IS$N 0351-6407 svetem Servati ni mraza se bati. Murska Sobota, 13. maja 1999, leto Ll, št. 19, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT E P R E S L I Š A N O AKTUALNO DOMA, str. 3 Dopoldne bo jasno, ob popoldnevih pa s&tfodo pojavljale plohe in nevihte. (IZ)BRANO, str. 8 7^ t vobA Ref po ' AV ZA &U V Orožje in prekmurski general Dolgovaški romi se puntajo LUDVIK KOVAČ Foto: JZ LOKALNA SCENA KRONIKA jrdinar peti naslov DP IZ NAŠIH KRAJEV Trošarine Niso se še prav polegle polemike in negodovanja ob uvedbi trošarin, žeje pred poslanci predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ‘Mse • zakona o trošarinah. Po odzivih med prizade-^^ePred^agatelj verjetno zavedel, da seje z zakonom prena-‘Pomislil na posledice. Sekanje sadnega drevja in uniče-i za žganjekuho sta bili sicer skrajnosti, ki so se ju v ) \ lposamezniki,je pa dejstvo, da bi se z uveljavitvijo zako-stoj^Pridelano žganje močno podražilo in je tako ogromen ob-j eiavnostipri malih proizvajalcih. Omembo zakona se uvaja prehodno obdobje za male žganja’ saJ bodo na predlagano obremenitev 100 ti-kia lOtr" Za ^teliter stoodstotnega alkohola v celoti prešli do ^‘rok’ hkrat'pa je Predlagatelj do 31. marca 2000 podaljšal ^Ij; 'a Prijavo kotlov za žganjekuho. Pravi, daje razlog za ,f°i 'se težje pa bo, ko bo njegova 'r^arinPorasla. Tisti, ki so zdaj iz usmiljenja do P°birali sadje in ga predelali v žganje, tega ne ^^Ije še^ kd° bo Prevzel odgovornost, če se bo slovensko H " %ni V Ustniku je Sl^^stva J11 državnega za J'Zpredtek-vo z, ^rdina Je bila zopet ledini Prvo preprič-l^V^To ettOs 1975 J.^i^ov od h'' Že njen tXe%iji 1 ^smih v sa-i' ^VaJ^avijai ako 1,0 letos K akinj vn, pok^ dr- v Vladala-1 ^'lejnem naslovu državne prvakinje je Ma-'n Št V 3 'eto^nje državno prvenstvo sem se vneto , in ker sem ob pomoči dr. Jasne V%- WV ^tki/i1 Prav°časno sanirala zdravstvene težav«, ki te'Po reko/..^’sem po rezultatih v pripravljalnem ob-d°sežk0 '' kegWšč pričakovala naslov državne pr-Pa n' daston'1 Sem ze*° zadovoljna. Sedaj me čakajo še ' V $a'sburgu, Ausburgu in Singenu. S prvim ^.^^Veto^^ktobr0 pr'pravljati na tekmovanje za svetovni klu-Pokal d V ^rat^lavi^ Novembra pa me čaka tekmo-^dobfg^an. UparZaVn^ Prvakinj, ki bi moral biti v Makedo-'^o^^ate ’ ^a b°m na teh pomembnih tekmovanjih VanJa, tak<^e|Pr?V organizatorji nenehno spreminjajo a je uvrstitev težko napovedovati.« FERI MAUČEC ■ V tokratni številki Vestnika boste lahko spoznali apaške podobe življenja. Uredništvo je gostovalo na Apaškem polju minuli četrtek, 6. maja. Dan smo začeli z javno redakcijo in sklenili s pestro družabno prireditvijo, na kateri so nastopali tudi Cugarji (na posnetku), bbp Konec tedna se je v Portorožu končal 5. kongres SDS. Skoraj 400 delegatov se je odločilo, da bo Janez Janša ostal njihov predsednik, potrdili so še nov statut, nov politični program in osem resolucij. Novo programsko usmeritev so na kongresu z naslovom Čas je za Slovenijo opisali kot informacijsko avtocesto, za zlato dobo naše države pa naj bi bila potrebna Zjedinjena Slovenija. Vztrajajo tudi pri uzakonitvi večinskega dvokrožnega volilnega sistema, saj bodo v nasprotnem primeru volitve • bojkotirali.- DF, foto.: JZ Obsojen krvoskrunec E Enaindvajsetega januarja smo poročali, daje odredil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti 18. januarja pripor za polnoletnega moškega z območja Pomurja, kije osumljeni, daje v letih 1991-1999 spolno zlorabljal otroka - svojo hčerko. Ta sicer ni živela pri njem, ampak jo je vabil k sebi domov ter zlorabil njeno zaupanje in neizkušenost, povrh pa ji je grozil. Okrožno sodišče v Murski Soboti je pospešilo preiskovalni postopek in osumljenec se je (a torek že zagovarjal pred senatom okrožnega sodišča. Za vse grehe, ki jih je storil nad la- stnim otrokom, so obsodili 37-letnega »očeta« na šestletno zaporno kazen. Sodišče je tudi odredilo, da ostane v priporu do pravnomočnosti obsodbe. Kot olajševalno okoliščino pa je upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan. Zagovornik je napovedal pritožbo na višje sodišče. SSi VESTNIKOV VLAK 12. junija GOSPODARSTVO V korak z Evropo str. 7 Kaj pričakuje OŠ v Crenšovcih? str. 4 Kam odhaja policijski načelnik str. 22 0609 630 898, 041630 898 Od 1. maja Znani po vinu in mleku str. 14 se vsi nakupi z Merkurjevimi karticami seštevajo in prinašajo dodatne ugodnosti. > MERKUR AKTUALNO OKOLI NAS___________13. maj 1999, »Mjj Ribiči in Phare Vodam vrniti življenje Strel v lastno nogo Posvet z mednarodno udeležbo v Radencih množično obiskan - Po desetih letih spet (še vedno) moto Vrnimo pomurskim vodotokom življenje veza ribiških družin Pomurja je uspela obdržati svojo organiziranost kljub političnim in upravnim delitvam v zadnjih letih. Njihova povezovalna in največja reka je Mura, zato vztrajajo pri nazivu Pomurje - vsaj kot geografskega pojma. Štiri ribiške družine RD Murska Sobota, RD G. Radgona, RD Lendava in RD Ljutomer delujejo na območju porečja Mure, zato je logično, da se njihova krovna organizacija imenuje Zveza Ribiških družin Pomurja. 10. maja 1999 so organizirali posvet, ki spada v del izbranih projektov v okviru natečaja programa Phare za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo in Madžarsko. Ob tej priložnosti so izdali obsežen zbornik referatov, posneli pa bodo še video filme o onesnaževalcih pomurskih vodotokov Mure, Ledave, Ščavnice in Črnca ter prikazali primere osušenih in zablatenih mrtvic reke Mure, ki bi jih bilo potrebno revitalizi-rati. Uradni naslov projekta je Vodotoki v porečju reke Mure - ne odpadni kanali, temveč skupno naravno bogastvo prebivalcev treh dežel. Naslov posveta, ki je bil v ponedeljek, 10. maja, v Radencih, Vrnimo pomurskim vodam življenje se zdi nekam znan, kar ni naključje. Točno pred desetimi leti, 10. maja 1989, je bil v Radencih podoben posvet, torej so bili ribiči res med prvimi, ki so skrbeli za čistejše vode. Kakor je povedal prvi predavatelj Andrej Janc, seje v desetih letih res veliko spremenilo, vendar ne pri »osnenaževanju voda«; reka Mura je iz 4. razreda prešla v drugega, vendar ne po zaslugi Slovencev, ampak predvsem po zaslugi ekoloških izboljšav v Avstriji. V Pomurju so še vedno veliki onesnaževalci Farma Podgrad v G. Radgoni, mesto G. Radgona, Radenci, Farma Nemščak, vsi drugi kraji pa prav tako onesnažujejo druge pomurske vodotoke, saj prav največja mesta še vedno nimajo ustreznih čistilnih naprav. Zveza ribiških družin Pomurja je zato napovedala, da bo v okviru projekta kot »civilna iniciativa« poskušala vplivati na rešitev skupnega problema: to je neznosen smrad prašičje farme v Podgradu, ki močno moti prebivalce in turiste v sosednji avstrijski Radgoni. Posvet je prav gotovo med najbolje pripravljenim in najbolj odmevnimi. Že omenjenemu g. Jancu je za govorniškim odrom sledil Thomas Czervinka (Svetovni sklad za naravo, WWF - štajerska podružnica), ki je govoril o naravnem prostoru in izboljšanju ravnanja z vodo. Stanka Dešnik je govorila o gramoznicah kot umetnih jezerih, dr. Franz Kohl iz avstrijskega kuratorija za ribištvo in varstvo voda pa je spregovoril o problemu prevelikega števila kormoranov. V drugem delu posveta so nastopili Stanko Bukovnik iz Vodnogospodarskega biroja Maribor, kije govoril o vitalizaciji vodotokov v Pomurju, predvsem o oživljaju Lukačevega kanala, dr. Aleksander Šiftar iz Vrtnarstva M. Sobota je spregovoril o oživljanja vodotokov z vidika obnove vegetacije, dr. Norbert Baumann iz Vodnega gospodarstva Štajerske je predstavil sonaravne vodne gradnje na avstrijskem Štajerskem, Imre Romhanyi iz Ribiške družine Lenti pa je govoril o kakovosti vode reke Krke in njenih pritokov. Odpiranje šampanjcev Ostre besede kitajskega veleposlanika v Varnostnem svetu Združenih narodov Qina Huasu-na in njegovega ruskega kolega Sergeja Lavrova na hitro sklicani izredni seji nekaj ur po napadu na veleposlaništvo so bile le pričakovan odgovor, namenjen domači in tuji javnosti. V resnici pa je bila v Pekingu in Moskvi to priložnost za odpiranje šampanjcev. Morda se sliši cinično, vendar je realnost današnjega političnega sveta na žalost prav taka. Kitajska je z uničenjem veleposlaništva in tremi smrtnimi žrtvami, ki so posledica »barbarskega« napada zahodnih držav, pridobila veliko moralno moč, o kateri doslej ni mogla niti sanjati. Ko bodo ZDA in druge večje demokratične države, ki si to upajo, Kitajsko ponovno kritizirale zaradi zatiranja Tibeta, agresivnosti proti Tajvanu ali nespoštovanja človekovih pravic, jih bodo kitajski »liderji« lahko na kratko odpravili z besedami: »Vi, ki ste nam zbombardirali veleposlaništvo v Beogradu, prekršili dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih, pobili naše državljane, nam pač ne boste solih pameti!« Miloševič zopet uživa di ogorčenja nad napadom na veleposlaništvo vlada v Pekingu, če jih že ni sama izzvala, kot trdijo zahodni obveščevalni viri, vsaj po tihem odobrava. Kako tudi ne, saj je bilo soočenje z množicami demonstrantov doslej »privilegij« kitajski voditeljev in je prav gotovo lepo videti zamenjane vloge. Rusija se lahko veseli zaradi pričakovanega poslabšanja odnosov Kitajske z zahodom, ki so počasi že grozili, da bo naslednica nekdanje Sovjetske zveze popolnoma osamljena v vlogi pohabljene supersi-le, ki lahko le nemočno spremlja svetovno politiko v rokah drugih. Kitajsko-ruski odnosi so dobili zaradi jugoslovanske krize nov zagon. In kdo najbolj uživa zaradi nepričakovanega zasuka, ki mu bo skoraj zagotovo rešil kožo? Seveda jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič. Zdaj samo še manjka, da kakšen pomanjkljivo obveščen obveščevalec izbere za tarčo še rusko veleposlaništvo in bo tisoče pobitih, posiljenih, na stotisoče pregnanih, uničevanje identitet, Spontane demonstracije, ki § so na kitajskem izbruhnile žara- “ BERNARDA B. PEČEK! IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od -----Flnktronska nošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Izguba deviškosti Po kitajskem še rusko veleposlaništvo □ ombardiranje kitajskega veleposlaništva v Beogradu je izzvalo ogorčenje, ostre besede in proteste v ZR Jugoslaviji, na Kitajskem in v Rusiji, čeprav bi morala vsaka od trojice omenjenih držav v resnici prirediti proslave. Zveza NATO jim je namreč z uničenjem poslopja, ki so ga obveščevalci ameriške obveščevalne službe v sodelovanju z drugimi »inteliggence« servisi pomotoma zamenjali za legitimni vojaški cilj, naredila ogromno uslugo. požiganje hiš utonilo v pozabo. Primerjati civilne žrtve NATO-vih napadov zaradi napak, je z namernimi žrtvami Slobodana Miloševiča sramotno skrivanje glave v pesek, vendar bo takih glasov, ki jih proporcionalnost iz takih in drugačnih razlogov ne zanima, zdaj vedno več. Žepni diktator Žepnemu diktatorju z Balkana bo zaradi srbskega samouničevalnega nagona in zakore- žrtve poleg neodločnosti zahodnih politikov, ki so se v boj spustili z zavezano desno roko in izključili popolno zmago, najverjetneje spet uspelo ostati na oblasti. Na vsakršnem sporazumu o prihodnosti Kosova bo Miloševičev podpis prej ali slej obsojen na propad. Četudi bi se množice beguncev vrnile na svoje domove in bi Osvobodilna vojska Kosova položila orožje, bi Slobo kmalu spet izzval novo krizo kje drugje (Črna gora, Makedonija, Vojvodina in Kosovo), saj lahko le na ta način politično in fizično preživi. Če Srbija ne bo popolnoma poražena, kot sta bili Nemčija in Japonska po drugi svetovni vojni, potem bombardiranje spet ni doseglo Zmalz glavo Demokratski senatork riške zvezne države DelawareJo seph Biden, ki je dober prijali Slovenije, je pred kratkim da jugovzhodno Evropo labkoft-šijo le popoln poraz Srbf vojaška okupacija, nadziranje dijev s strani zahoda ter up®® tev javnih sojenj, podobnih®* berškim. Vsemu skupaj pa hi * dila obnova države in soočiti Srbov z dejstvi, da končno iS1 bijo svojo »deviškost«. Na Pa je Bidenovo mnenje v Vas*' Sionu bolj osamljeno in bot111 nepredvidljivega potekaN* operacije, zaradi česat zahod prizadeva čimptejP^1, godlje, tako tudi ostalo. Srbid . razmerah ne bodo ugonobili loševiča, na karpotih6®^ NATO, ki sam nima dovolj P0 । i ma, da »zmaju odsekaj I Balkanu se torej obetajoč leta nestabilnosti, pa bo opazovati državeč a zveze Nato, ko si bodo iz®15 f utemeljene razloge za nov »aP^ I sement« s človekom, 1 načevali kot mini inačico M I o Iz Ljubljane piše Golobja kontracepcija po ie O prvem maju Prvomajski pohod na Šmarno goro je bil običajen: drag in (za nekatere) pijan. Ljubljančani na stari običaj ne pozabijo, tako da organizatorji nimajo težav, ko razdeljujejo običajne nageljne, z gostinskimi cenamipa vse stroške tako ali tako »notri dobijo«. Pleskavica je bila po 800 tolarjev, deciliter soka po 250 tolarjev, pivo po 300 tolarjev. Vsi pa smo se lahko le spominjali časov, ko je bil prvomajski pohod na Šmarno goro v resnici sindikalna veselica; v časih, ko smo imeli dela in kruha na pretek. Edino enako je, da govorci radi govorijo; tako kot predsednik (rdečih) sindikatov Dušan Semolič, ki je večen kot Šmarna gora. Borci vztrajajo Še pred tem smo imeli »dan upora« (verjetno proti okupatorju), ki so ga praznovali le eni, kajti druge je preveč spominjal na nekdanji »dan OF«. V Tivoliju so ostareli borci kljub vsemu praznovali: spremljal pa jih je radio Kričač, ki ga je na v spomin na medvojni ilegalni ljubljanski radio začasno obudil studio Glas Ljubljane, in so vrteli le partizanske pesmi. Niti ene domobranske; to ni prav! So pa drugače misleči kakšen dan pred tem lahko našli pot h gradu, kjer je svoj god praznoval sveti Jurij, zaščitnik glavnega mesta. God svetega Jurija je eden od mestnih praznikov, na katerega pa v polpreteklosti niso veliko dali, zato pa zdaj toliko več in je mašo daroval sam nadškof. Kot zmaj Toda ta ljubljanski grad, ki ga že desetletja