; a tudi to je Bleiweis dosegel z upornim trudom in po čisto praktični poti. Koliko je on dosegel v tem težkem delu, tega se lahko vsak prepriča, kdor primeri „Novice" Vodnikove z „Novicami" dr. Bleiweiso-vimi, ali če se pozor obrne na primer na „Kranjsko špraho", katero so nemškutarji v Ljubljani govorili še pred desetimi leti; pri Bleiweisu se ne dobijo nemške besede; on ne piše v tujem duhu. Toraj ni čuda, I da so nemškutarji rekli, da on hrvatuje. Malo je j tega, kar so trdili, da so izrazi „Slovenec", „slo- / venski jezik" od Bleiweisa in malega njegovega kroga izmišljeni, in da teh izrazov do 1848. leta še bilo ni, kakor jih še do sedaj ni med narodom , ki zove svoj jezik ,,kranjski".
Bleiweisu ni bilo težko zagovarjati se pri takem očitanju; dokazal je svojim nevednim nasprotnikom, da niso le pisatelji našega in proslega veka (Linhart, Dobrovski, Kopitar, Šafafik in dr.) njegove rojake imenovali Slovence in njih jezik slovenski, temuč da se ti izrazi nahajajo tudi že v najstarejših slovenskih tiskanih knjigah v polovici 16. stoletja.
Daje Bleiwei8 pisal v čisto slovenskem jeziku brez vsake primesi hrvaščine, to se najlože s tem dokaže, da prosti narod tako rad čita njegove „Novice", in da si je pridobil ž njimi tako popularnost, kakor je nihče njegovih rojakov še ni imel in je nima. Blei-weis je postal glava narodu: Slovenec ga sluša kakor svojega očeta in prihiti k njemu za sovet v svojih zadevah. Pravijo, da so vabili kmetje Bleiweisa včasih pogledat na njih gospodarstvo, ki so ga vravnali po pravilih razloženih v „Novicah" in v druzih knjigah, ki jih je izdal za narod.
Razun „Novic" je Bleiweis dajal (od 1852. do 1856. leta) Slovenski „Koledar" na svitlo, iz katerega so se boljši sestavki,   in   med   njimi  nekaj životopisov
403   —
slovenskih pisateljev, pretiskali v posebni zbirki „Zlati klasi" imenovani. On je tudi sestavil „Slovensko berilo^ za gimnazijo; v preteklem letu je Kranjsko kmetijsko društvo izdalo njegovo učeno knjigo: „nauk o umni živinoreji".
A z izdajanjem časopisa, koledarja, pratik, narod-nih učbenih in učenih knjig (o gospodarstvu in zdravilstvu: on je doktor medicine in profesor živinozdrav-stva) se še ni omejila Bleiweisova delavnost; vde-leževal se je še vsega, kar je zadevalo blagor njegove domovine: ustanovitev učenih in patriotičnih društev, poprave starih šol in naprave novih (živinozdravniška učilnica se je osnovala v 1850. letu po njegovi misli), razširjatev periodičnih izdajanj itd. Slednjič 1861. leta so ga izvolili za branitelja narodnih pravic in interesov v kranjski deželni zbor.