obnavljajo, pa ga ne morejo dokončno obnoviti, je kot zmaj, ki požira denar davkoplačevalcev. Po ocenah naj bi bilo za njegovo dokončno obnovo potrebnih še 600 milijonov tolarjev. V predlogu ga proračuna je za obnovo gradu Pre milijonov tolarjev. Še več težav pa načinom upravljanja gradu; ali naj ali javni gospodarski objekt. Bomo de n tj e ne bi zaostajali za meščani s° svoj »žur« v študentskem naselju, ko ft pokrajinski klubi - poleg številnih dstavili svoje posebnosti! Tako so št" ske Bistrice s Pohorja pripeljali kam1 ^0^ murskega dneva še ni bilo, tako da) še skrivnost! Študentski »žur«se končal s pohodom na Šmarno gor°' sambel Posodi mi jurja. Meni tudi- OJtrepJtevtrga Ljubljana postaja vse bolj tud band, ko je že uspeh, da prideš ce 1 a Golobji drekci so zanemarljiva n" f s (predvsem) mladoletnimi da" mestna uprava raje ukvarja z 8° ^0" ^ stavno in brez gruda. v njihovi širitvi, zato jimje mest k* lo vojno s kontracepcijo, oplemenitena z viagro, ampak s t(l S f, plodnost. Problem je le v tem, šele proti koncu aprila, ko je že ^li1 j golobov »oženjena«. Pa snov so Verjetno ne na mestnih S svojim prihodom so nas v ■ k1 tudi prvi (nesrečni) albanski ^IjU,^ dovoljni z namestitvijo na dF v prestolnico, da okrepijo trg1,1 J maj 1999 AKTUALNO DOMA 3 Portoroške vrtnice Predsednik ponuja Piranski zaliv ponudbe zavrača Delegati so se strinjali z večino predlaganega. Zeleni listki, ki so pomenili strinjanje, so prebarvali rdečo dvorano portoroškega Avditorija, ki je zacvetela v vrtničnih barvah. P°rt°rožu so konec tedna prav sramežljivo povesile gla-fd ■ ?ani^a^niem Avditoriju se je namreč zbralo več kot 400 Rezultati V^n'c’ so se udeležile 5. kongresa stranke SDS. in nOv kiso ga naslovili Čas je za Slovenijo, so nov statut stvo, ki Im T program stranke, novih osem resolucij ter novo vod-Mokrat ost •e °Vne zasiuge že iz prejšnjega mandata. Prvi socialde-§iasovnici Jan^a> saj je zanj glasovalo 375 delegatov, dve ______________..v«, jaiisa, saj 1 glasovnici pa sta bili neveljavni. Hala doba šele nihaja To d ^debilo^T?1-ne b° nihče pr' 113 Začetkn v S°Ce napovedati že dse(inika Ongresa' Govor pre-j’1 M kot je namreč tra-® Sedečj v J0 tud' zat°, ker so tajali s stn- V.Oran' ves čas pre-kteresejJ601?1 ovacijami, za gOsiavnim h ansa z zma- 8°vorniški^ rok. Za ^ebilnekd^rOmjepo^^ 01i Pokvari njI S'Stem >>trši in 0Zir°®atakAen °d sovietskega ^^Znia« J^^nega real-d°Sedanienkiritlcen je bil tudi ?W,dai-!Stl’ delegatomje ž otel predsednik >iPo?"d leti sosednji /iiVa’ zdai nV Piranskega ^Heni Pa se Trdinov vrh. ^Sjem ’ Za >>Zlat0 dobo<< tajate e l^en° Slovenijo, n?S(!| Za spoznavanje in korenin po-ln priznanJe Ml"“""»ta i> °pisuarnsko Usmeritev kot pot proti bo^eHtrar^ Cestlln ne pro-sjoj atuta je $ spremem-spremenjenim razmeram, ki so nastale v Sloveniji z reformo lokalne samouprave in ob napovedani delitvi Slovenije v pokrajine. Namesto predsedstva bo imela stranka po kongresu samo devetčlanski izvršilni odbor, ki ga bo vodil predsednik stranke, poleg sveta stranke pa bo kongres uvedel konferenco, ki bo imela pooblastila kongresa in se bo praviloma sestajala dvakrat letno. V resolucijah opredeljuje SDS odnos do privatizacije bank, pokojninske reforme, odnos do varstva okolja, ustavnih sprememb, mladih in plačne politike ter od- nos do totalitarne preteklosti. Socialdemokrati se še naprej zavzemajo za uzakonitev dvokrožnega večinskega volilnega sistema, pri tem pa izražajo odločenost, da se ne bodo udeležili volitev v državni zbor, če te ne bodo volitve 88 poslancev po večinskem sistemu. Hvalica skoraj zasenčil Janšo Poleg Janeza Janše je bil osrednja znamenitost 5. kongre- sa SDS Ivo Hvalica, ki mora zaradi izjave o grožnji s smrtjo nekdanjemu direktorju Hita Danilu Kovačiču izplačati milijonsko odškodnino. Janša je prav zaradi tega primera na kongresu znova očital sodstvu, da je pristransko, Hvalica pa je medtem zavračal ponudbe za finančno pomoč ter jim svetoval, naj raje prispevajo v dobro stranke. DEJAN FUJS FOTOJZ! Pomurski predstavniki SDS so v Portorož pripotovali po informacijski avtocesti z avtobusom. J. VOTEK! nelegalno, še prej pa bo morala Občina Radenci sanirati smetišče v opuščeni gramozni jami, ki je velik onesnaževalec podtalnice. 1 “j ? Kž ..._________ . taks aV\ zadeva za a\'\ polnijo pf0 ade'aneK0''K°AjX U^^ri odlagališčih in zbiranju sm* ^im, v sisteW lWa-. kdor ne bo imel pogodbe z b0 vk P' odpadkov in ^aioga drža5'1"'' odpadkov, bo plača' pred''dc" ._adko', blokov'111 bodo imele občine do sprej odlaganja ^ar urejene zadeve glede ^a^^i prorac« primeru morala plače'»1" "Ijevarstvene takse. ^ili m ^Pnrazumi, ki so se ^čin^, Zadujih tednih na sejah so Posledica ne- Vvid\ so prispevale Hle^^ne občine , ki so na-Podpisana soglasja in ’ es pa je, da se v 'POv^'3 Sauberma-^tllčniv Puconci, vendar v W Vn'č: gre za H,*' "^nega zbiranja s^aPie s? "'ameznih občinah - to torej prav v M3 M Puconci predla- 5aWiš^ odškodnine za '^'ci na tčomunala, na isti ^navedene tudi dru- ge takse in odškodnina. Drugič: gre za odlok Občine Puconci o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov Puconci. Župan Ludvik Novak priznava, da so naredili napako, ko so omenjeni odlok poslali vsem občinam, saj bi morali enostavno sprejeti odlok in poslati pisno odločitev pobiralcu računov. Tako pa je nastala zmeda, predvsem po zaslugi moravskega župana, ki trdi, da so vasi v njegovi občini prav tako blizu odlagališča. Vendar gre za k. o. - katastrsko občino, odlagališče pa je v k. o. Vaneča in Pu- Orožje in prekmurski general aktiviranjem novega parlamentarnega »orožarskega« odbora je dobila ta zgodba nov medijski zagon. V prejšnji številki je Mladina objavila račun o plačilu in potrdilo o nakazilu denarja v švicarsko banko. Takratni obrambni minister in sedanji prvak SDS je pojasnil, daje dokument že bil objavljen in da transport orožja in finančna transakcija, ki naj bi bila po tem računu izpeljana, ni stekla. Mladina sicer priznava, da je bil dokument res objavljen, in hkra- . ti dodaja, da »takrat niso vedeli, da gre za račun manjšega dela orožja, ki je bilo shranjeno v skladišču v Ložnici«, in k temu dodaja, da Janša »namaka« šefa logistike Ludvika Zvonarja, ko pravi, da se minister ni dogovarjal za konkretne transporte, kajti te je izvajala logistika. In tu zgodba dobiva novo za nas zanimivo dimenzijo, ko se vanjo vpleta nekdanjega poveljnika vzhodno-štajerske TO upokojenega generala Vlada Miloševiča. Tega so menda okrivili, daje posredoval zelo natančne informacije o zalogah orožja v prej omenjenem skladišču. Tako je bilo po Večeru v Ložnici 1505 ton, na Šentviški Gori 343 ton, v Borovnici 824, na Zaloški Gorici 909 ton in Vražjem kamnu 418 ton orožja. Spisek je še nekoliko daljši in razdelan v kosih. Za Ložnico Mladina navaja, da naj bi bilo po nekaterih podatkih kar 30.000 ton orožja. Da Mladina povezuje Večerovo informacijo z Miloševičem, naj bi bilo dejstvo, saj naj bi imel dokumente o tem, koliko orožja in kam je šlo iz Slovenije, ob tem pa poudarjajo, da je bil Miloševič dober poznavalec skladišč v severovzhodni Sloveniji in namigujejo, da naj bi Miloševič in Slapar pred predajo dokumentov Andreju Lovšinu, takratnemu šefu VOMA, le-te kopirala. Na tej. ravni se zgodba končuje. General Vlado Miloševič do sedaj še ni javno spregovoril. Kot mi je povedal v telefonskem pogovoru, tega niti ne namerava, saj bo to, kar ima povedati, povedal pred Mogetovo komisijo. Pri tem je poudaril, da je z njegovim imenom in koncem vojaške kariere veliko špekulacij, ki pa ne držijo. Tako pravi, da opozoril in groženj zaenkrat še ni bil deležen in to tudi ni razlog za njegov molk. Potrdil je, daje res poznal skladišče v Ložnici in daje pisal poročila o dogajanjih v skladišču, ki pa jih je predal na ministrstvo, zato je trditev o zasebni dokumetaciji gola špekulacija. Dodal je, da se je orožje iz Ložnice vozilo, toda to, kam in kakšni so bili ti posli, že ni bilo več v njegovi pristojnosti. conci. Torej prejmeta denar KS Vaneča in KS Puconci. Občina je le koordinator in podpisnik pogodb, zbrani denar pa se porablja namensko za ureditev infrastrukture v teh dveh krajevnih skupnosti. Do sedaj je bilo plačevanje odškodnine za odlagališče na položnicah zapisano skupaj s ceno za odlaganje odpadkov in je bilo v primerjavi z vsemi drugimi plačili zares zanemarljivo, posamezno gospodinjstvo je za odškodnino za odlagališče plačalo 33 SIT; po zvišanju bo cena višja za 35 SIT, kar bo še vedno manj od zneska, ki velja v občinah prejšnje lendavske občine, ki vozijo smeti na odlagališče v Dolgi vas (tam plačujejo okrog 150 SIT). Do sedaj so mesečno zbrali okrog 1,2 mio SIT, po zvišanju pa bodo zbrali okrog 2,5 mio SIT. 33 odstotkov tega de- narja bo nakazanih na žiro račun KS Vaneča, 67 odstotkov pa na žiro račun KS Puconci. Občina Puconci je po delitveni bilanci lastnik odlagališča komunalnih odpadkov. Sicer pa: le kam drugam bo vozilo odpadke 12 prekmurskih občin? Morebiti na dol-govaško odlagališče? Toda tam je odlaganje že sedaj dražje. V Hrastje - Moto? Tam je odlagališče Tretja zadeva pa je priprava na gradnjo novega odlagališča odpadkov Center Puconci, za katerega skrbi podjetje Saubermacher Puconci (ustanovila sta ga podjetje Saubermacher Stid in Občina Puconci), katerega direktorje Ivan Biir-germeister iz Puconec. Pismo o nameri za gradnjo regijskega projekta zbimo-sortimega centra komunalnih odpadkov, ki bo zgrajen po vseh novih predpisih in v skladu z evropskimi smernicami, je podpisalo 12 občin iz Pomurja. Podpisali so tudi pogodbo o združevanju finančnih sredstev za realizacijo projekta, problem pa je nastal, ker je po tem prišlo do ponovnega ustanavljanja novih občin, tako da so morali opraviti ponovne razgovore z občinami Cankova, Tišina, Kuzma, Grad, Hodoš in Šalovci. Pristopili sta tudi občini Sv. Jurij ob Ščavnici in Gornja Radgona, usklajujejo se Prebrati še z Občino Ljutomer (bolj glede naziva »pomurski« kakor glede vsebine, nam je povedal Rudi Horvat iz Saubermcher Siida)). Pred kratkim je bil končan lokacijski postopek - večjih pripomb ni bilo, tako da pričakujejo odlok še v tem mesecu, nato pa bodo začeli s postopk-ojn pridobivanja gradbenega dovoljenja. Šele z gradbenim dovoljenjem bodo lahko začeli iskati ustrezna (obljubljena) sredstva doma in v tujini. Pri gradnji samega regijskega centra torej ni nič narobe, prej nasprotno - občine bodo imele en problem manj. Paziti je le potrebno, da tukaj ne bo nastalo odlagališče nevarnih odpadkov, kajti začasno shranjevanje je predvideno. Osnovno pravilo iz IKROS-a in komunikacijske kampanje Ministrstva za okolje in prostor pa ostaja: najprej zmanjšati količini odpadkov, sortirati in nato odlagati. O teh zadevah se morajo župani dogovarjati s snovalci prihodnjega regijskega centra komunalnih odpadkov. BERNARDA B. PEČEK! | časnik s tezo bc cemniA, intiebd plet. Prebrati ie treba, da bi na koncu lahko prebrali. LOKALNA SCENA 13. maj 1999, Tišina Kaj pričakuje OŠ v Črenšovcih? Tretjina proračuna za kapitalne naložbe V razvoj vložiti kar največ Tišinski svetniki so po hitrem postopku sprejeli zaključni račun - V nekdanji cankovsko-tišinski občini za 584 milijonov prihodkov in odhodkov - Letošnji proračun »težak« skoraj 457 milijonov """.. ar krepko tretjino proračuna, ki bo v tišinski občini letos znašal 456 milijonov 984 tisoč tolarjev, bodo namenili za kapitalne naložbe, to je v objekte družbenega in komunalnega standarda. Največ denarja bodo zagotovili za nadzidavo osnovne šole na Tišini, gradnjo kanalizacije ter pločnikov in kolesarske steze ob odseku državne ceste Petanjci-Tropovci. Kot so v razpravi opozorili tišinski svetniki, bodo težave pri realizaciji teh velikih načrtov ne le zaradi majhnih občinskih sredstev, ampak tudi zaradi neizpolnjenih obveznosti posameznih ministrstev. Samo za dokončanje tišinske osnovne šole bi morali iz državne blagajne dobiti 292 milijonov tolarjev, zato se jim zdi razumljivo, da bi obresti za zamujanje plačala država. Kljub vsem težavam pričakujejo, da se bo pouk v novih prostorih začel že v prihodnjem šolskem letu. Sicer pa Tišinčani zajetno vsoto proračunskega denarja, okrog 14 milijonov tolarjev, pričakujejo letos od prodaje drugih osnovnih sredstev, kot so zemljišča, gramoz itd. Čeprav tišinski svetniki na račun predvidenih večjih naložb niso imeli veliko pripomb, so bili temeljitejši pri obravnavi nekaterih drugih postavk letošnjega proračuna. Tako sb, denimo, za nemoteno delovanje lokalne skupnosti dodali milijon tolarjev, kar naj bi bilo povezano s pomočjo novonastali občinski upravi na Cankovi. Svetniki so se seznanili tudi z informacijo o delitveni bilanci med občinama Cankova in Tišina, ki je niso sprejeli. Sklenjeno je, da bo občina z 20 odstotki regresirala zavarovanje posevkov. Čeprav seje znesek za potrebe kmetijstva povišal od 7 na 8 milijonov SIT, je prevladalo prepričanje, da si s tem ne bodo mogli kaj dosti pomagati. Ob novih nalogah, ki jim jih daje država, bo po mnenju svetnikov očitno treba resno razmišljati tudi o dodatnem zaposlovanju v občinski upravi, čeravno so se kresala mnenja o upravičenosti okrog 48 milijonov tolarjev za nemoteno-delovanje občinskih organov. M. J. ■ Najboljši »naši« računalnikarji egionaini center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v M. Soboti nam je posredoval rezultate 5. festi-——J vala računalništva (potekal je pred prvomajskimi počitnicami na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani). Udeležilo se gaje tudi 14 osnovnošolcev iz pomurske regije, ki so dosegli na predhodnem regijskem tekmovanju 1. ali 2. mesto. Na »državnem« tekmovanju'sta se najbolje odrezala Sašo Karakatič (OŠ III M. Sobota), kije zasedel 3. mesto v skupini LOGO za 5. razred, in Matjaž Horvat (OŠ Črenšovci), kije prav tako zasedel 3. mesto v skupini COREL DRAW za osnovnošolce. Dolžni smo še popraviti napako, kije nastala pri objavi rezultatov v 14. številki Vestnika, in sicer je v skupini LOGO 5. razred zasedel 1. mesto Sašo Karakatič (OŠ III MS), 2. mesto pa Miha Tibaut (OŠ Čren- šovci). J. G. ■ Razočarani, ker so izpadli iz prvega kroga izbranih šol za izvajanje 9-letnega progjj ..... mo na pragu 21. stoletja, na pragu novega obdobja v razvoju človeštva, na pragu znanstvene družbe, v kateri bosta imela —J znanje in modrost odločilno vlogo, zato bo potrebno vseživljenjsko izobraževanje. Znanje in znanstveni dosežki bodo prodirali z elektronskimi mediji v sleherno okolje. Svet postaja ena velika vas. In v tej vasi bo tudi majhen slovenski narod skupaj z Evropo. S temi mislimi sta se ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Štefan Ftičar in predsednica sveta zavoda Marija Žižek »obrnila« na občinske svetnike, naj sprejmejo »pozitivno in modro odločitev« o programu uvajanja 9-letne osnovne šole in program ustvarjanja materialnih razmer. Navajata tudi, daje bila črenšovska šola prijavljena za prvi krog 9-letnega programa, žal pa zaradi pomanjkanja prostorov ni bila izbrana. ga programa jim je »zmanjkala« samo ena učilnica. Zdaj ugotavljajo, da bi potrebovali šest dodatnih učilnic. Če je res tako, potem bi bilo potrebno vložiti v ta namen okrog 82 milijonov tolarjev oz. z opremo blizu 100 milijonov tolarjev. To pa je znesek, ki ga v občinski blagajni ne morejo zagotoviti, razen če »Vsi tisti, ki poznajo delo naše šole, so v pripravah ugotavljali, da smo za uvedbo programa 9-letne osnovne šole veliko storili in da izvajamo veliko tistega, kar prinaša 9-letna osnovna šola kot novost. Marsikomu je bilo takrat resnično žal, da nismo bili izbrani v prvem krogu. Nad izborom so bili razočarani tudi številni starši,« prav tako ugotavljata Ftičar in Žižkova. Lokalna skupnost naj bi vložila v razvoj šole največ, kar zmore. Sami so s pomočjo ministrstva za šolstvo in šport, nekaterih sponzorjev in z 'brganiziranjem različnih prireditev »zbrali« več kot 10 milijonov tolarjev. »Šolo je potrebno jemati kot naložbo za razvoj, naložbo v človeka. Usposabljamo vse več mladih, ki lahko nadaljujejo šolanje na gimnazijah. Nekateri naši nekdanji učenci danes dosegajo najvišjo stopnjo izobrazbe in si pridobivajo tudi znanstvene naslove. Iz šole je odšlo v zadnjih letih nekaj državnih prvakov na različnih področjih.« In kakšen program vlaganj za povečanje prostorskih zmogljivosti na črenšovski šoli naj bi sprejela občina? Pri pregledu razmer za prvi krog uvajanja 9-letne- razredu učenci Romi delajo po navodilih ministrstva za šolstvo, in sicer po prila-_____gojenem programu za romske učence od 1. do 8. razreda. Za učence s posebnimi učnimi težavami je organizirano delo zunaj razreda, v 1. razredu učencem pomagata učiteljica in vzgojiteljica, na socializacijskem področju z učenci izvajajo socialne in didaktične igre, ustvarjalne delavnice za učence in starše Rome, vodijo razne projekte, v katere so vključeni samo romski učenci... Tudi na starše niso pozabili, saj zanje organizirajo posebna srečanja v šoli oz. jih obiščejo tudi doma, v naselju. Vse te oblike dela z romskimi učenci so del preventivnega programa šole, saj se dobro zavedajo, da imajo učence Rome in jih bodo imeli tudi v prihodnje. Letos ob 8. aprilu, mednarodnem dnevu Romov pa so naredili še korak naprej. Izvedli so vrsto dejavnosti z namenom, prosvetliti in osvestiti ne samo Rome, ampak tudi druge učence in tudi pedagoške delavce. Organizirali so izobraževanje, kjer so predstavili delo in prenehajo z gradnjo kanalizacijskih omrežij v KS Črenšovci in KS Bistrica ter opustijo skoraj vse druge investicijske načrte. Pa »modra odločitev« svetnikov? Vsi podpirajo program 9-letne osnovne šole in dajejo črenšovski osemletki vso moralno podporo v njenih prizadevanjih. Občina pa v krajšem obdobju ne bo zmogla zagotoviti finančnih sredstev za dograditev in ureditev dodatnih učilnic. Pravzaprav so mnenja, da je to bolj problem šolskega ministrstva, ki je predpisalo, kakšne pogoje mo ra imeti šola za 9-Ietni P®«' Ker imajo na črenšovski so romske učence, so PrePj^ so upravičeni vsaj do 0 f nega deleža sredstev iz bliškega proračuna- a šnje z državo pa imajo v P dograditve osnovne šo6 ,j dnji Bistrici (d°b'^s° milijonov tolarjev, cepra^ ložba stala vec kot H nov), zato nove na0jj, m era vaj o začeti m . vega jamstva, da bo krila svoj delež. jOZE^ Šola in romski učenci Sijaj »črnega bisera«! Na OŠ Črenšovci imajo letos 16 romskih učencev. Učn° vzgojno delo z njimi je organizirano tako, da učence^ Romom omogoča napredovanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in zmožnostmi dosežke v inovacijskih projektih na P°fl^ dela z učenci Romi, osebnostne Ijenja v skupnosti ter uporabe fitofarmao6 sredstev in njihovega vpliva na zdravje- f Pripravili so likovno razstavo jj-mov in kulturno prireditev, kjer so h381^^ ni romskega kulturnega društva UNION iz Murske Sobote in šolski tK Romi z glasbeno pravljico Prepir v g°z dstavili so tudi romski projekt Od zvok»j| sbe. Učenci so z zanimanjem spremljal'^ tev, saj je bila romska kultura marših03 nana. Čestitati pa bi bilo potrebno tu^pf cem Romom, ki so pogumno, nehate31 vič, stali na »odru« in nastopali- To je0 delo ni bilo zastonj, da se sicer počasi' vztrajno tudi daleč pride, čeprav bi sl ženem delu marsikdaj želeli večje n1^ uspehe in tudi potrditve za to ne sam° cev in staršev, ampak tudi širše strokovnih organov, tako na lokalni ko ši ravni. MARIJA HORVAT, DIPL. PEDA00^/ Sedem zlatih iz Pomurja na tekmovanju iz materinščine Več kot dva tisoč udeležencev I i ----------------------- - Več kot dvesto udeležen na Stari Gori ...."" I ' ' ' Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije je vsem dobitnikom zlatih in srebrnih priznanj podelilo priznanja in knjižne nagrade Betošnjega 22. vseslovenskega tekmovanja v znanju iz materinščine za Cankarjeva priznanja se je udeležilo 2033 učencev osnovnih oziroma dijakov srednjih šol. Tekmovanje je potekalo v okviru pokrajinskih slavističnih društev v sodelovanju z organizacijskimi enotami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Tekmovalci, mladi bralci, so morali pokazati svoje znanje o poznavanju štirih priznanih slovenskih pesnikov - Toneta Pavčka (I. stopnja), Janeza Menarta (II. stopnja), Kajetana Koviča (III. stopnja) in Cirila Zlobca (IV. stopnja), ki jim je skupna misel (izbrana za naslov tekmovanja) Naj pesmi govorijo. Na I. stopnji so učenci osvojili 139 zlatih priznanj, med njimi pa je bilo tudi pet osnovnošolcev iz Pomurja, in sicer: Martina Horvat (OŠ Turnišče), Julija Klanjščak (OŠ Kapela), Marina Ficko (OŠ Sveti Jurij), Matjaž Horvat (OŠ Franceta Prešerna Črenšovci) in Špela Noemi Vebe- rič Levovnik (OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici). Na II. stopnji je ostala pomurska regija brez zlatega Pomursko društvo za cerebralno paralizo Dobili prostore KB upan mestne občine Mur-ska Sobota Anton Slavic L^3 in Pomursko društvo za cerebralno paralizo Murska Sobota sta sredi aprila podpisala najemno pogodbo za stanovanjsko hišo v Prežihovi ulici v Murski Soboti, v velikosti okoli sedemdeset kvadratnih metrov. Pr- priznanja, na III. stopnji gaje osvojila Katja Perkič (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), na IV. stbpnji pa Lučka Zorko (Gimnazija M. Sobota). 48 tekmovalcev iz pomurskih osnovnih in srednjih šol pa je osvojilo srebrna republiška priznanja. ostore bodo uporabljali za društveno delo in kasneje za varstve-no-delovni center. Do danes je bilo društvo brez prostorov, zato je bila dejavnost zelo otežena, člani društva pa niso imeli nobene možnosti, da bi uresničevali osebne potrebe in . Slavistično društvo Prekmurja in Prlekije je vsem, ki so osvojili zlata in srebrna priznanja, podelilo knjižne nagrade im priznanja, dobitnikom zlatih priznanj pa še komplet pisal. J. G. ■ dneve preživljali skupaj v var-stveno-delovnem centru. Najemne prostore bo potrebno še obnoviti, kar naj bi bilo končano do novembra. Pomursko društvo za cerebralno paralizo Murska Sobota se zahvaljuje za izkazano razumevanje in posluh župana ter prispevek mestne občine. Na svetovni dan Rdečega križa, 8. maja, je potekalo na S«rl Jurij ob Ščavnici peto srečanje pobratenih območnih zdrUŽen) gtara na in Novo mesto. V dvorani prostovoljnega gasilskega drustV. je udeležilo več kot dvesto gostov iz obeh združenj, med nji”1 j/ Novo mesto Marjan Somrak, župan občine Šentjernej občine Škocijan Janez Pavšič, župan občine Dolenjske T°P domači župan Slavko Mihalič, radgonsko občino je pa /J nost Marjan Toš, radensko podžupanja Živana Safran, g°stl radgonski aktivisti na čelu s sekretarjem Andrejem simboličnimi darili je v pozdravnem nagovoru predsednic3 , na Truda Kampuš povedala, da je srečanje pomembno pK k lahko izmenjajo izkušnje o delu v Rdečem križu, predsedn'0 Anica Bukovec pa je izrazila zadovoljstvo ob P°9,edU cian^ie'^^ spomnila, da je v njihovo združenje vključenih šestnajst šeststo aktivistov.V kulturnem programu so nastopili učene' J kojenci in ljudske pevke, vsi od Svetega Jurija ob Ščavn! OZ RK Gornja Radgona razvila svoj prapor, ki ga je v 7313 r|aStll1' $ Viktor Pelc. Sledila je podelitev sedmih diplom, sedmih in enega zlatega priznanja, slednjega je prejela d°i9°'e^ ganizacije RK Gornja Radgona Milica Pelc. LUD* 1 >13. maj 1999________LOKALNA SCENA Spodnja Ščavnica 125 let učilne zidane pu so učenci in cicibani pripravili lep kulturni program. Ob pesmi Stoji učilna zidana seje marsikateremu udeležencu proslave, ki je šolo obiskoval pred davnimi leti, orosilo oko. Kam z lesnimi odpadki? Proslavo so sklenili z zabav- V Spodnji Ščavnici se že dolgo ni zbralo toliko ljudi, kot pred krasim, ko so proslavljali visok jubilej tamkajšnje šole, ki jo tačas . ^obiskuje 18 šolarjev. Na proslavo so prišli nekdanji učenci m ki so si ogledali prostore šole, v katerih so si nabirali osnovno-S?sko znanje ali ga dajali otrokom. Mnogi se niso videli vse od časa, ’ «> zapuščali šolske klopi. Med njimi je bil tudi Ivan Vrbanič, naj-arejsi nekdanji učenec, rojen 1913. leta v Spodnji Ščavnici, sedaj Zlvec v Gornji Radgoni. __________________________________ ker je proslava potekala v »nestanovitnem« aprilu, so organizatorji postavili na igrišču šo-'0I> za katerega je ravnatelj OS Gornja Radgona Dušan Zagorc Povedal, da je to nova telovadni-Ca šole. Franc Fašalek, predsed-nik iniciativnega odbora praznota 125-letnice podružnične “snovne šole Spodnja Ščavnica, ie uvodnem nagovoru orisal Rodovino in pomen šole za M,kjer so pred 125 leti živeli Prosvetljeni ljudje, ki so se zave-da je šola, v kateri si je Znanje nabiral mladi rod, zelo . Membna za kraj. Tega bi se korali zavedati tudi danes, je W Franc Fašalek. Ravnatelj Dušan Zagorc je 8164 drugim omenil, da letos tudi 25 let nove šole v Gornji Radgoni. Na oder je povabil mlade nadobudneže, ki na podružnični šoli (ob pomoči učiteljic Irene Moge in Jožice Šterman, ter vzgojiteljice Marije Rihtarič) dobivajo nova znanja za življenje. V enournem naslo- nim delom programa, v katerem so nastopale pevke AKŽD Gornja Radgona in ansambel Slo-venskogoriški kvintet. Čisti dobiček prireditve je organizator odstopil PGD Spodnja Ščavnica za nabavo gasilskega avtomobila. LUDVIK KRAMBERGER ■ V Šolarji so se izkazali s pestrim kulturnim programom. (Foto: LK) 06 oj sko d Tkanje vezi med Apačami in Gornjim Gradom Obisk župana in tajnika Občine Gornji Grad Tonija Riflja in Jožeta Pozniča na sedežu KS Apače so izkoristili predvsem za medsebojno predstavitev in iskanje možnosti širšega gospodar- skega sodelovanja. Že kmalu naj bi delegacija radgonske občine, kamor spada tudi KS Apače, vrnila obisk v gornjegrajski občini, ki se med drugim ponaša s slovenskim vzorčnim projektom za izkoriščanje lesnih odpadkov v energetski namen. O vsem tem je podrobneje govoril Toni Rifelj, župan Občine Gornji Grad: »Leta 1995 smo začeli delovati kot občina na območju Zgornje Savinjske doline. Imamo približno 2.750 prebivalcev, ki živijo na 90 kvadratnih kilometrih površin. Letošnji občinski proračun je »težak« 270 milijonov tolarjev, lani pa je bil okrog 250 milijonov. Seveda si moramo od 80 do 100 milijonov SIT pridobiti sami, in sicer s pomočjo raznih republiških razpisov. Zato je treba zanje (letno jih je okrog 40) vložiti precej truda, da pridemo do denarja. V občini smo zaposleni le štirje, in sicer župan, tajnik občinske uprave, računovodkinja, ki skrbi tudi za družbene dejavno- sti, ter referentka za občinski svet in pravne zadeve.« S SREČANJA Z GORNJEGRAJSKIM ŽUPANOM. Foto: N. JUH-NOV Kotla imata moč po dva megavata, pri čemer je postavljenih 16 malih postaj, posebej za velike uporabnike. in proti za kulturo dialoga ZA IN PROTI je v soboto, 8. m ne-W 09> maja’ organiziral srednješolsko državno prvenstvo v de-T-®")« v angleščini. Tekmovanje, ki je bilo mednarodni tur-\že drugo leto na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljuto-!l0 Se 8a ie 14 ekip iz slovenskih srednjih šol, 3 ekipe iz $r ln tri madžarske ekipe. M prjh^iei so že v jeseni sa J8an'mi temami za V^ali resolucijo: nim parom nai bo S° dovoli otroke. Imeli 7?a’da so Poiskali ar-Kleni PrOt‘ 'n se s P°" ^^^°rJev dobro pripravi- li na tekmovanje. Ena od debat pa je bila tako imenovana debata »impromtu«: »Holywoodska filmska industrija slabo vpliva na družbo« je bila resolucija, kjer so imeli dijaki le eno uro časa za pripravo brez mentorja. V finalu mednarodnega turnirja sta se pomerili zagrebška ekipa Philadephia in ekipa B ljutomerske gimnazije. Zmagali so ljutomerski gimnazijci in obenem postali državni prvaki v srednješolskem debatiranju v angleščini. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa A novomeške gimnazije, na četrto ekipa B trboveljske gimnazije, na peto pa ekipa C ljutomerske gimnazije. »Upam, da bomo dijake na- učili in jim pomagali tako obliko komuniciranja in reševanja problemov prenesti v realno življenje, v katerem bodo odločali na podlagi dobro pretehtanih argumentov za in proti iJd 'ltga’da so sprejeli predlog odlokannarjev in financirani 0 občinskih funk 'onan_o e mPravljali o razpis« i se pevskisve ^zuitf .’Botecih,KljM ’ jim bo ornog« ’ StfmiaU tudi s Prelogom P°g°db’bermacherja odra J ' 8 Pomočjo Panskega v puconce, kamor center komunalnih odpadk e občine že odlagajo svoje odpadke. i° P°dpisa' ''Ošrneri RZU'Vat pisma 1 8a naPisale obči-v’ ^az^r'žje, Križevci se obvezujejo, ^upno dogo-^delave odpadkov 0 Projekt %Ss pobota K Naložba bo vredna nekaj več kot 6 milijonov tolarjev, skoraj dve tretjini denarja bo prispevala ljutomerska občina, kjer je tudi največ prebivalcev in največ odpadkov, tretjino občina Križevci, po nekaj več kot pol milijona pa bosta plačali še občina Razkrižje in Veržej. Njihovi denarni deleži bodo pomenili tudi delež ustreznega dela deponijskega prostora v Puconcih za obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov, ustanovljen pa bo še projektni svet, v katerem bo vsaka občina imela po enega člana. Svetniki so se tudi dogovorili, da bodo v občini Križevci maja organizirali zbiranje nevarnih in kosovnih odpadkov. DEJAN FUJS ■ EUROPLIN doo 1420 TRBOVLJE Opekarna 28a Tel.: 0601/26 700 Faks: 0601/26 611 NAMERAVATE NAPELJATI V HIŠO, STANOVANJE ALI BLOK CENTRALNO OGREVANJE? ŽELITE OGREVANJE NA PLIN? ŽELITE CENTRALNO OGREVANJE BREZ DIMNIKA ALI SANIRATI ŽE OBSTOJEČEGA? OBIŠČEMO VAS, SE SKUPAJ POGOVORIMO 0 VAŠIH ŽELJAH, VAM SVETUJEMO IN IZVEDEMO: • IZDELAMO PROJEKTNO DOKUMENTACIJO • CENTRALNO OGREVANJE NA PLIN (ZEMELJSKI, PROPAN ■ BUTAN) • VODOVODNE INŠTALACIJE • SANACIJA DIMNIKA • OSKRBA S PLINOM UGODNE MOŽNOSTI PLAČILA: KREDITIRAMO CELOTNO POGODBENO VREDNOST ŽE OD T + 2 % DALJE. Prepuščeni lastnemu razvoju Daljinsko ogrevanje so zgradili s pomočjo programa Phare, domačih in tujih strokovnjakov. V Gornjem Gradu so z zagonom kurišča in prvimi napeljavami uspešno končali večletna prizadevanja, pri čemer jim je uspelo pridobiti tudi namenska tuja sredstva. Za kurjavo uporabljajo drevesno skorjo, žagovino in druge lesne odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji v podjetju Smreka, po potrebi pa uporabljajo tudi ničvreden les, ki ga odstranjujejo iz bližnjih gozdov. . »V letu 1995 smo si zadali nalogo, da izvedemo tri ekološke projekte. Ugotovili smo namreč, da smo z nastankom nove občine prepuščeni sami sebi, lastnemu razvoju in razmišljanju,« navaja gornjegrajski župan Toni Rifelj. Odločili so se za ločeno zbiranje odpadkov, gradnjo čistilne naprave in kotlarno na lesne odpadke; ideja za slednjo seje porodila že leta 1983. Lesni odpadki grejejo Gornjegrajce Drugi projekt je čistilna naprava, zmogljivosti 1.500 enot, ki bo predana namenu ob letošnjem občinskem prazniku 30. junija. Tretji projekt, pa je kotlarna na lesne odpadke. To je vzorčni projekt Republike Slovenije. Kot pravi gornjegrajski župan Toni Rifelj, je bilo za realizacijo tega projekta potrebno ogromno angažiranja. »Sčasoma smo ta projekt skušali vključiti v program Phare. Tako smo dobili oktobra 1996 gradbeno dovoljenje, pripravili pa smo tudi vso projektno dokumentacijo in investicijski program. Pri tem nam je pomagalo ministrstvo za gospodarske dejavnosti oz. njegov oddelek za energetiko. Leta 1997 smo investicijski program poslali v Bruselj, nato je skupina treh strokovnjakov iz Londona preverila ta investicijski program, avgusta pa smo dobili njihovo priporočilo, s čimer je bila dana zelena luč. Vrednost investicije je 360 tisoč ekujev. Ta investicijski programje pokazal, da bosta stali gradnja kotlarne z vso opremo in avtomatiko ter prva faza gradnje toplovoda milijon 570 tisoč ekujev. Leta 1998 smo začeli z gradnjo in 5. aprila je bila otvoritev kotlarne. Avgusta smo imeli razpis za gradnjo toplovoda, oktobra smo začeli z gradnjo, ki je narejena do prve faze. Zdaj prehajamo že v drugo fazo, za kar bo potrebno zagotoviti še približno 100 milijonov ekujev. Računamo, da bo celotna investicija stala okrog 3 milijone ekujev, kar je približno 6 milijonov mark.« Poleg ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki ta projekt financira z nepovratnimi sredstvi že od lani, in programa Phare sodeluje z nepovratnimi sredstvi tudi avstrijski ekološki sklad. Avstrija namreč namenja ekološkim projektom v Sloveniji precej sredstev. »Spadamo v obmejni 30-kilometrski pas. V ta namen so Avstrijci podprli 15 odstotkov t. i. prve faze v znesku 1,5 milijona ekujev, pri čemer so naredili kompleten projekt razvoda, predvideli vso avtomatizacijo, v svojih rokah imajo ves nadzor nad gradnjo toplovoda.« Dobre izkušnje za Apaško dolino Podatek, da je v Avstriji že 350 krajev priključenih na tak sistem ogrevanja, je dovolj zgovoren in torej prava pot tudi za Slovenijo. Kot ugotavljajo predstavniki mizarjev iz apaške krajevne skupnosti, gre za zelo zanimiv projekt, ki je ekološko naravnan. Zaradi velike raztresenosti terena in majhnosti pa izražajo dvom o uresničitvi podobnega projekta na njihovem območju, saj takih odpadkov, ki jih imajo v občini Gornji Grad, ne premorejo. Poleg tega pa se apaški mizarji ukvarjajo v glavnem z notranjo opremo oziroma s ploskovnim pohištvom, za kar uporabljajo bolj malo lesa.Vprašanje je le, kam postaviti kotlarno v Apačah. Veliki porabniki toplotne energije bi lahko bili šola, stavba krajevne skupnosti, trgovine in drugi. »Vsekakor je treba najprej izdelati študijo in ugotoviti stanje, kakšne količine lesnih odpadkov je mogoče dobiti itd. Brez širšega sodelovanja občine v takem projektu pa ne bo šlo,« opozarja gornjegrajski župan Toni Rifelj. MILAN JERŠEi GOSPODARSTVO 13. maj 1999, Borza Dnevi neizkoriščenih certifikatov S pogovora o kmetijstvu v Apaški dolini Poiskati prave programe a nami je zelo zanimiv teden, še posebno na trgu privatizacijskih skladov, kjer se je začela nakupovalna mrzlica nekoliko pred vladno obravnavo zakona o prvem pokojninskem skladu in ob n-ti obljubi o zapolnitvi privatizacijskega sklada. Kljub živahnosti na prostem trgu se je na rednem trgu trgovalo zadržano, izjema je bila le delnica Merkatorja. Na svetovnih trgih je še vedno v ospredju dogajanje na Wall Stre-etu, kjer se delnice dražijo kot za šalo, v zadnjem letu so se podražile za 20,15 %. Samo prejšnji teden je Daw pridobil 2,25 %, ta torek je končal pri 11.026 točkah, seveda v porastu. Te rastje posledica znane brezposelnosti (aprila 4,3%, +0,1% v primerjavi z marcem), toda kljub temu prihajajo opozorila o višji inflaciji in s tem višjih stroških dela. Tako optimistično razpoloženje je bilo še na daljnem vzhodu, kjer se je Nikkei zadrževal nad mejo 17.000 točk, med tem ko pa so bili evropski trgi v rdečih številkah. Vrednosti indeksov v torek 11.5.99 : Dax 5.297, FT-SE 6.378, Nikkei 16.743 in Daw Jones 11.026 točk. Na domači borzi seje v minulih petih tednih trgovalo pozitivno, kajti vsi trije indeksi so teden končali z prirastkom. SBI je porasel za pol odstotka na vrednost 1.787 točke, medtem ko so delnice pidov porasle v povprečju za 6,5 %, na indeks PIX je najbolj vplivala delnica sklada Infond Zlat, ki je ob tem, da je bila najbolj prometna, med večjimi skladi tudi največ pridobila, kar 12%. Na uradnem trguje bila zanimiva Merktorjeva delnica, ki je porasla za 4 % in se je ponovno zelo približala najvišji vrednosti (8.990 tolarjev). Kljub nizkemu prometu v teh dneh (3,1 milijarde) je bila ta delnica (MELR) najbolj prometna, največ med pomembnejšimi delnicami pa je pridobila delnica Emone obale (6,4%), naraščali so še tečaji delnic BTC-ja, Etola, Interevrope. Krke, SKB-banke in Zdravilišča Moravske Toplice, delnice Leka so ostale pri enakem tečaju, za 2 % so cenejše delnice Petrola in za 3 % delnice Dolenjske banke. V četrtek so prišle na trg delnice Leka, serije B, ob skromnejšem trgovanju se ta delnica vrednostno zadržuje na območju pod vrednostjo delnice Leka (36.000). Ta delnica je prednostna, torej poleg pravic rednih delnic prinaša še 3-odstotno letno dividendo iz čistega dobička, kumulativna in participativna. Zaradi tega bi se pričakovalo, daje ta delnica dražja kot navadna, toda zaradi manjšega deleža (7% celotnega kapitala) se z njo trguje skromno, zato je tečaj nižji. Ob manjši ponudbi je ponovno porasla še redna delnica Kovinotehne (4%) in Kometa (6%). Na prostem trgu so nekoliko oživele delnice Gorenja, ki so ob uradni objavi rezultatov dva dni rasle z dveodstotno stopnjo (1.989 tolarjev). Pretekle dni-so potekali večji aplSačijski posli z delnico Gee, tovarne olja, večji porast so beležile tudi delnice Lisce in Loke. Trg privatizacijskih skladov je dosegal v teh dneh večjo rast, samo v ponedeljek je PIX porasel za 2,2 %, dnevno pa so delnice Zlate Monete porasle tudi za 28 %, večjo rast so dosegali še skladi Nike (boj za upravljanje) in Kompasa, 4. sklad, to je eden od praznih skladov na prostem trgu ob Zlati Moneti 2. Največ prometa pa je bilo z delnico Infond Zlat, kije ob več kot 10-odstotni tedenski rasti in obljubljeni dividendi še vedno najbolj zanimiva, med tem pa so polni skladi nekoliko izgubljali (NF1S in TG1S). BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., od 4. 04. do 1,1.05.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 23. 3. 99 30. 3. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.201,61 13.201,61 o;oo Dolenjska banka - imenske 21.715,33 21.715,33 0,00 Droga Portorož 34.700,00 34.700,00 0,00 Emona Obala Koper 2.322,42 2.322,42 0,00 Etol Celje 22.743,67 22.743,67 0,00 Interevropa Koper 2.312,79 2.312,79 0,00 Istrabenz Koper 3.123,65 3.123,65 0,00 Kolinska Ljubljana 2.216,98 2.216,98 0,00 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 29.393,08 29.393,08 0,00 Lek, razred A 38.731,43 38.731,43 0,00 Luka Koper 3.320,84 3.320,84 0,00 Merkator, poslovni center 7.955,98 7.955,98 0,00 Petrol Ljubljana 28.721,97 28.721,97 0,00 Probanka Maribor 27.500,00 27.500,00 0,00 Radenska 2.450,16 2.450,16 0,00 SKB-banka 2.400,29 2.400,29 0,00 Zdravilišče Moravske Toplice 1.401,57 1.401,57 0,00 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 620,63 620,63 0,00 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 114,00 114,00 0,00 Republika Slovenija. 2. izdaja 105,00 105,00 0,00 SKB-banka, 3. izdaja 100,01 100,01 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.544,09 13.544,09 0,00 Color Medvode 6.000,00 6.000,00 0,00 Fructal Ajdovščina , 2.550,00 2.550,00 0,00 Gorenje Velenje 2.027,00 2.027,00 0,00 Helios Domžale 33.243,33 33.243,33 0,00 Kerna Puconci 3.101,00 3.101,00 0,00 Tovarna sladkorja Ormož 5.345,00 5.345,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 2.485,81 2.485,81 0,00 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 992,53 992,53 0,00 del nakupnega bona NB10 (v sit) 1.600,00 1.600,00 0,00 del nakupnega bona NB11 (v sit) 1.600,00 0,00 investicijske družbe Infond zlat PID 352,09 352,09 0,00 Merkata 430,99 430,99 0,00 Nacionalno finančna družba 1 640,98 .640,98 0,00 Triglav steber 1 699,99 699,99 0,00 Pomurska investicijska družba 1 624,25 624,25 0,00 PID Zvon 1 546,29 546,29 0,00 Slovenski borzni indeks SBI 1.867,98 1.867,98 0,00 Borzni indeks obveznic BIO 107,15 107,15 0,00 Indeks delnic PID-ovPIX 1080,94 1080,94 0,00 Kmetijstvo Črnci naj bi po stečaju prodali kot delujoče podjetje Kmetijstvu Črnci, nekoč uspešnem družbenem kmetijskem gospodarstvu, že nekaj let teče stečajni postopek, saj je po razdružitvi radgonskega kmetijskega kombinata to podjetje zašlo v težave, iz katerih se brez stečaja ni moglo rešiti. S stečajem podjetja so se v Kmetijstvu Črnci lotili prodaje tistega premičnega in nepremičnega premoženja, ki ni bilo nujno za nadaljevanje proizvodnje, doslej so opravili že dvanajst javnih dražb, Miran Žilavec, stečajni upravitelj, pa pravi, da bo stečaj končan takoj, ko bo prodano premoženje iz stečajne mase. Kdaj se bo to zgodilo, ostaja zaenkrat vprašanje, so pa v podjetju v stečaju obdržali del premoženja, ki nadaljuje s proizvodnjo. Doslej so na javnih dražbah prodali že 80 odstotkov objektov za živinorejo, upnikom so priznali 350 milijonov tolarjev terjatev, napovedujejo pa, da bodo s prodajo še preostalega premoženja upnikom poravnali okoli 70 odstotkov terjatev. Če so v Kmetijstvu Črnci nekoč gospodarili na več kot 2.500 hektarjih kmetijskih zemljišč, so se površine, kijih zdaj obdelujejo, prepolovile, na njih pa poteka poljedelska pridelava. Pravzaprav je tudi denacionalizacija prispevala svoj delež k težavam v podjetju, saj so morali vrniti v Ščavniški dolini cele komplekse in farma v Žihlavi je tako ostala brez 600 hektarjev zemljišč. Proces denacionalizacije še ni končan in nekaj deset hektarjev zemljišč je vrnilo tudi podjetje v stečaju, ki trenutno obdeluje 1.120 hektarjev zemljišč. 