Ko so 1860. leta Slovenci, kakor drugi zapadni Slovani, zaupali obljubam Avstrije, in goreče jeli braniti svojo narodnost, je Bleiweis prvi začel kazati v svojih „Novicah" na veliko potrebo posebnega političnega lista za Slovence, a od vlade ni bilo mogoče dobiti potrebnega zagotovila; takrat je naredil Bleiweis „Novice" za narodni organ, ter v njih ni samo tiskal obravnave deželnega zbora in govore narodnih poslancev, ampak tudi sestavke o pretresu važnih vprašanj za Slovence. V njegovem vvodnem članku v prvi številki „Novic" za 1861. leto se bere lahko program narodne stranke v deželnem zboru: „V letu 1848. je zasijala prva zarija ustavne svobode. Slovenci so se zdramili in obveljava zatrtega maternega jezika je bila prva njih potreba. Kaj se je v teh zadregah počenjalo, ne bomo dalje popisovali, vsaj je to dobro znano. Čeravno so vsa ministerstva od tistega časa proglaševala ravno-pravnost vseh narodov, je ravnopravnost slovenske narodnosti vendar ostala le — pium desiderium. Ne bomo popisovali, kolikrat je zadonel glas ravnopravnosti; mislili smo, sedaj in sedaj dosežemo, kar pred Bogom in. svetom vsakemu narodu gre, a birokratizem nam je podrl naše pravično upanje, kajti „Berichti" so bili vselej taki, da slovenski jezik ni ugoden za kancelije, čeravno se še nikdar nikjer ni primerilo, da bi naši ljudje ne bili gospodov v kancelijah razumeli, kar so jim z domačo besedo dopovedovali. Ce je pa jezik za besedo ugoden, kako, da bi za pismo ne bil? To je zastavica, katero ugibati nam zdrava pamet brani. V šole so nam dali nekoliko slovenskega jezika, a koliko? Ne jeden nauk se ne razlaga v njem, v realkah in gimnazijah se pa skozi 8 dolgih let z „berili" vred slovenska gramatika gode v nemškem jeziku! Ni tedaj čuda, da mi Slovenci gledamo na cesarski ukaz od 8. avgusta 1859. leta kakor sv. trije kralji na zvezdo, a zmiraj — zastonj. Kdaj neki in kako neki nas bo zvezda mila pripeljala do jaslic tistega zakona, ki ne dela razločka med narodom in narodom, temuč kateremu so vsi narodi enaki, ker vsi narodi nosijo ravno tista bremena davkov in druzih dolžnosti. Cesarski diplom od 20. avgusta nam je zagotovil novo dobo. Stopil je mož iz ministerstva (Bach), kateri nam je skrčiti hotel cesarjevo pismo tako na malo, da se je ves svet čudil, ko je začel izdajati postavo za deželne zbore. Namesto da bi bil pot ogladil vsem po enakih pravicah, je delil v njih sedeže po privilegijah, ne pa po ravnopravnosti. Kakošni bili bi državni zbori po njegovem stroju, vsak lahko sam razume. Hvala Bogu, da človek, ki ni bil nobenemu po volji, je mesto svoje prepustil možu, čigar volja je, kakor njegovo pred Božičem razglašeno pismo pravi, tudi nemško slovanskim Avstrijancem dodeliti tiste pravice, ki so podeljene Madjarom in ž njimi združenim deželam.    Svobodno gibanje županij ,  deželni  in
državni zbor je tista važna trojica, ki nam obeta bolje, nove čase'*.
Ko so protivniki Bleiweisa in njegove prijatelje jeli dolžiti, da žele" izgnati nemški jezik iz slovenskih šol in iz slovenske dežele, da nameravajo odtrgati se od Avstrije in osnovati samostojno jugoslovansko kraljestvo, jim je odgovoril Bleiweis v 45. listu „ Novic" s člankom: „Naš program" On jim odkritosrčno govori, da se narodna stranka bori le za narodnost in za politične pravice svojega naroda, da ona hrepeni po vpeljavi slovenskega jezika v šole in pisarnice in trdi, kako potrebno je več obširne in resne avtonomije; a da ona ne misli na izgnanje nemškega jezika in slovenske dežele in na ločitev od Avstrije, katero ravno nasproti želi videti „edino in mogočno" na ustavni podlagi. Na dalje objasnuje, da narodna stranka zahteva, naj se v ljudskih šolah uče vsi nauki po slovenski, v srednjih in viših naj bi bil pa slovenski jezik enako deležen ravnopravnosti, kakor nemški; po tej pravici naj bi bil tudi vpeljan v pisarnicah, to je, da bi se v razpravah s Slovenci rabil jezik narodni.
Tega so tudi v resnici želeli in hrepeneli Slovenci, kar se lahko razvidi iz predlogov, katere so izrekli slovenski poslanci v Ljubljani in na Dunaji; iz peticije poslane Smerlingu in iz obilnih sostavkov tiskanih po „Novicah".                                                       (Dal. prih.)
------    404    ------
------   410   ------
Narodne stvari.
Slovenci.
Po potnih spominkih spisal prof. M a kuge v.
(Dalje.)
Vpeljanje narodnega jezika v šole bilo je za Slovence najbolj važno vprašanje. Njih šole bile so nemške „Pfl anzanstalten"; v njih so se sloven3ki „halbwikre Barbaren" predelovali v nemškutarje, ali, kakor se sami sebe hvalijo, v „Deut3chslovenen". Slovenski jezit se ni le skor nič učil v šolah,   ampak  še  celo zatiraf;
kdor je na primer spregovoril v Soli po slovenski, dali «0 mu na glavo oslovsko kapo „den windischen Esel". Leta 1848. so jeli vpeljavati slovenski jezik v ljudske šole, a zel6 počasi in leno; kmet je bil srečen, če je njegov sin znal citati molitveno knjigo, da je le poleg tega znal nekoliko nemščine. Navadno se je potem pripetilo, da je pozabil materin jezik, tujega se pa naučil ni; skoval si je tako svoj jezik — nemškoslovenski, ki je bil le njemu razumljiv in tovarišem njegovim. V takem jeziku so govorili in pisarili cel6 ljudje, ki so se šteli med izobražene 5 to je bil po mislih „der guten Krainer" pravi kranjski jezik. Leta 1848. se je obetalo učenje v narodnem jeziku vpeljati v srednje šole, a ta obljuba se ni izpolnila. Avstrijski Nemci so še lL6l. leta za vladine izdaj ice ovajUi slovenske rodoljube, ki so tirjali narodni jezik v Šolah, in ni jih bilo sram podmetovati cel6 takim možčm, kakor Blei-weisu to, da ne delajo po lastnem prepričanji, ampak po navdihnjenji Rusije in za Ruske rublje!
Al vse to obrekovanje, kakor se samo ob sebi razume, ni bil zadosti tehten dokaz za nevpeljavo slovenskega jezika v šole; nemškutarji so si zato izmislili drugo: Jezik slovenski, so rekli, ni še dosti razvit, da bi bil za javno rabo; razen tega Slovenci nimajo učnih knjig. Na prvi vgovor se je lahko odgovorilo, kazaje na to, da so Slovenci imeli že do 1^61. leta nekaj literarnih časopisov, kakor: ,,Slovenska Bčela" in „Solski prijatelj" (oba je izdajal od 1850. leta Ein-spieler), „Zgodnja Danica" (cerkven list 1848.^, ,,Vedež", vredoval Navratil, posebno pa „Slovenski Glasnik", ki ga je izdajal od 1858. leta Janežič. Kar zadeva učne knjige, jih tudi ni tolikanj manjkalo. Razen omenjenih Bleiwei80vih se lahko omenijo sledeče: Slovenska slovnica Murkova, Majarjeva, Muršceva; Ja-nežičev in Wolfov (Cigaletov) slovar, Miklošičevi, Janežičevi in Macuno vi cvetniki, H i-cingerjeva občna geografija, Vrtovčeva občna po-vestnica, Janežičeva zgodovina slovenskega slovstva, Robi d o v a fizika, slednjič Vrtovec, Jeranove, Muršceve in Slomšekove knjige itd.
Tako so se posluževali sovražoiki Slovencev ne le obrekovanja, ampak očividno tudi lažf. Za njihov značaj ni malo važno sledeče, kar je naznanil Bleiweis v „Novicah": „Slovensko društvo v Ljubljani je poročilo Hicingerju spisati geografijo, in on je res sestavil lepo učno knjigo; tedaj je društvo prosilo ministerstvo Šolskih zadev, naj jo potrdi za realko ali gim na-zijo; Bleiwei8 je osebno prosil za to pri ministru Thunu, a vse zastonj: knjiga ni bila sprejeta.
Se hujši vihar so vzdignili nemškutarji zarad tir-jatve Slovencev, da bi se vpeljal slovenski jezik v pisarn ice, vsaj so nekdanji Kranjski stanovi že leta 1786 in 1787 določili, naj se uradniki jemljejo iz domačinov, ki dobro znajo materni jezik, in naj se v zadevah s prostim narodom poslužujejo slovenskega jezika. Na slovenske narodnjake so se vsipale take le psovke: „Die Krainer werden d^Ja nicht so verflucht dumm sein, die krainerische Sprache in der Kanzlei zu verlangen!"
V prvi seji Kranjskega deželnega zbora je Blei-weis ponovil obžalovanje, da ne vidi v njem zastopnikov Slovencev iz Stirske, Koroške, Istrije in Goriške, in živo obmiloval, da morajo hoditi v dva nemška in dva italijanska zbora, in predstavljaje tako raz-drobljenje Slovencev, ki je nepravično, nenaravno in za vlado škodljivo, je prosil, naj bi zbor zastopal v državnem zboru zedinjenje Slovencev v administrativnem obziru. *)
*)   Po poslednjem oficijalnem razglasu Pickerjevem („Dr.   Adolf Ficker  „Die Volkerstamme   der Oesterreichisch-
Ob enem z Bleiweisom je branil pravice Slovenskega naroda sprva v Kranjskem deželnem zboru, potem pa v državnem zboru, obdarovani pesnik in znameniti govornik T o man. Vede, da braniteljev narodnih pravic čaka, po njegovih lastnih besedah, zasramovanje, pikanje, plašenje, preganjanje in slednjič trnovi venec, je vendar smelo tirjal v državnem zboru postavo o rav-nopravnosti Slovencev,   posebno pa v šolah.