650 hektarjev namenjajo žitaricam, od tega polovico pridelavi semen za lastne potrebe in potrebe semenarskih hiš, na 400 hektarjih sejejo koruzo, na 30 hektarjih pa pridelujejo sladkorno peso. Odločitev, da podjetje tudi v stečaju nadaljuje proizvodnjo, je bila pravilna, zatrjuje Miran Živ-alec, saj se vrednost stečajne mase ne zmanjšuje, po končanem stečaju pa želijo prodati delujoče podjetje. V Kmetijstvu Črnci v stečaju je zdaj 18 zaposlenih, proizvodnjo pa so močno racionalizirali, saj je bilo nekoč v podjetju, ki se je ukvarjalo tudi z živinorejo, okoli 100 zaposlenih. Ker so kmetijska zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, morajo zanje plačevati najemnino, s tem pa se dohodek odliva iz občine, pravijo v Apaški dolini, kjer po mnenju nekaterih nikoli niso imeli pravih programov za razvoj kmetijstva in tudi celotnega območja. Kakšnih 400 kmetov je zdaj še v tej dolini, vendar je med njimi le 30 do 50 takšnih, ki bodo lahko preživeli tudi po vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Kmetijske površine so tu omejene, zemljo je težko najeti, zato bo potrebno iskati takšne proizvodne programe, ki bodo tudi na manjših površinah in z manjšimi obremenitvami za- gotavljali kakovostno Evropi ne bomo nikoli vni po pšenici ali specifičnih Proizvodlh;j Janio vino, .sadje, sin - , Pld .. Slavič. V Apaški dolini s* vina ne morejo pri^°va Lm na tem območju lahko zan višja stopnja dodela«, gopa semen, vrtnin in še česa-potrebno večje poveževa« f delave in predelave, manjkljivosti pa so še«’ prodaji. Razvojne mozn j območja vidijo tudi v turij ga mora prav tako doP° kmetijstvo, prvi zamet se že kažejo. LUDVIK KO^ Skupni razpis sklada in MKGP S pogovora o kmetijstvu v Apaški dolini. Fotografija: N. J. Poldruga milijarda tolarjev za kmetijstvo Sklad razpisal še milijardo 300 milijonov tolarjev za financiranje dejavnosti zunaj kmetijstva klad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja s sedežem v Ribnici je objavil četrti javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti podeželja. Sredstva za to se zbirajo iz naslova kupnine na osnovi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, namenjena pa so za dodeljevanje posojil in jamstev investitorjem na demografsko ogroženih območjih. Pravzaprav gre tokrat za dva razpisa, saj v prvem, ki je bil objavljen v Uradnem listu 30. aprila, sklad razpisuje natečaj za financiranje projektov gospodarskih dejavnosti v višini 600 milijonov tolarjev, za premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov v višini 100 milijonov tolarjev, za financiranje projektov za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja v višini 100 milijonov tolarjev in za dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi v višini 500 milijonov tolarjev. Ločeno od tega razpisa pa je sklad iz Ribnice skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Uradnem listu 7. maja objavil še javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih financiranju razvojnih programov na kmetijah in prestrukturiranju kmetijstva. Po tem razpisuje za financiranje projektov iz virov ministrstva na voljo 700 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za financiranje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter 180 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za financiranje poseb- . nih projektov v kmetijstvu, iz virov sklada pa je na voljo 1.500 milijonov tolarjev ugodnih posojil in 130 milijonov tolarjev za poroštva. Kot že rečeno, so podrobnejši pogoji za pridobitev teh sredstev objavljeni v omenjenih Uradnih listih. Za financiranje strukturnih sprememb na kmetijah je doba vračanja posojila do 15 let z dveletnim I moratorijem na odplačevanje posojila, obrestna mera pa je TOM + 2 odstotka. Za financiranje izvedbe modernizacije kmetij je doba vračanja posojila do 8 let, z največ dveletnim moratorijem, obrestna mera pa je TOM + 2 odstotka. Za oba namena je iz sredstev ministrstva namenjenih 700 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in 1.100 milijonov tolarjev posojil iz sredstev sklada. Ob tem je iz virov sklada in ministrstva za financiranje posebnih projektov v kmetijstvu ,, jO’1 namenjenih 270 larjev posojil in X tolarjev nepovram za financiranje tjjaU‘ ( di gospodarji na K pu I 130 milijonov PoSJfX, milijonov tolarjev , 65 milijonov to a0 ci(i0 nih sredstev za ^etU j programa »sanaC'LkoP za enkratno sana^p4 fizičnim osebam. ‘Z kmetijsko dejav« naravno ali dru jrajijeSJ Vlogezafi^jJ turnih spremem vio* zacijo kmeti11* 28. junija, za / grama »mlad 8 y kmetijah« do 0. sy nacije kmetij'* sada J bra in za *nkra|ega d«'0 J pomoč do za dne v tekočem rok pa je do k SLOVENIJALES Slovenijales Gradbeni maten«” ■ (rj(X \ družba za zunanjo in notranL|)0ia J/ PE Hoče 1290, PM Murska Markišavska 9, 9000 Murs IŠČEMO ZASTOPNIKA NA TERENU ( Želeli bi navezati stik s terenskim komercialist01^ potnikom, ki že ima registrirano potniško oziro dejavnost na terenu in bi mu bil naš program la Pogodbenik bi zastopal del našega prodajnega programa v Pomurju. Dodatne informacije dobijo interesenti na se^^ati prodajnega mesta v Markišavski 9 v Murski p ali po tel. (069) 35 450. ^,13 mai 1999 GOSPODARSTVO ^Tl uvaja digitalno televizijo V korak z Evropo an i^6’ sode|uje pri uvajanju digitalne televizije, opremlja ^9leški BBC in je lani ustvarilo 2,5-krat večjo dodano na zaposlenega od slovenskega povprečja S*ELTI,d.o.o.,u °rnie Radgone je prav prvo stopiio°MtlSt0 podjetje’ k'je obre>nenjen0‘a Sam?stojno pot’ 11(1 nekdan- 1 ncgat'vno dedišei-v m°gočnie8ai^,rada’ Pa vseeno tako slabo "l. ?radu n' bilo vse Potem ra,^ ak°r S0 Prikazovali Ja se> da so bili v Aliko jjL. as ^bri strokovnjaki, stema odši«Ze Pred razPadom si-^ike Cinike in za- Pa S0 vztrajali-"osti izdeh? Gradove dejav- ai>ten, Sev»aVa”ja tajnikov in '^zaposini/ daneS v zaseb"i D J pa 79 delavcev. ^feželiV^6 eden ti' '"'“st in d "ajpreJrazviti stroko-^ili in a Tak° So šele lan> ?r°st°re Pisarniške SlitiletaodPrayso minila dobra >£nakupa'Kot samo-prihodnje < ^jpažei" deset0 obletnico-^itiL JJ° proizvodnjo po-®dvsem razbreme-Shn'?tlSOČ mark bo' računalniško J%je r' e'Ovalnega stroja kanjcinvsemc-ter avtomatski polagalni stroj za nalaganje komponent. Zaveda se, da danes za zadovoljstvo na delovnem mestu ni več najpomembnejša le plača (»eltijevci« prejmejo v povprečju okrog 96 tisoč neto plače brez stroškov za malice in prevoz), ampak je pomembnejše, da imajo zmerno delo, priznanje za svoje delo in dovolj prostega časa. S takimi akcijami, kakršne so imeli zadnje mesece, na primer, da so izplačali po teden dopusta, samo da so delavci prišli obnavljati lani jeseni; do srede novembra 1998 so uspeli obnoviti televizijski del, sedaj čakajo, da se odtali led, da bodo lahko obnovili še radijski del in linkovsko povezavo. PRAVI ANGLEŠKI degustacija v murski soboti V to e > 18. maja na stežaj odpiramo svoja vrata ir) vas vabimo, ''b v°žnjah sami preizkusite in spoznate odličnost angleških vozil er 200, Rover 400, Land Rover Freelander in MGF. Istavir boste deležni še brezplačnega strokovnega pregleda vašega vozila, D°mo novi Land Rover Discovery in Land Rover Range Rover, S k v ančkom sreče pa si lahko prižrebate bogate nagrade. Pridite, veselimo se vašega obiska! ^eško, Tišiniska cesta b.š., Murska Sobota atne informacije pokličite na telefon: 069/300 350 delat, še vedno pa delajo ob torkih in četrtkih do 18. ure popoldne, večkrat morajo delati tudi ob sobotah, ne bodo mogli nadaljevati. Veliko bodo torej rešili z novimi stroji, poleg tega pa selijo del proizvodnje na Madžarsko in Slovaško. Odgovor na vprašanje, zakaj ne zaposlijo več delavcev doma, je znan: do sedaj niso uspeli pridobiti nobenih sredstev za novozaposlene, čeprav že tri leta vlagajo prošnje. Država pač raje ščiti neperspektivne in špekulantske firme, namesto da bi podpirala zanimive in obetavne projekte. Antenski sistemi za bosanske kantone Zanimiveje, da ELTI nima problemov pri pridobivanju poslov v Italiji, Nemčiji in Angliji, to so trgi, ki sojih zaradi svoje strokovnosti pridobili v zadnjih letih, prav tako uspešno sodelujejo s partnerji na Češkem, Slovaškem, Poljskem in Ukrajini. Zelo težko pa pridobijo posel na območju nekdanje Jugoslavije, kar je posledica nerešenih političnih odnosov med vladami. Lani so začeli intezivno sodelovati tudi s Federacijo BiH, saj so pridobili več poslov pri obnavljanju oddajniških objektov za federacijo in za posamezne kantone. Elti je lani opravil v Federaciji BiH posle v vrednosti 3 mio mark. Posle opravljajo s pomočjo Slovenske izvozne družbe in Pomurske banke; vsa ta dela se pridobivajo na mednarodnih razpisih, na katerih sb močno navzoče španske, italijanske in nemške firme. 25 mio dobička Celotna realizacija proizvodnega dela v lanskem letu je 10 milijonov mark, od tega bd 30 do 40 odstotkov odpade na zahodno Evropo, 50 na vzhodno in le 9 odstotkov na slovenski trg. Lansko leto so sklenili s 25 milijoni dobička, delavci so prejeli »13 plačo«, preostala sredstva pa bodo namenili v posodobitev opreme. Čeprav se direktor Jože Caf noče hvaliti, pa je le izrekel: »Pohvaliti se moramo, da smo v Italiji in Angliji začeli s projekti digitalne televizije - to je naslednji korak pri spremljanju televizijskih programov. Tako kot je telefonija prešla na digitalno telefonijo z uvedbo omrežja GSM, tako bo tudi s televizijo. V Angliji in na Švedskem so že poskusni projekti izvedbe digitalne televizije, ki bo -omogočila veliko povečanje televizijskih kanalov in večjo kakovost slike. Pri razvoju digitalne televizije sodelujemo s proizvodnjo filtrov in ojačevalnikov. V Angliji je naš končni porabnik BBC.« Siemens uspeva dosegati čez 140 tisoč mark dodane vrednosti na zaposlenega. ELTI-ju zaenkrat uspeva dosegati 70 tisoč mark dodane vrednosti na zaposlenega, vendar so že s to vsoto za 2,5-krat presegli slovensko povprečje. Po njihovi lastni oceni je nujno doseči število vsaj 120 tisoč mark, kajti le to jim bo omogočalo normalno življenje v okviru Evropske unije. »Ugotavljamo, da smo v zadnjih treh letih to dodano vrednost, kije po mojem mišljenju edino pravo merilo za uspešnost, povečali za 70 odstotkov in je sedaj že podvojena v primerjavi z leti, ko je deloval še Elrad. Pričakujemo, da jo bomo v naslednjih treh letih povečali še za 30. Res je, da je,fizični obseg proizvodnje čedalje večji, vendar je pomembnejše to, da ustvarjamo kar 90 odstotkov realizacije 'z izdelki, ki smo jih razvili v zadnjih treh letih,« je povedal g. Caf BERNARDA B. PEČEK! Najsodobnejša čistilna naprava Konec obtoževanj in onesnaževanj? KG Rakičan in Farma Nemščak naj bi do leta 2001 v celoti zgradila najsodobnejšo čistilno napravo; za sistem Lemko so se odločili tudi v Bletincih in Rogaški Slatini porabno dovoljenje, kakršnega so pred dobrim mesecem prejeli na KG Rakičan, je prava redkost, zato ga pokažejo z nemajhnim ponosom; gre namreč za uporabno dovoljenje za reciklažno izpiranje kanalov s separacijo na prašičerejski farmi Jezera v Rakičanu. To pa je le ena od faz, ki je bila potrebna in ki so jo izvedli lani v okviru gradnje čistilne naprave na farmi Nemščak v Ižakovcih, ki spada v KG Rakičan. Enako - pripravo reciklažnega izpiranja kanalizacije - sedaj gradijo na farmi Nemščak. Končana bo približno junija, ko naj bi že dobili gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dograditev čistilne naprave. S sosednjo vasjo Ižakovci so razčistili že pred meseci - spomnimo se, da so letela vsa leta nazaj glavna obtoževanja zaradi onesnaževanja podtalnice in reke Mure na račun farme. Še lani so jih obtoževali, da niso zgradili primernega izpusta v reko Muro, Direktor farme Albert Smodič je prepričan, da bo teh obtoževanj enkrat za vselej konec, saj si je gradbišče pred kratkim ogledala občinska komisija, ki se je tudi prepričala, da imajo vse pripravljeno za dokončno rešitev problema z gnojevko. Do Mure poteka nova kanalizacija, izpust pa je podaljšan do sredine reke. Še malo, pa bosta manjša tudi onesnaževanje in smrad. Vsaka zgrajena faza čistilne naprave namreč pomeni določeno izboljšanje. Na Jezerih, kjer že uporabljajo novo reciklažno izpiranje kanalov s separacijo, so že konkretni učinke, saj se izločajo trdi delci, celotna količina gnojevke pa se je močno zmanjšala. Pred poldrugim mesecem so na Farmi Nemščak začeli graditi objekt za reciklažno izpiranje kanalov s separacijo, ki bo končan do junija. Za podoben objekt so na farmi Jezera že dobili uporabno dovoljenje. Vrednost naložbe je 724 812.000 tolarjev. K vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja so morali priložiti še kup papirjev, prav gotovo so med prvimi prašičerejci, ki so morali pripraviti tudi Poročilo o vplivih na okolje (naredil ga je Inštitut za varstvo okolja Maribor, monitoring pa opravljajo že tri leta), poleg zemljiškoknjižnega izpiska, kopije katastrskega načrta, pogodbe o služnosti pravici za odvodni kanal, elektroenergetskega soglasja in ureditvenega načrta pa so morali priložiti še vrsto elaboratov. Čeprav so v Ihanu že uspeli zgraditi čistilno napravo (menda ob veliki pomoči države Slovenije), bodo na Farmi Nemščak vseeno prvi, ki bodo imeli čistilno naprav v celoti zgrajeno v skladu s predpisi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali. Sistem Lemna je sicer ameriški tip čistilne naprave, vendar bo oprema evropskega izvora, kar bo pomembno zaradi vzdrževanja. V Nemščaku bodo torej v dveh letih zgradili kombiniran tip čistilne naprave. »Zaradi ogromno energije, ki jo vsebuje gnojevka, je nadvse smotrno le-to izkoristiti v energetske namene. Bioplin bomo uporabljali za proizvajanje električne energije za potrebe delovanja čistilne naprave in za proizvodnjo na farmi. Pomembno je, da so stroški vzdrževanja čistilne naprave čim nižji. To je zahtevnejši del čistilne naprave, čeprav je pridobivanje bioplina v Evropi znano že 20 let. Drugi del čiščenja bo dinitrifikacija in defosfatizacija prek posebnih reaktorjev, v kateri je vključen tudi biološki del čiščenja. Po projektih je predvideno, da bo obseg sedanjih štirih lagun zadostoval, po sanaciji bodo le tri lagune, leča, kjer bo končno čiščenje, pa bo v zadnji. Pridobljeni gnoj bo zelo kakovosten in razmišljamo, da bi uredili tudi svojo kompostarno, kjer bi gnoj dozorel, tako da bi ga lahko prodajali kot organsko gnojilo,« je povedal direktor Farme Nemščak Albert Smodič. Seveda jih čaka pomembno delo še po izdaji gradbenega dovoljenja: pridobiti morajo ugodna finančna sredstva; obljub je bilo dovolj, upajo, da bodo odgovorni držali besedo. Vsekakor pa je velik del potrebnih sredstev že v tem, da jim zaradi gradnje čistilne naprave ne bo več potrebno plačevati v skupni državni proračun sredstev za porabljeno in odpadno vodo. Verjeli ali ne, znesek, ki so ga morali v lanskem letu nakazati za to okoljevarstveno takso, je dosegel že 43 milijonov. In te obremenitve se bodo zviševale iz meseca v mesec. BERNARDA B. PEČEK! 