Dr. Lovro Toman (1827-1870), osnovatelj in prvi predsednik „Slovenske Matice", je stopil v javnost 1848. leta, ko se je jel vdeleževati djansko Slovanskega dviganja v Avstriji in izdal zbirko patriotičnih pesni pod napisom „Glasi domorodni". Namen teh glasov bil je — „zlajšati težko breme bratov, probuditi okamnela srca". V stiski bratov Hrvatov po Madjarih vidi pesnik nevarnost za vse zapadne Slovane, zato jih spodbuja zediniti se proti ptujcem. Opominjaje na slavno preteklost, objokovaje sedanjost, opisovaje nravne moči Slovanov jih poživlja k zedinjenju v upanju na bliščečo prihodnost: „Za nočjo pride dan; v edinosti je mod, moč doslej neznana." Pesnik tesno strinja osodo svoje domovine z osodo drugih Slovanov in prisega — z brati živeti in umreti. „Kdor prelije svojo kri za njo (mater Slavo), živel bo v večni slavi." Ona kliče sine slave, kliče jih iz daljnih krajev za svoje osvobojenje. Zbira nas vse, kdor časti mater svojega naroda, — tega drevesa široke veje se razprostirajo po vsem svetu. — Mati naša ni tako revna; ona je bogata v vseh zalogah, a ona je ponižana, ona je zadušena, in to je vzrok njenega siromaštva. — Naša mati je slavna mati, ima okrog sebe toliko sinov, kakor je peska na dnu morja, kakor zvezd na nebu. Krepki so, kakor trda jelka; bistri, kakor strela; mili, kakor hladni vetrič, močni, kakor hudi vihar; trdni, kakor mestne stene; goreči, kakor solnčni žarki... Toda sinovi so v okovih, hčere v revščini, in le redko se sliši glas matere brez do-movja. Nad njo gospoduje ošabni tujec, in v njegovi službi gine čistost narodnega duha. Tujec se moško nosi v njeni domovini, lastni sinovi pa hodijo k ptujcu po košček kruha. Vse je dobro in postavno, kar je n a m v sramoto, — napačno pa je in nepostavno, kar je naše po pravici. Tako ne more več dolgo biti, mati je že izmučena, očistiti hoče svoj dom tujstva in sinove svoje tujega duha. Hitite, hitite na klic hrabre matere v pravični boj! Srčno se hočemo vsi boriti, dokler se ne reši nje osoda .... Bog nam podari slavno zmago v tem pravičnem boju. On bo obvaroval slavo s svojo močjo in osvobodil nas tujega jarma.. .."
(Dalje prihodnjič.)
------    411
------410    ------
Narodne stvari.
Slovenci.
Po potnih spominkih spisal prof. Makusev.
(Dalje.)
V ravno tem duhu je pisal tudi drugi slovenski pesnik Ivan Vesel-K oseski (t 1852, to je, obolel 1. 1852. Vredn.), vneti sodelavec Bieiweisovih „Novic". On je imel velik vpliv na svoje rojake, in njegovi veličastni izdelki, bodisi originalni, bodisi prestavljeni (iz Gotheja, Schillerja, Biirgerja, Bvrona, Deržavina, Puškina in druzib) puščajo daleč za seboj vse, kar je pisanega po slovenski ne le do njega, temuč tudi za njim. Njegova lira se odlikuje z objektivnostjo in patri j otičnim duhom: vpletene ima veličastne obraze iz zgodovine slovanske; v njegovi duši se nahaja odmev vsega, kar je gibalo celo slo-vanstvo, ker so jej najbliže njegovi rojaki in njih južni bratje. Prorokovaje veliko prihodnost Slovanov, oplakovaje njih razdor, vzrok vseh njihovih nesreč, jih on, enako Tomanu, poživlja k edinosti in napoveduje vojsko Madjarom, „temu drakonu, ki je vplenil slovansko krono, ki je razsekal na dvoje slovanski svet in vsadil svoje strupene zobe v srce svete Slave".
Bilo bi tukaj nepripravno ozirati se na vse slovenske pisatelje, ki so se skupaj trudili v ,,Novicah" ali podpirali Bleiweisa v posebnih izdanjih.
Spomnim naj tedaj   le nekatere in najprej pesnike..
Miroslav Vil h ar si je pridobil popularnost s svojimi pesmaini in dramatičnimi deli. Matija Krač-manov-Valjavec je prestavil prav dobro nekoliko psalmov, prestavljal Gotheja, pisal sonete in balade. France Cegnar je prevodi! srbske, češke in ruske narodne pesni, ter izdal zbirko sonetov, balad in 6d. V poslednjem času sta se prikazala lirična pesnika, pa-trijota: Simon Jenko in Josip Cimperman. Med najbolj vnetimi sodelavci v „Novicah" pa so bili: dobri pesnik in umoslovni S ve te c (Podgorski), novelist Ma-iavašič, nedavno umrli patrijot*) in strokovnjak v slovanskih narečjih Maj ar, zgodovinar Hicingerin arheolog Davorin Trstenjak. Kakor ti, tako so tudi Še drugi pisatelji pomagali Bleiweisu ustanovljati literarni jezik in čistiti ga germanizmov, razprostirati znanosti , znaniti se s slovanskim svetom in boriti se za narodnost: toraj ni mogoče ločiti njih delavnosti od delavnosti Bieivveisa, ki je bil njih vodnik.
Govore o dr. Bleiweisu ne smem pozabiti škofa Lavantinskega Antona Martina Slomšek a (1800 do 1862), ki je ravno v tem smislu deloval, akoravno od njega neodvisno. Namen njegovega življenja bil je razširjati med Slovenci omiko, osnovano na verstvu in narodnosti. S tem ciljem je izdal mnogo knjig, koristnih zavoljo izvrstnosti ne le po obsegu, temuč tudi v jeziku, ki jih ljudstvo prav rado čita; on je ustanovil in potem podpiral društvo, ki ima isti namen, namreč društvo sv. Mohora v Celovcu od 1851. leta, vneto se trudil v „Drobtinicah" in posebno skrbel za prenaredbe ljudskih šol. Do 1848. leta so bile ljudske šole sredstvo germa-nizacije. Slomšek, kateremu je bilo njih preobrazo-vanje izročeno od Tuna, jih je naredil v to , kar morajo biti, to je, v sadišče omike. On je vpeljal učenje v maternem jeziku, sestavil programe, izdal dobre učne knjige, ki jih je sam spisal, ali pa popravil; odstranil nevedne učitelje, ki niso znali narodnega jezika, in namesto njih naznanil sposobne, zvedene in delu vdane,
*) Tudi Matija M a j a r j e v o   nevarno bolezen je prof. Makušev zvedel za smrt.                                              Vred.
ter je sam nadzoroval, ali se to spolnuje. Njegove zasluge so v tem obziru ze!6 velike. Ko so nemškutarji videli, da jim je on iz rok izruvai orožje za ponemče-vanje slovenskega naroda, so godrnjali nad njim, ga obrekovali in dolžili ga državnega izdajstva; a on je nepremakljivo in tiho nadaljeval svoje delo do smrti. Njegova politična in nacijonalna prepričanja se jasno kažejo v cirkularu do podložnega mu duhovstva: „V naši katoliški borbi se bomo naslanjali na našega vladarja Franca Jožefa... Ne bomo prehitro izrekli sodbe o sedanjih okoliščinah, da se ne podvržemo pritožbam in dolženju naših protivnikov. Ustava, ki je zdaj prišla v zakon, daruje vsem državljanom, in med njimi tudi duhovnom, pravico in svobodo; na podlagi teh bomo branili z besedo in djanjem sveto korist katoliške vere in cerkve. „Hic Rhodus, hic salta!" Mi imamo zdaj v Avstriji ustavna tla, na katerih se moremo boriti. Razen te občne borbe je pa v naši eparhiji razvita bolj kakor kedaj druga bolj nesrečna borba — zarad jezika in narodnosti. Od davnih časov kipi nemška kri v žilah nekaterih eksaltadosov nemščine v Stiriji, Nemcev ne po rodu, ampak po odpadu; oni ne morejo več prenesti narodnega prerojenja Slovencev in se trudijo zadušiti ga z raznim orodjem laži in obrekovanja. Gnjusi se mi pred malikom poganske narodnosti, kateremu zdaj v Italiji, na Ogerskem in v nekaterih slovanskih *) deželah prinašajo v žrtev najsvetejše interese. Jaz si pa razlagam prirojene Črte značaja vsakega nai-roda kakor prvo sredstvo njegove omike. Za očividn-dokaz temu služi zgodovina naših ljudskih šol v posled njih petdesetih letih. Zatoraj pozdravlja vsak človek? ki ima zdravo pamet, tem bolj pa katoliški duhovnik? z radostjo razcvet našega narodnega jezika in narodnega izobraževanja. Kdo  nas more v tem kaj grajati?"