8 (IZ)BRANO 13. maj 1999, V spomin Življenje na obrobju Ljubo Kralj Težka je moja beseda, toliko težja, ker moram pisati Tebi v spomin, sodelavcu in prijatelju, dragi Ljubo ali, kot se te je prijelo, Edek. Želel bi si še nešteto petkovih dopoldnevov, veselega kramljanja s teboj o filmu, glasbi in nogometu, ki jim ni bilo videti konca. Nikoli več jih ne bo. Sedim v malem studiu Murskega vala, kjer smo se tolikokrat srečali Ti, teta Berta, stric Džouži, Vanek in Drejči. Kolikokrat smo se do solz nasmejali ob snemanju Zamurjen-cev! Gledam prazen stol in mikrofon na drugi strani mize in ne morem verjeti, da si odšel. Pa vendarle si z menoj. Gledaš me in se pronicljivo smehljaš, kot da boš zdaj zdaj spregovoril: Vse bistvo vseh mojih let v vrsticah dveh lahko podam, od zunaj me je žrl svet, a znotraj sem se sam. Besede, ki jih pišemo na papir, se pišejo laže, kot se živi življenje, kljub temu nikoli, četudi bi jih napisal za celo knjižnico, ne bodo upodobile prekipevajoče polnosti človeškega življenja, kot je bilo tvoje, Ljubo. Trenutki s teboj bodo ostali v trajnem spominu kot z zloveščo brazgotino zašite sanje, upi, nikoli razumljeni obupi, spomin na bolečino, nate... V imenu vseh sodelavcev Murskega vala se Ti zahvaljujem za vse ure in dneve, ki si jih prebil z nami in poslušalci. Dolgovaški Romi se puntajo Bodo zaprli cesto do medobčinskega odlagališča odpadkov? D obro je, da ste prišli in nas poslušate, saj nas drugi ne: ko gremo k županu, nas napoti na socialno; ko pa gremo na socialno, nas napotijo k županu. Stičišče kulturnega utripa Velik zalogaj za občinsko mošnjo obrovniški kulturni dom, zgrajen v osemdesetih letih, je bil mišljen kot zibelka kulturnih dogajanj madžarske narodnostne manjšine, zato so ga tudi gradili z velikimi sredstvi in tudi z velikim pompom. V zdajšnji dobrovniški občini je brez dvoma dominiral s svojo pojavnostjo, vendar so se že v prvih letilf»obratovanja« pojavili pomisleki, ali bo - če za kulturno ustanovo sploh smem tako reči ■ »rentabilen«. Vsi, ki smo spremljali vzpone in padce tega za podeželske razmere kar razkošnega kulturnega doma, ki je v vsem prekašal zadružno-vaške domove, zgrajene takoj po vojni, ki naj bi bili nosilci kultumo-prosvetiteljskega utripa, smo bili priča polemik, kako naj bi se taka ustanova sploh financirala, kajti ljubiteljska kultura ni usmerjena tržno, poleg vsega pa je danes skrb zanj večinoma padla na občinska ramena. Dobrovniški kulturni dom je seveda potreben prenove: kakšna bo, pa je še skrbno varovana skrivnost. Dobrovniška občina brez dvoma ne spada med bogata območja, še več, lahko bi rekli, da z veliko muke pripraskajo sredstva za osnovno preživetje, zato sedaj ni odveč vprašanje, kako bo občina zmogla breme vzdrževanja in financiranja tega kulturnega objekta. Iz poluradnih virov smo izvedeli, da ga nameravajo prenavljati, a župan Marjan Kardinar mi je ob neki priložnosti omenil, da še ne bi dajal izjav. In prav je tako: mnogi župani se namreč, če smem reči malce po naše, »zaletijo« s svojim govoričenjem in obljubami, zato bi bilo tudi odveč, če bi vnaprej pisali o stvareh, ki so menda še v zametkih. Sicer pa dobrovniški kulturni dom ni prazen: poleg tega, da v njegovem prizidku domujejo krajevni urad, pošta in podružnica lendavske knjižnice, v njem potekajo tudi kulturne prireditve. Vsako leto smo torej priča raznim pevskim in folklornim revijam, lutkovnim igricam ter predstavitvam knjig. Zadnja zelo odmevna je bila predstavitev knjižne izdaje monodrame Evgena Carja Poredušov Januš, omeniti pa velja še knjižni prvenec Janosa Gonterja. Ob tem naj še omenim, da v dobrovniškem kulturnem domu gostujejo tudi dramske skupine iz Madžarske - skratka dom opravičuje svoje poslanstvo tako za slovenski kot madžarski živelj, ob tem pa je treba dodati, da se le redkokdaj preseže ljubiteljski nivo. Ob tem pa se postavlja logično vprašanje: ah bo lendavski kulturni dom, proti kateremu je dobrovniški pravi palček, »odžiral dobrov-niškemu že tako tanko rezino kruha«? Bosta oba skupaj še naprej »rentabilna«? Če bosta imela podoben program, ah bosta polno zasedena? Za dobrovniškega že razumem, da bo pač manj, ker stoji na podeželju, bojim pa se za lendavskega, ki se brez dvoma ne bo mogel preživljati samo s kulturniško ponudbo, čeprav mnogi prisegajo prav na to. MVi Nisem šel preverjat, ali je res tako, pač pa sem predvsem poslušal, o čem so tožili prebivalci romskega zaselka na obrobju Dolge vasi in Dolgovaških Goric. Bilo je proti večeru. V zaselek so se že vrnili vsi, ki so bili čez dan zdoma: otroci so prišli iz vrtca in šole, pobiralci starega žel-ezja s terena, nekatere starejše ženske pa z običajnega obhoda po okoliških vaseh... Lepotica in starešina »Kdo pa je pri vas glavni?« sem vprašal, preden sem se zapletel v daljši klepet. »Počakajte, gospod, hitro grem ponj,« je odvrnila romska lepotica in kmalu zatem se je vrnila v družbi s 66-letnim Ludvi- cijo in tudi nekaj mesecev je že presedel v zaporu. Vzrok: protipravna prisvojitev nekakšnega tujega premoženja. Za svoje ravnanje je imel »opravičilo«; »Dela ne morem dobiti, ampak pravijo: .Znajdi se!’« Nisem vrtal vanj, da bi mi razkril, kaj vse je ušpičil, pač pa sem rajši prisluhnil, ko mi je razkrival ne le gmotne probleme, ampak tudi težave s pridobitvijo državljanstva. »V našem zaselku je šest ali sedem ljudi, ki ne morejo dobiti slovenskega državljanstva. To so predvsem ženske s Hrvaškega, ki so se poročile s fanti iz našega kraja. Njihove prošnje so bile zavrnjene med drugim tudi z .obrazložitvijo’, ker da nimajo sredstev za preživljanje oziroma zaposlitve. Le kdo pa jo še ima?« • »živita" Hišica številka 125 meri 28 kvadratnih metrov, v njej družini. Na eni zakonski postelji spijo štirje, drugi pa na 5l),pi na tleh. Razmetano staro železo okrog hiše, namenjeno tudi ni nobeno bogastvo. rodnjaki prejemajo socialno podporo, ki znaša 19.000 tolarjev; starši pa dobivajo dodatek za otroke. Vse to naj bi omogočilo, da v zaselku nihče ni lačen. Iz avta sem vzel fotoaparat in ga obrnil proti skupini Romov. Ugotovitev: minili so časi, ko so četudi bi bilo koga od^i snih stanovalcev, ropotijor* J Nihče ne more reči, da se Romi v dolgovaškem zaselku niso že precej socializirali. Dokaz za to je ducat novih hiš, nič zakrpanih hlač in kril, obiskovanje vrtca in šole ... toda življenje družin, kjer je tudi po sedem otrok, kjer ni nihče zaposlen ... je bedno. Tudi Ludvik Olah (prvi z desne proti levi), četudi je ,pen- zionist’, ne živi veliko bolje. kom Olahom. »Vi ste torej šef?« sem zinil. »Nekako tako bo.« »Kako živite v vašem zaselku?« »Vse slabše.« »Koliko bivališč imate in koliko ljudi je v njih?« »Bivališč je menda 21, v njih pa živi okrog 110 ljudi. Veliko je otrok, saj jih je v nekaterih družinah tudi do sedem.« »Hodijo v vrtce, šole?« »Da.« »Koliko pa vasje zaposlenih?« »Redno ne dela noben odrasel. Le kako naj bi dobil delo Rom, ko pa ga ne morejo dobiti ne Slovenci ne Madžari.« »Kaj pa priložnostne zaposlitve, na primer pri zidarjih?« »Tudi tega skorajda ni več. Delo na črno je prepovedano. Graditelji in zidarski mojstri pa se š.e posebej izogibajo najemati Rome, od katerih so nekateri temnejše polti, pa bi jih tako odkrili delovni inšpektorji že, ko bi od daleč pogledali na gradbišče.« Beli Rom: Znajdi se! V kramljanje se je vključil postaven fant bele polti, ki pa seveda ni zanikal svojega romskega porekla. Priznal je, da je imel nekaj nesporazumov s poli- »Poglejte, gospod, moje bolniške izvide. Hudo sem bolna. Že večkrat sem bila v bolnici. Vsega je krivo odlagališče, ki je le sto metrov vstran od našega naselja,« je prepričana zares bolehna ženska. »V krajšem času so umrli trije mlajši ljudje. Takih smrtih prej ni bilo,« je pristavil že omenjeni mladenič. Morda sem mu tudi zato predlagal, naj ja ne »gnije« v tem zaselku, ampak gre v svet. »Kam?« mi je odvrnil. Saj res: kam? Mar naj gre delat veselje starim »Švabicam«, ki dopustujejo v naših toplicah? Štirje na zakonski postelji Pogovor sem nadaljeval z že omenjenim predstavnikom Ludvikom Olahom. Povedal mi je, da on ni živel in ne živi od socialnega, ampak je svojčas delal v Hidromontaži Maribor, poznejšem Primatu v Lendavi in da je zdaj že nekaj časa upokojenec. Uspel sije zgraditi hišico in zdaj nekako še gre. V tistem hipu pa sem iz skupine Romov, ki so se zbrali, zaslišal glas, češ da on, torej Ludvik, »drži z Občinarji«. Lajči se za to opazko ni menil. Je pa povedal, da njegovi sona- se mladi »radi slikali. Tudi Ludvik ni hotel biti v prvem planu. »Ne slikajte le novih hiš, kot to novinarji ponavadi počnete, ampak fotografirajte tudi našo revščino,« je rotila Ružiča Olah in me povabila, naj pogledam hišico, ki ima hišno številko 125. Zares bedno domovanje. Sicer zidana stavba meri sedem krat štiri metre, v njej pa spi osem ljudi. Pa ne le njena, ampak tudi bratova družina. Na eni zakonski postelji spijo štirje ljudje, drugi pa na kavču in tleh. Ružiča ne vidi možnosti, da bi se stanje v krajšem času izboljšalo, saj nihče od starejših ni zaposlen. Nisem pa spraševal, čigav je kup starega železja pred hišico. Pa beno bogastvo. $ Bodo zaprli ce** Romom iz dolg°vafl selka je prišlo na u* ’ ji« Dolga vas »kasira« o ojji štev in drugih, od odpadke na odlaga mskem naselju. 'ep Tudi sam vem, daje1 dno pa sem zved® priliv več kot dese J larjev. S tem nancirali tudi grad skega doma. f’rvotn° jjl)«11^ naj bi imeli v njem P s,»nudi Dolgovaščani so si1 W na račun odškodnin ji) nosti, ki jih imaJ°1i5čaWj' dobčinskega odlaga »Ta denar bi m°r mi,« so mi vsep0^egaX Romi iz dolgov^> J »Mi smo tisti, ki našati nenehni snjf ^^ ce, ki se že pojav J .^Ajd" se pojavljale v na dobju,« so PreprlCdobilid‘/ »Če ne bomo do r za nadaljnje ureJa :■ selja, legalizacij0 j» zgradili brez d°^ ze^'(jf ni urejeno lastni s . ces U, ...potem bomo bil odločen že J, Rom bele polti-/ Če bi to rekel mili Ludvik O‘alio^ žnja« ne bi ker pa je PnS mladenič, je tre v po ronjskega zase bo*'^ čisto zares. In v 'j1*’ z dejanji, ki selka, to PrePre še zdaj odzvanJ »Ko gremo k poti na socia n tjjo socialno, nas nu.« .iilrt I KREKOVA ODLOČ,L' ZA PRODAJO pridobili z zamenjavo ^^1 CERTIFIKATE, LAHKO TO STORIŠ P PRIJAZNO VAM BOMO SVETOVALI IZPOLNITI NAROČILO ZA PRODA& KI kotirajo NA LJUBLJANSKI 8 PE MURSKA SOBOTA. Ul. Arhitekta Novaka ' www.krekova-banka.si 13. maj 1999 (IZ)BRANO Pitna voda v Apaški dolini Hleve izpirajo z boljšo vodo, kot jo pijejo otroci č na^9 dolina leži na obrobju občine —Pomurja in obrobju države 2 utopijV^,Smo samo dobri davkoplačevalci in vedno so nas samo - ven ( Se ie >cecek’ tako posušil, da samo še strupi tečejo Id je na -10 slišali na okrogli mizi o pitni vodi. Ta pokrajina, liko rakavi? obiskovalce zapeljivo lepa, ima v bistvu ve- kažejo, da sr?" ^na °d vedj'b je kakovost pitne vode. Zadnji podatki ^sevati N5?*1131* V pitn'vod'v drug' P°l°v'c' leta 199$ znova zače-k Stoikova6 3 b'ta problem rešili, ampak da bi poskušali opozarjati, Se tonalno ^^^^PrrPrsvH3 okrog'0 mizo. Udeležili so seje vsi, ki krajani, nistno'3^^0 S tem ’n sPremljajo dogajanje s pitno vodo, tudi finske npr Pa lzvedeli, kakšno je mnenje in kakšni bodo ukrepi ave, saj predstavnikov ni bilo. °bc>na ne "deduje ■ ^1°» Ošlai 7, sMtorat ot, ’ ^dravstveni in- Sobota- v™06116 enote Mur-k°nec la« ? S° Prekorači-‘^prii^^^aintudi le’ “ einiPOslar0'°dStOtlle’ Smo ^"skladi dado E v^ebnost nitratov z ?ela Poste? Občina ni Cv°Predali Zato sir*° za’ Jtv°. bejan?niStrstvu za zdra' las«tijavno ?° bi morala P°°-Plavl®ivod UZbo'.ki bi morala ^'^»N/^^oinja v m^jlnost VZOdnost nitratov ^Ž^^skih ob- Evropi. Vzrok I Xi??ejena kanaliza-H-?°Zllih rešitev pro-3i kovati da je potreb-^ob^enepasove, % z mine?? Jetlj ne bi ^ev^^lo h 8n°jdi *n d’v?°izkušni?1Cldnih sred’ ’Sdos^htaV tCZa30o?akozma* skai?0 hitrejše °tk°V' Druge %?niava, a Primer jon-ki)i ?Vesticii? Pa zahteva do-sPrCl?staiaj0 C, Str°ške in pri Se sesta Padne Vode’ ^2^^-Toni n?tem se sa-< °Stvode v °da'aje.daje tistaiz\etjaPoirS?e?a Ant^govecg d ’ Miša kot °vnosu nevetje S° “8r}ji gtlojevko n arnih snovi, S?*6 b®liša adevamn S1 tnten-v ? V°da H Z Plp naJ R ^^nare- Pa ^aM^ \ brit 'odgrJO Ce PO' »ČeT^ bi(> X?boijšoVrazamei etns°- Vel>ko h J° Prjejo °dln“o PO terenu in ugotavljamo, da praznijo cisterne z gnojnicami sredi belega dneva, najpogosteje v Se-govcih, pri Sovičevi gramoznici in v Žepovcih pri t.i. Gjerekovi gramoznici. Odgovoril mu je Ošlaj, da letos še niso dobili nobene prijave zaradi navoza gnojevke. Kazni za odvoz gnojevke so od 200 tisoč in naprej. Prek KS, kabelskega sistema oglasnih desk smo obvestili ljudi, ki so seznanjeni, da ne smejo izlivati gnojevke. Potrebno pa bi bilo vključiti okoljevarstveno in kmetijsko inšpekcijo. Teršak: »Iz KS smo posredovali, da naj si inšpektor v Gornji Radgoni ogleda določena območja, pa mi je odgovoril: Kam pa naj vplivajo gnojnico?« Dve poskusni vrtini Že pred časom pa so naredili dve poskusni vrtini, vendar niti ena ni povsem primerna. Prva vrtina vsebuje primesi slatine. »To ni nič narobe, samo pomeni, Prepir zaradi »kapljice v morje« Kučan vs. Varga Kdo bo dobil več? a zadnji seji občine Moravske Toplice je bila »najtežja« točka po pričakovanju obravnava predloga proraču na za leto 1999, ker se je pričakovalo, da posamezni svetniki ne bodo zadovoljni z denarjem, ki je na voljo za kmetijstvo. In tako je tudi bilo oziroma, točneje rečeno, vsak je »navijal« za »svoje« področje: Viktor Časar za več sredstev za prašičerejo, Štefan Kuhar za gasilstvo, Branko Recek za šport, Jože Lanšček za vrtnarstvo in tako naprej. V najbolj vroč prepir pa sta se zapletla Milan Varga iz Filovec in Franc Kučan iz Teša-novec, ko je Varga očital Kučanu, da se poteguje samo za velike kmete, ne pa tudi za male ter da je opazil pri prodaji goveda nekatere nepravilne postopke. Kučanu je »pregorelo« in prepir se je nadaljeval takole: Kučan: »Kje si to slišal?« Varga: »Ne slišal, ampak videl in slišal.« Kučan: »Potem si to narobe slišal.« Varga: »Ne, ne, tako se je delalo. Občina je regresirala v prejšnjem mandatu prodajo telic in krav. Zdaj pa naj meni naredijo Popis tistih krav, če ga ima kdo Pri sebi.« Kučan: »Ima.« Varga: »Vi pa ste po Ljutome- da ima višjo mineralizacijo, kar povzroča karbonatne obloge na vodovodnih ceveh in pralnih strojih, je pojasnila Povhova. Druga pa ima premajhno zmogljivost. »V zadnjem času je aktualno, da se naredi še tretja vrtina in s povezavo vseh treh bi se dalo dobiti zadovoljivo kapaciteto in dobro vodo,« je pojasnil Janko Kuzma, tajnik KS. V posameznih vodovodih stanje še slabše S kakovostjo vode v posameznih zajetjih in vodnjakih se ne ukvarja nihče. Vzorce pregledajo samo, če se sami odločajo za to in sami plačajo. Kreslin: Rezultati so slabi, podobno kot v vaškem vodovodu, včasih pa še slabši. Smiljana Aladič, Zavod za zdravsteveno varstvo: »Pri posameznih zajetjih ni nadzorov, ta je obvezen samo za javne vodovode, javni vodovod pa je tisti, ki oskrbuje več kot 20 ljudi ali več kot 5 gospodinjstev. Prepričana sem, da tudi teh ne nadziramo vseh, ker pač niso prijavljeni.« Vzroki za onesnaženost tudi drugje Amalija Novak, vaščanka: »Na našem območju je veliko umrljivosti za rakom, po podatkih naj bi 30 odstotkov ljudi umrlo za rakom, največ na pr,e- ru, Ormožu in Ptuju prodajali tiste telice in ste služili velike denarje. Zdaj pa bi radi ponovni regres.« Kučan: »Veš kaj, sedaj pa si šel malce predaleč. To je žalitev, ker so poleg tudi novinarji.« Varga: »Toži me.« Kučan: »Ne bom te tožil. S tabo se ne bom prerekal, ker si v kmetijstvu laik. Ampak žalostno je to, da lahko govoriš na občinskem svetu takšne bedarije, da smo kmetje po Ljutomeru in Ormožu prodajali telice. To bi bil edino lahko kakšen Filovčar.« Varga: »Izvoli, sam si prebe- Za iskalca izjav, ki se uvrščajo v našo rubriko Nepreslišano, bi bilo materiala na zadnji moravskotopliški seji več kot dovolj, saj so svetniki kar tekmovali, kdo bo »izstrelil« bolj satirično izjavo. Največ se jih je nanašalo na razkol: kmetijstvo - vinogradništvo, tako Alojz Glavač: »Mi se moramo odločiti, ali bomo podpirali postavljanje sadik ali govedorejo, zato moram vprašati, ali kdo od občinskih funkcionarjev še nima svojega vinograda?« Franc Kučan pa je opazil, da »toliko imamo tega vina, da se lahko v njem utopimo«. Prašičerejec Viktor Časar pa ni bil zadovoljen z nedavnim obiskom ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja: »Meni takšnega ministra, ki pride sem na dvorišče gledat, kako so naloženi tovornjaki, ni treba. Jaz sem izgubil pri svinjah toliko denarja, kot je on dobil dnevnice.« In če smo že pri tem, svetniki sami najbrž niso niti opazili, da so med seboj mešali pojme »živinoreja«, »govedoreja« in »prašiče- reja«. Eni so delali razliko med živinorejo in prašičerejo, drugi pa so enačili govedorejo in živinorejo. No, na koncu so se le zedinili, da je perspektiva še vedno v »živinoreji«. bavilih, letos se je odstotek še povečal. Odgovorila je Mojca Povh, ki je razložila, da za rakasta obolenja ni glavni razlog vo da, ampak poljedelsko območje, kjer imajo ljudje stik s škropivi, herbicidi, nevarnimi snovmi...« Marija Žunkovič, vaščanka: »Opozorila bi na problem fekalij, ki iztekajo v gramozno jamo pri nogometnem igrišču iz bloka, in to več let in se nič ne ukrene. Kuzma pa je dodal, da se tudi stanovalci premalo zavedajo tega problema. Kritizirajo, kakšno vodo pijemo, hkrati jo onesnažujejo.« Rudi Zemljič: Kmetje še najmanj kriv za onesnaževanje. Najprej je kriva občina. Pred dvema letoma je bil sestanek z župana s kmeti, ki imajo parcele ob tem vodnem zajetju, ki jih ne smejo obdelovati. Takrat je obljubil, da se bo v najkrajšem času našla rešitev, menjava zemljišča, a se ni zgodilo nič. Kriva je tudi Vodna skupnost Mura MS, ki bi morala skrbeti za Apaški potok. Pred 20 leti so na Tratah zaprli zapornice in vodotoka ni več, kmetje pa vozijo v ta potok gnojnico. Poleg tega je pri mlinu v Apačah nekaj ton nevarnih odpadkov. Najnovejši primer je zbiranje kosovnih .odpadkov, zbiralnice so na poljih, nihče ji ni odpeljal, tako sedaj ostanke železja, akumulatorjev, olja ... dež spira v zemljo. Župan je obljubil, pa nič. Kmet je na zadnjem mestu med tistimi, ki onesnažujejo vodo.« A. N. RITUPER RODEŽi ri.« Kučan: »Tisto je drugo. Tisto je zadružništvo. Ti moraš ločiti, kaj je zadružništvo in kaj podpora kmetijstvu.« In tako naprej, dokler podžupan Jožef Matis, ki je vodil sejo - čeprav je bil župan Franc Cipot navzoč -.vročekrvnežev ni pomiril z ugotovitvijo, daje devet milijonov, kolikor bo na voljo za kmetijstvo, le kapljica v morje proračuna, katerega prihodki oziroma izdatki so predvideni na malo manj kot devetsto milijonov tolarjev. TOMOKOLEŠi anketa•anketa•anketa asopis je še zmeraj najbolj zvesto ogledalo vsakdanjega politično-gospodarskega utripa, čeprav so mnogi mnenja, da ga izpodrivajo elektronski mediji. A tista krilati- ca, glej, »to je črno na belem«, je še vedno udarnejša kot slikovni zapis, pa tudi trajnejša je, zato ni čudno, da se mnogi želijo »videti v časopisu«. S tem ne mislim samo na posameznike, temveč tudi na kraje, območja, pokrajine. In naš tednik se seve- da po vseh svojih močeh trudi, da bi zabeležil utrip vsega Pomurja - ta izraz ni v političnem, temveč geografskem pomenu -vendar to vselej, v vsaki številki, praktično ni mogoče. Ko smo prejšnji teden obiskali Apače, smo pobarali nekaj sogovornikov ravno o teh vprašanjih: ali mislijo, da se o Apačah »dovolj piše« v Vestniku, kaj bi bilo treba pri pisanju poudariti in ali ima časopis tako moč, da nekatere pereče probleme tudi spremeni. Tiskana beseda sicer na rešuje problema, lahko pa nanj opozori MAJDA ZVER, obrtnica iz Apač: V Vestniku nisem skoraj nič vitiela zapisanega o Apačah. Vestnik imam naročen že triindvajset let in v vseh teh letih se je tu marsikaj zgodilo, kar pa ni bilo zabeleženo. Več bi morali pisati o zastrupljeni vodi, katastrofalno slabih cestah in problemu kanalizacije. Morda bi bilo prav, če bi pisali tudi o naši folklorni skupini, o naših pevskih zborih pa tudi več o naših obrtnikih bi se moralo najti v Vestniku. DRAGICA MIHALIČ, učiteljica iz Apač: Menim, da bi lahko malo več pisali o težavah pa tudi o uspešnosti v naši krajevni skupnosti. Da ne bi govorili samo o težavah, ki so tako znane, bi bilo prav, da bi več pisali o uspešnosti naših učencev, o športnikih iz Apaš-ke doline ter o naši turistični ponudbi. Mislim, da časopis vpliva na prosvetljenost ljudi in ni zgolj informativnega značaja. PETER TROPENAUER, upokojeni obrtnik iz Apač: Menim, da je Vestnik zanimiv časopis, ki ga z veseljem prebiram, čeprav pri nas beremo še Večer in Novice. Kar se dogaja v našem kraju, Vestnik vedno zabeleži. Pred leti, ko je bilo v radgonski občini več kreganja, je bilo o nas več napisanega. Zdaj pa so vsi svetniki Vodenikovi in ni več prepirov, zato to za časopis ni zanimivo. Časopis ne more reševati naših slabih cest in zatrupljene vode, lahko pa na ta problem opozori. BERNARDA HORVAT, samostojna podjetnica iz Apač: Mislim, da iz Vestnika ni zadostne informiranosti o naši Apaški dolini. Več bi morali pisati o naši zastrupljeni vodi, o slabih cestah in kanalizaciji. Lepo bi bilo, če bi pisali tudi o krasnem sožitju med evangeličani in katatoličani. Če bi pisali več, bi se morda stvari obrnile na bolje. Časopis ima delno moč, da tudi vpliva na gospodarske in politične odločitve. CVETKA KOLER, trgovka iz Apač: V trgovino dobimo okoli dvajset izvodov Vestnika, prodamo pa jih kakšnih petnajst. Jaz prebiram Vestnik, čeprav nanj nisem naročena. Malo več bi lahko pisali o Apačah, o slabih cestah, vodi... Apače so sicer bolj zaspan kraj, vse je preveč mirno, lahko bi bilo več kulturnih prireditev. Včasih ima časopis res moč, da se kaj obrne na bolje. MV, foto:NJB 'lili 1O INTERVJU 13. maj 1999, Nekatere aktualne teme za pogovor z Ireno Kumer, predstojnico OE Zavoda za šolstvo Slovenije v M. 8. Ce je enotno mnenje, potem zadeva verjetno ni dovolj »čista« Naši sogovornici smo namesto običajnega uvoda najprej postavili vprašanje, kakšno vlogo in težo ima območna enota zavoda za šolstvo v Murski Soboti. »Zavod je orientiran v zadnjem obdobju predvsem na svetovanje. Delo enote je povezano z dejavnostjo celotnega Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Slovenije. Enota torej ni nekaj posebnega, samostojnega. Velikokrat se nasmehnemo, ko nas nekako predstavljajo ločeno kot regijski in republiški zavod. Ne bom rekla, da je to rahel problem nepoznavanja stvari, ampak mogoče še nekaj pretekle dediščine. Mi govorimo o Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, katerega dejavnost je že nekaj časa nazaj uokvirjena oz. zastavljena v projektnem smislu dela. Območna enota torej ni neka izpostava republiškega zavoda, ampak je celoten kolektiv katere koli območne enote aktivno vključen v projektne skupine, ki se ukvarjajo z določeno nalogo za širše območje, tako predstojniki kot svetovalci. Nismo torej le uslužbenci,'ki bi realizirali neke stvari, ki se dogajajo na primer v Ljubljani, ampak smo akterji načrtovanja, izvajanja in evalviranja določene naloge. Vsi smo torej svetovalci, sodelavci republiškega zavoda, ne glede na to, kje smo v službi.« - Prav gotovo dajete v zadnjem času poseben poudarek pri vašem delu aktivnostim, ki so povezane s prenovo slovenskega šolstva? »Vsekakor, in to na področju predšolske vzgoje ter osnovne šole kot tudi na področju srednjega šolstva, čeprav deluje na tem področju naš posebni oddelek, ki pa se pri izvajanju nalog povezuje z enotami. Gre za vse, kar je povezano s prenovo - uvajanje, seznanjanje s kurikulumom za predšolsko vzgojo, vse aktivnosti v zvezi z uvajanjem 9-letnega programa osnovne šole idr.« - Ali bi lahko konkretno imenovali šole na našem območju, ki so še posebno prizadevne pri sodelovanju z vašo enoto zaradi iskanja svetovalnih oblik dela? »Ne, to je težko reči. Lahko pa povem, da se večina naših šol kar precej obrača po pomoč, ki jim jo lahko ponudimo.« - Nekateri pa se povezujejo tudi z drugimi enotami ali ustanovami. Temu smo bili včasih priča predvsem v Vrtcu Ljutomer. »Mi imamo katalog svetovalnih storitev. Kot sem že prej omenila, delamo timsko, projektno. Določeni svetovalci so posebej specializirani za določene naloge, delajo v okviru projektov. To pomeni, da vsi svetovalci, recimo na področju predšolske vzgoje ali matematike, ne delajo v vseh projektih, niso enako specializirani ali ne ponujajo svetovalnih storitev za vse območje vsem vzgojiteljem oz. učiteljem enako, kar je nesmiselno in nemogoče. V tem kontekstu je s strokovnega vidika popolnoma sprejemljivo, da si posamezni vzgojno-izobraževalni zavodi iščejo svetovalne storitve kjer koli.« - Ali tudi vas kličejo drugam? »Seveda. Tudi naši svetovalci so v tej ponudbi, in to ne samo prek kataloga svetovalnih storitev. Gre za svetovalce, ki imajo nadstandardne ponudbe, kot je na naši enoti, recimo, kolegica za predšolsko vzgojo Bojana Kovač, ki je izjemna strokovnjakinja.« - S posebnim zakonom je določen sedež šolske uprave tudi v Murski Soboti. Uprava še ne deluje. Kje bi jo pravzaprav najbolj potrebovali? »Šolska uprava je res določena tudi v Murski Soboti. V okviru ministrstva naj bi odločala v upravnih postopkih, pri izvajanju kadrovskih in organizacijskih zadevah ter drugih nalogah, ki so opredeljene v zakonu oz. predpisih. Moram reči, da mi, zavod za šolstvo, ne potrebujemo toliko šolske uprave, ker smo pač javni zavod. To pa ne velja za šole. Sedaj se morajo za vse stvari obračati na pristojne službe ministrstva za šolstvo v Ljubljani. Če bi delovala šolska uprava v Murski Soboti, bi bila ta komunikacija bližja, hitrejša in lažja.« Devetletka je tu - Katere osnovne šole v pomurski regiji so dobile soglasje šolskega ministrstva za uvajanje 9-letnega programa? Kako je s pripravami? »Na razpis se je prijavilo šest šol, izbrane so bile štiri in vse so tudi že dobile soglasje ministrstva. Gre za OŠ Gornja Radgona s 1. razredom, OŠ II M. Sobota s 1. in 7. razredom, OŠ Turnišče s 7. in Dvojezično OŠ Genterovci s 1. razredom. Na razpisu pa nista uspeli OŠ Franceta Prešerna Črenšovci (zaradi pomanjkanja učilnic) in Dvojezična OŠ I Lendava, ki je nekoliko zaostajala s pripravo določenih programov in učnih načrtov za področje dvojezičnega šolstva, zato je svojo prijavo že prej umaknila. Priprave so se začele že lani, ko so se šole prijavile na razpis, okrepile so se po odločitvi o izboru in se doslej še zda leč niso končale. Delo na teh šolah teče z izjemno dinamiko naprej, tako na področju strokovnega kot vsebinskega dela. Učitelji dokončujejo letne priprave za šolsko leto 1999/ 2000, ki so izjemno pomembne tudi zaradi tega, ker so novi učni načrti precej drugačni od načrtov v 8-letnem programu. Naravnani so učno-ciljno in učno-procesno in to terja od učitelja precejšen strokovni napor. Seveda imajo veliko dela tudi ravnatelji pri načrtovanju organizacije dela, zagotavljanju prostorskih možnosti, izobraževalne tehnologije itd.« - Predvideno je bilo, da bi na radgonski osemletki začeli uvajati devetletni program tudi za petošolce, ki bi »prestopili« ir 7. razred, večina staršev pa ni dala soglasja. Kako ste sprejeli to dejstvo? Morda tudi kot vmešavanje politike? »Mislim, da bi bilo nekorektno in rahlo sprenevedavo, če bi rekla, da sem pričakovala, da bodo vsi starši na vseh štirih naših šolah dali soglasje k poskusnemu uvajanju 9-letnega programa. Res pa je, da nisem pričakovala večinskega odklonilnega stališča staršev petošolcev, ki obiskujejo osemletko v Gornji Radgoni. Odločitev staršev pa je bila vsekakor legalna in legitimna, zato jo spoštujem. Težko pa bi komentirala vse (niti ne želim), kar je bilo zapisano ali povedano v javnih medijih, ki so nakazovali tudi politično ozadje.