Slomšek o v patrijotizera se je očitno pokazal 1848. leta, ko ga niti zasmehovanje niti strašenje ni moglo odvrniti cd izbranega si pota.
Tako je delal Bleiweis in njegov krog; tako so delali in morajo delati slovenski patrijoti in vdati se ne smejo nemogoči domišljiji, temuč pod vodstvom skuše-nega in praktičnega Bleiweisa zmiraj krepko napredovati, brez prenehovanja, previdno, ne dražiti brez vzroka svojih nasprotnikov , in dosegli bodo tak izid, da ga bodo zavidali jim ostali  Avstrijski Slovani.
Ob omenjenem času pridem k Bleiweisu. Pokaže mi svojo knjižnico in podarivši mi v spomin nekoliko svojih knjig in spisov me pelje k profesorjema Marnu in Lesarju.                                  (Kon. prih.)
*) Neumrli Slomšek kako bi   strmel,  ko   bi   zdaj iz groba ostal in videl in slišal nekatere Slovence!        Vr.
426
Narodne stvari.
Slovenci.
Po potnih spominkih spisal prof. Maku se v.
(Konec.)
Profesor bogoslovnega nauka in slovenskega jezika na Ljubljanski gimnaziji, Marn, je se v najlepših letih. On je zgovoren , umen ^ previden v besedah in djanju in ni nikakor podoben nekaterim meni znanim hrvaškim katoliškim svečnikom, kateri odbijajo od sebe, po svojem
jezuitskem vedenji, vsesnajstvu, pod katerim se skriva nevedstvo, in po obnašanju kažočem umstveno omejenost. Mam je nenavadno skromen, jako izobražen in iskreno vdan narodnemu delu. Znana mu je zgodovina slovanstva, čita v vseh slovanskih narečjih in lahko se meni po srbski. Posledovatelj svojega deželana Ma-jarja je on vnet branitelj in razširjevatelj slovanske vzajemnosti in slovanskega zedinjenja po potu cirilice in občnega književnega jezika: častitelj slovanskih apo-steljnov ne navezuje jima, kakor Zagrebški jezuiti*), gla-golice, temuč vneto uči mladino naše slovanske azbuke, ker ve, da se pravo znanje maternega narečja ne more misliti brez znanja starosiovensčine, in ker v6, da je po nje dobvem znanju lože priti do občeslovanskega književnega jezika, je vpeljal v svojo učitev staroslo-vensko gramatiko. Kako prijetno je slišati, da se na Ljubljanski gimnaziji, v sredi malega in revnega slovenskega plemena, uči staroslovenščina in cirilica! V zlajšanje učencem je izdal Marn leta 1863 kratko staroslovensko slovnico. Od onega leta je jel spisovati priloge .,U č i t e 1 j s k e m u Tovarišu'', v katerih med drugim razkazuje tudi svoje mnenje o ob-deslovanskem jeziku in občeslovanski azbuki. Takrat je ravno v spomin tisučletoice slovanskih aposteljnov spravil na svetlo knjigo:   „zlati vek";   v njej   so  se-
i stavki  o sv. Cirilu in Metodu ,   o kristijanstvu  pri Slo-
! vencih, o cirilici in glagolici,  o staroslovenskem jeziku
\ in staroslovenskem slovstvu.
*) Pomniti je, da prof. Makušcv je neduhoven pravoslavnega verstva, in da je toraj po tem soditi njegovo opazovanje katol. duhovstva.                                                 Vred.
Od Marn a prišel sem k Lesarju. On je že po-staren mož, nima več te živosti in zgovornosti, kateri odlikujete Marn a. Kolikor sem spoznal, s slo^anatvom ni tolikanj seznanjen. On je učitelj verstva in slovenskega jezika na Ljubljanski realki, in je izdal učni knjigi: „Zgodovino sv. katoliške cerkve" in v pregledih „slovensko slovnico." V letu 1864 je prišla na svitlo tudi njegova monografija o „Ribniški dolini na K ranjskem", kterije priložil nekaj izgledov krajnega govora. Od 1866.1., po smrti (toje, po odstopu) znanega slovenskega linguista Levstika, ima prof. Lesar tajniško službo „Sloven8ke Matice" v Ljubljani, ustanovljene v letu 1860 po misli pokojnega dr. To mana, prvega njenega predsednika (po njegovi smrti je bil voljen za predsednika dr. Gosta). Do te patriotične naprave imajo Slovenci tako počustvo, da šteje zda.] 2000 udov in ima vsako leto 25.000 goId._ dohodkov. ' Izdal je že nekoliko knjig za zgodovino in narodopis Slovencev, nekaj učnih, za zemljepjsje in leposlovne nauke, nravstveno knjižico za narod, pesni Vodnika in Vesela-Koseskega. Razen tega izdaja od 1867. leta narodni „koledar", v katerem so vvrstovani razni koristni spisi za narod (v 1867. in 1868. letu so tudi matičini računi), od 1869. leta prinaša „Letopi3" Matice Slovenske razun zgodovinskih in narodopisnih sestavkov o Slovencih, tudi povesti, pesni in slovenske knjigopisje.
Predsednika „Sloven8ke Matice'*, dr. Goste, žali-bog, nisem dobil v Ljubljani; po obilih svojih opravkih bil je na Dunaji. Gosta spada med prvake slovenskega naroda in velja za odličnega govornika in velikega učenjaka. Njegova juristična dela v nemškem jeziku so razširila njegovo ime tudi po Germaniji; od njegovih slovenskih spisov so mi znani Vodnikov „Album", zbirka sestavkov, ki kažejo življenje in literarno delavnost siovenske^j^a pesnika Vodnika ((8*19), popis znamenite ,,Postojnske jame" (1863) in slovensko knjigopisje (1869). Gosti zaupajo in so vdani njegovi someščani: v letu 1864 so si ga izbrali za župana Ljubljanskega, 1870. leta so ga pa izvolili za poslanca v državni zbor.
S temi osebami sem se seznanil v Ljubljani, Blei-weis ,,ne ščital nužnim'' seznaniti me z drugimi. Ker nisem mislil ostati v Ljubljani več kakor pet dni, se tudi nisem trudil iskati si noves:a znanja: zadovolji sem se z Ijubdznostjo Bleiwei3a, Marna in Lesarja, ki so žrtovali svoj prosti čas, da so me nekoliko seznanili z Ljubljano in njenim življenjem.
Ljubljana je središče političnega in duševnega življenja Slovencev: tukaj zboruje njih narodni za-8top; tukaj je najbolj živa slovstvena delavnost.
Najstarše med učenimi društvi je kmetijska družba, ki obstoji v Ljubljani že čez sto let, osnovana 1767. leta s trojnim namenom: 1) v teoretično iz-učenje kmetijskega gospodarstva; 2) v razširjatev teoretičnih vednosti po šolah in 3) v primero teorije s praktiko. V začetku sedanjega stoletja se je pomnožila delavnost tega društva; z njegovo pomočjo se je leta 1821 napravil muzej, zasadil botaoiški vrt (1810), razprostirala zavarovalna društva, 1843. leta začel izhajati kmetijskogospodarski list („Novice'*) in kmetijsko gospodarski koledar („pratika''), vstanovila živinozdrav-niška šola (1848), naredila prva kmetijsko-gospodarska razstava na Kranjskem (1857) itd.
Razun tega društva so v Ljubljani se sledeča: „S1 o venska Matica" , ki se pečd z izdajo učenih, učnih in narodnih knjig; „dramati6no društvo" (od 1867. leta), ki je napravilo glediščino šolo in daje dramatične zvezke pod naslovom „Sloven8ka Talija^^ na svitlo;  „učitelj8ko društvo*',  ki izdaja pedagogi-
427
čen časopis („Učit. Tovars**); gitnnastično društvo ^Sokol*^ (od 1862. leta) in pa patriotični klub „na-rodna čitalnic a'^ (1862) 8 327 udi.
Zunaj Ljubljane najbolj razširjeno in najbolj koristno društvo je pa „društvo sv. Mohora'* v Celovcu (z 17.414 udi), katerega je vredil škof Slomšek in je že izdalo mnogo koristnih knjig za narod. V Celovcu je tudi politično društvo „Trdnjava*^; v Idriji ae je osnovalo društvo v podporo narodnih Šol na j Kranjskem; razun tega ste še katoliški družbi v ^   Ljubljani in Mariboru.
Vsakemu slavistu je znana Ljubljanska lice a In a knjižnica, v kateri se med drugimi rokopisi hrani znameniti supraseiski rokopis. Stari rokopisi (XIV.— XV1L veka) so v knjižnici kneza Auersperga.
Tudi muzej, bogoslovsko semenišče, gimnazija   in   Frančiškanski   samostan   imajo   zanimive
knjižnice.
Med učilišči se v Ljubljani nahaja: gimnazija (imela je 1870. leta 474 učencev), realka (244 učencev), duhovsko semenišče, kmetij skogospo-darskašola, živinozdravniškašola, nekoliko nizih in privatnih zavodov. Zunaj Ljubljane ste v Kranjski Vojvodini še dve gimnaziji in ena gozdarska šola.
Ljudskih šol je 248 in bilo je v njih 1868. leta 32.215 učencev (med temi je 21 nemških šol, ^167 slovenskih, 60 pa mešanih). V vseh šolah, očitnih in privatnih, bilo je okoli 35.000 učencev, tako, da pri 482.000 prebivalcih na 130 ljudi pride en učenec. Če pa pozor obrnemo na razmero nemškega naseljenja k slovensk^Sm 1 (32.000 Nemcev in 450.000 Slovencev), vidimo, da ena ^ ljudska šola pride na 2000 Slovencev in 1500 Nemcev. Rezultat je znamenit, ker do 1848. leta so bile vse šole po nemškem stroji. Naj še povem, da je okolo šestdesetega leta slovenski jezik proniknil tudi v srednje šole, v katerih se zdaj že mnogi predmeti razlagajo v ma-ternem jeziku. *)
Slovenski  jezik  ni samo  v šolah obvladal:   potisnil je nemškega tudi  iz  cerkve in slovstva.    Pridige I BO zdaj povsod slovenske, razun Ljubljanske stolnice, **) * kjer je  v nedeljah   enkrat nemška pridiga.    Na Kranjskem  je le en  nemšk   časnik,   namreč   vladna ,»Laib. . Zeitung",  med tem ko samo v Ljubljani izhaja 12 pe-! rijodičnih   izdajanj    v   slovenskem  jeziku,    posvečenih \ vednostim in slovstvu, v   vseh treh okrajnah slovenskih pa pride okoli 30 perijodičnih izdaj na svitlo, med temi trije politični časniki („Novice^', „Slov. Narod'*, „Soča'').
V  desetih letih (I861~187l) bilo je osnovanih 58 slovenskih ndrodnih čitalnic. ***)
V   kratkem   času   svojega   bivanja   v  Ljubljani
*) Ce tudi dosibmal še nikoli ni obveljala ravnoprav-nost slovenščine v srednjih Šolah, vendar bile so ono leto, ko je prof. MakuŠev bil v Ljubljani   Jinogo na boljem memo
^ danes, ko je dr. Wretsehko   zopet kos nadzorstva dobil v
Vivoje roke.
**) In St. JakobŠke cerkve, kjer naj bi vendar nemško pridigo zamenili s slovensko in bi tako zdaj prazno cerkev napolnili ob nedeljah in praznikih.
***) Naj primerijo dragi čitatelji ta 2el6 natančni prevod Makuševega spisa o ,»Slovencih** s «pisom „Sloven-skega Naroda", da vidijo, kako strast presuče, kar ni voda na njen mlin. Če spis častitega prof. MakuŠeva ni brez po-greškov , kdo mu more to v pregreho šteti, ki vidi, kako mirno pripoveduje pisatelj to, kar je najdel med Slovenci v par dnevih svojega bivanja med njimi in v narodnih društvih in knjigah njihovih.                                                       Vred,
sem se prepričal i jaz,   kako resnične  so besede nepo-zabljenega Kol ar j a,   ki sem se jih naučil v mladosti:
Casto tiha pastuhova hižka Vice pro vlast može delati Neži i tabor, z negož valčil Žižka. (Večkrat more  liha   pastirska   hišica   več koristi prinesti domovini, kakor tabor, iz katerega se je bojeval Žižka.)
Prepričal sem se do dobrega, da se Avstrijcem ne bode več posrečilo ponemčiti Kranjskih Slovencev , in da to malo slovansko pleme, ki ga vodi umni, praktični in nesebični Bleiwei3, doseže v kratkem času polno priznanje ndrodnih pravic.
Tako sem se ločil  od  Ljubljane,   blagoslavljajo
im^ starega slovenskega patri jota.....
Poslovenil A. K.