« - Ali je že znano, katere šole iz Pomurja se želijo vključiti v drugi krog uvajanja 9-let-nega programa? »Da, to je že znano, in sicer gre za 11 šol iz naše regije: OŠ Črenšovci, OŠ III M. Sobota, OŠ Puconci s podružnicama, OŠ Šalovci, OŠ Tišina, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer s podružnico Cven, OŠ Mala Nedelja, OŠ Križevci, OŠ Radenci, OŠ Kapela in OŠ Turnišče. Vse kandidirajo samo s 1. razredi, kar je neke vrste odziv na to, kar se je dogajalo v zvezi s pridobivanjem soglasja staršev na OŠ Gornja Radgona.« - Kaj pa možnosti, da bodo izbrane? »Glede na to, da naj bi bilo v drugem krogu izbranih 20 odstotkov šol, lahko pričakujemo, da bo v pomurski regiji med njimi osem ali morda devet. Ta trenutek še težko rečem, katere šole bodo oziroma ne bodo izbrane. To bo odvisno predvsem od kriterijev, ki bodo določeni pri izboru.« Kaj bistveno drugače? - Katere so tiste novosti, zaradi katerih bi lahko rekli, da bo v devetletki precej drugače kot v osemletki? »Lahko bi rekla, da se bodo v bistvu dobre in preizkušene stvari osemletnega programa nadgrajevale z nekaterimi novostmi v devetletnem programu. Če bi rekli, da devetletna šola prinaša same novosti, mislim, da ne bi bilo korektno niti strokovno, kajti določene elemente novega programa izvajamo že sedaj. Tako imajo skoraj vse naše šole opisno ocenjevanje, izvajajo številne raziskovalne projekte, marsikje izvajajo tudi integrirani pouk in notranjo diferenciacijo, po nekod že učijo tuji jezik v 4. razredu idr. Na razredni stopnji bo nekaj popolnoma drugačnega sodelovanje dveh strokovnih delavcev v 1. razredu. Gre torej za timsko delo učiteljice in vzgojiteljice ob zgodnejšem všolanju otrok, kar bo imelo vsekakor pozitivne učinke. S timskim delom pa imamo sicer tudi že nekaj izkušenj v vrtcih in šolah. Na predmetni stopnji pa bo največja novost nivojski pouk v drugem triletju ter še zlasti v 8. in 9. razredu, ko bo prišlo do zunanje diferenciacije - razdelitev učencev na tri skupine pri materinščini, matematiki in tujem jeziku -, ki je v javnosti povzročila tudi največ dilem. Menim, da je to resnično največja novost. Poleg tega pa velja omeniti tudi izbirne predmete, ki naj bi bili predvsem po duši učencev in njihovih staršev. To pa je bilo sprejeto dokaj pozitivno.« - Nekateri opozarjajo, da ni sprejemljiva delitev učencev na zahtevnostne ravni in da se bodo pojavljali tudi pro blemi, kateri učitelj naj uči boljšo, kateri srednjo in kateri najslabšo skupino. 1/ tem primeru gre seveda le za večje šole. »Kot je znano, je izdalo šolsko ministrstvo aprila o tem določeno odredbo oziroma pravilnik o podrobnejših pogojih za organizacijo nivojskega pouka v devetletni osnovni šoli. S tem so bile nekatere dileme pojasnjene. Seveda pa so specifični primeri, recimo male šole s kombiniranim poukom, kjer bo potrebno iskati posebne rešitve. Mislim, daje nemogoče govoriti, da je najboljši učitelj tisti, ki bo učil ali delal s skupino na najvišjem nivoju. Za vse tri skupine je potrebno ob strokovnem znanju tudi veliko znanj glede metod in oblik dela, komunikacije z učenci... Nesprejemljivo bi bilo reči, da se bodo ob tem učitelji delili na dobre, boljše in najboljše. Mislim, da bo tudi skupina otrok, ki bo delala na najnižjem nivoju, potrebovala izjemnega strokovnjaka in učitelja, tako kot skupina, ki bo delala na najvišjem nivoju. Prepričana sem, da bodo učitelji ob doi-zobraževanju za to nalogo dobro pripravljeni. Za kadrovske rešitve pa je seveda in pristojen ravnatelj, sprejel strokovno odlo« Vsekakor pa mislim.® dokončno, da bi določen« telji ves čas poučeva 11s enem nivoju, ampak o oni prehajali med nivoj* Kar se tiče dilem m okrog zunanje dife^ učencev v 8. m 9. moje osebno mnenje, vsi ob neki strokovn -zelo enotnega mnenja, pričakovati, da zadeva jjS ni dovolj »čista«. Men Uj bili pomisleki zelo poz>« so bile določene stvari P । preštudirane, tudi do določenih pr«” 5 izboljšav na celotnem js(1 nove osnovne šole-uvajanj« p« to potrebno še -Zagotavljanje8 reševanje Prost°l^ mer v šolah je na dvsem ustanovit 1^ rej občinam. ^al dilo, če na ne bodo uspeh zag $ ojega deleža ste^ t jno dograditev P 9-letni program ■ J .S tem pr*"> seznanilo že karne .^7 teljev. Kot sem že o/ radi tega ni bUa*^ skusno uvajanje grama OŠ Čren^v ’ sicer med najbolj P j ^1 z vsebinskega v' * ^ bilo pri njih toliko v (. ranje. Lahko sam prav vem, da so občinah izjemne e izstavljanjem Pr°raC d^t štev za vse potr® ■ s# župani z občinsK M kljub vsemu nas' a(i( sluha in tudi dena f vanje te problem^ To bo enosta zagotoviti, mem stvari, kaj ( gotavljanje enak ^otIo enakega standar ( kateri koli občin*- ^bi1 j želiin° otroci v naših f3ZiP« šolah primeril* delo kot drugod .J »o znailo »‘ (»•V glede na neracija otroh daZ -j »Moram razmišljamo jda^J’ njihovimi vo8 j radi zgodneJ8^ Z/1’ osnovno šo -a jte avtori-Glasbojen!1^tkadožica Roš. šič. naP'sal Željko Maru- O zavel ve,er “-fotese/ roso z njih. ' aiedme^bstrmel. Perica strašil Ljubezen pta’i, da sn °Žica R°š> čePrav Podstavo dekleta Vsak je kdaj osamljen in vsak si želi ljublejen osebe. Foto: ANRR stavo Regratova roža, lani pa so delali improvizacij sko gledališče, ki ga ima Roševa raje. Ampak dekleta so vzljubila senčno gledališče, zato so se letos znova odločila za nekoliko zahtevnejše delo, ki ga zahteva senčno gledališče. Skupina pa je aktivna in tudi lutke so naredili sami. Dekleta so lutke same skickirale, Roševa pa jih je potem doma tehnično usposobila. Prav zaradi tega je to tudi gledališče, kjer za vsak detajl in vsako malenkost poskrbiš sam, kjer se vložijo lastne ideje, lastne misli in lastna realizacija. Grajski strahci že znajo, kako se lahko mrtvim lutkam z animacijo vdihne duša, da lutke zaživijo. A. NANA RITUPER RODEŽ ■ Nov Flisarjev roman red leti je pisatelj Evald Flisar izdal svojega znamenitega Čarovnikovega vajenca, letos pa je izšel - in na to je treba opozoriti vsaj v Kulturnici - njegov »drugi del«, in sicer roman Potovanje predaleč, ki ponuja popotovanje pitore-stnega popotnika, za katerega pisatelj pravi, da »je Marko Polo, ki potuje po svoji notranjosti na dvor Kublajkana«. Seveda ne gre za klasični potopis, še zdaleč od tega, temveč za prežemanje evropske in indijske kulture, za, če smem reči, iskanje življenjskega smisla, in zgodb, ki se dajo prebrati iz vsakdana, a so pisane z veliko začetnico. Flisar namreč pravi: »Preveri, kdo si, pa boš vedel, kam pelje pot.« Kajti: »Pri Budovem nauku sem vsaj tri temeljne stvari razumel dovolj dobro, da so me prisilile k umiku v gozd: daje življenje trpljenje; da so vir trpljenja želje; daje svoboda v odpovedi željam. Trpel sem, ker sem bil obsojen na eno življenje v eni koži; trpel sem zaradi želja, da pobegnem od samega sebe in živim sto, tisoč, neskončno število vzporednih življenj; svobodo sem videl v možnosti, da te želje obvladam.« Kako jih bo »obvladoval«, naj ostane skrivnost in hkrati povabilo k branju tega res imenitnega romana, v katerem avtor razkriva čarovnije čarovnikovega vajenca, ki pa je že postal mojster. Tisti, ki se je odpravil na pot, da bi znova poiskal svojega učitelja in guruja Joganando. Učitelja, ki mu je že nekoč zdavnaj razkril, da je Lucifer »evropski racionalni um in maja«, in da smo »bliže resnici, če si jo predstavljamo kot vrata, skozi katera se pomikamo ves čas in vsak trenutek, tako da nismo nikoli pred njimi in nikoli za njimi.« zrn So se dvi^ale n ... t%l,io^ta.prn0spreletavaJ°. . fc J Varmdom je :ivaiim ■. STefKABOHARB J in, $ £ ■ mF e. s I ustvarjale skupaj. Senčno gledališče potrebuje poetično besedilo, ki teče počasneje in praviloma nima stika z gledalci. Za take predstave je težje najti besedila, zato se je tega Roševa lotila kar sama. Dekletom, ki zvesto sodelujejo pri predstavah in pri tej skupini je bilo besedilo takoj všeč. Staša je povedala, da so so sedaj v teh letih, ko jim tako besedilo zelo leži. Sama ima rada tragedije. Ines: »Všeč mi je. Všeč so mi žalostne zgodbe s srečnim koncem.»»Všeč mi je, ker je zgodba kot pravljica in ker je v zgodbo vpletena tudi ljubezen« je povedala Mojca. Alja pa ima najraje smešne stvari in se veliko smeji. S predstavo so se udeležile tudi območnega in medobmoč-nega tekmovanja lutkarjev in' povsod poželi veliko pohval. Predvsem pa so pohvalili jezikovno izvedbo in jim čestitali, da se ukvarjajo s senčnimi lutkami, kar je v Sloveniji še vedno redkost. Dober odziv pa so naleteli tudi pri publiki, pa ne samo pri najmlajših, ampak tudi pri starejših. Kajti lutke niso samo za najmlajše; če je zgodba lepa in poetična, je zanimiva tudi za starejše. In zgodba o ljubezni dveh strašil je prav gotovo takšna. Kajti vsak je kdaj pa kdaj sam in vsak si želi iskrene ljubezni, seveda pa si tega ne upa kar tako priznati in za taka sporočila pridejo prav posredniki. Tako je tako pri strašilih kot pri ljudeh. Tudi zato so mladi poanto zgodbe takoj vzeli za svojo. Grajski.strahci so skupina, ki že pet let deluje v okviru ZKD in so postali že prava družina. »Radi smo skupaj, radi skupaj ustvarjamo, in če ni vaj se že pogrešamo. Dobro se poznamo in vemo, kakšna je katera, zato lažje potrpimo ena ob drugi.« Roše-va zase pravi, da zna biti tudi stroga, kar se izvedbe tiče, še posebno zahtevna in vztrajna pa je pri jeziku. Lutkovna skupina Grajski strahci se je s senčnim gledališčem začela ukvarjati pred dvema letoma, ko so naredili pred- | Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo"] Panonski I izgzo^A^ Portreti I ithrtro^ 78 Med literarnimi imeni, ki so jih v stalnega učitelja na ljutomerski knjigo slovenske književnosti v za- JOSIP osnovni šoli se je vnel pravi spopad dnji četrtini 19. stol, zapisale Slo- rnrT TLNTCLET TA ljutomerskih narodnjakov s politič-venske gorice, sta še posebej zveneči VIvi. U ELIN 'F nimi jn nacionalnimi nasprotniki Božidar Flegerič in 20 let mlajši Jo- (pronemško usmerjeni krogi). Spo- sip Freuensfeld. Čisto mogoče je, da se je Flegerič po kateri od poletnih neviht, ki prečistijo ozračje in povečajo razgledne daljave, iz rodnih Vodranec povzpel na Kog in se zagledal proti Kapeli, kjer je prav takrat Freuensfeld otroško radovedno zrl v mavrico, ki se je razprostirala od Koga proti Jeruzalemu. In čisto mogoče je, da sta se moža kdaj pozneje, morda takrat, ko je bil Freuensfeld že učitelj v Ljutomeru, tudi srečala. Gotovo pa je, daje starejši poznal literarno delo mlajšega kolega po peresu; ob njegovi prezgodnji smrti se mu je 15. januarja 1894 v Domovini poklonil z elegijo V spomin Josipa Freuensfelda. koliki %aP>»nJ^alnice i%ičaleKor ’-kl s svQjo Sess%oskc^ . stetiib Mitske r Vrl‘ne« VCPateihn/ raar' e ^hre ne. izpovedi kako dopolnjujejo, bolje rečeno vmeščajo v prostor avtoričine oljne slike, ki, podobno kot plastike, odzvanjajo s svojo simbolno govorico v ekspresivnih barvah. Razstava torej, ki si jo je vredno ogledati. Zares. V ljutomerski galeriji pa je postavila na ogled svoje akrile, navdahnjene s pejsaži iz potovanja po Indoneziji, slikarka Marina Bahovec. Vsakdo, ki si bo ogledal njene (tropske, obmorske) krajine v ekspresivnih barvah ter lirične podobe metuljev ali cvetov, bo začutil silne, široke in nemirne poteze čopiča, za katerimi se skriva želja po pripovedi. Zato pa je naslovila svoje slike s pomenljivim naslovom Svetloba v avgustu. Njene slike resda izžarevajo prebege svetlobe, pokrajine so mestoma slikane »kričeče«, zato pa so že na prvi pogled všečne. Nič več kot to. % C: ararskj arrnor, sreb Marina Bahovec: Dro sterling 925 Konec poletja, akril na platnu Josip Freuensfeld seje rodil 27. 5. 1861 v Radin-skem Vrhu pri Kapeli (Radinci je staro ljudsko ime za Radence). Njegovi biografi ob očetovem učiteljskem poklicu radi poudarjajo materino sorodstvo z znanim ljutomerskim duhovnikom dr. Antonom Klemenčičem (bila je njegova sestra). Tako geografski izvor kot materino družinsko poreklo je Freuensfeld pozneje uporabil v psevdonimih, ko se je pod objavljena besedila - ob drugih imenih - podpisoval z »Radinski« ali pa »J. K. Klemenčič«. Potem ko seje družina 1864 preselila v Veržej, se je mladi Freuensfeld najprej šolal v očetovi enorazredni ljudski šoli, pozneje pa v ljutomerski realki. 1876. leta je vstopil v mariborsko učiteljišče in ga 188o končal. To je bila podlaga, daje lahko nastopil mesto začasnega učitelja v Svetinjah, nato pa je postal stalni podučitelj v Ljutomeru. Siceršnja duhovna delavnost ga je gnala tudi k strokovnemu izpopolnjevanju. Tako je v šol. letih 1887/88 in 1890/91 na Dunaju študiral pedagogiko, zgodovino in geografijo, poslušal pa je tudi predavanja iz slovenščine in nemščine. Za ta časa je moral sam pokriti stroške suplenta, kar pomeni, da se je dodatno izobraževal na lastne stroške in ob pomoči nekaterih rojakov, naklonjenih njegovim prizadevanjem. Študij je uspešno zaključil z izpitom za jezikovno-zgodovinsko in pedagoško predmetno področje, ki mu je omogočil poučevanje na meščanskih šolah in potegovanje za službeno napredovanje. Ob njegovi kandidaturi za pad se je končal uspešno za t.i. rodoljube in Freuensfeld je mesto dobil. Manj uspešni pa so bili čez dve leti pri jurišu na nadučiteljsko mesto. Vsi ti družbeni spopadi, umski napori in boji v njegovi senzibilni in rahločutni osebnosti ter bolj lačna kot sita dunajska leta - vse to je po svoje stopnjevalo obolelost želodca, ki ga je spremljala še z Dunaja in se tudi po oddihu na Koroškem, Gorenjskem in v Trstu ni zmanjšala. Delo na začetku šol. leta 1893/94 je moral prekiniti; zdravniki so mu svetovali, naj gre na zdravljenje v Karlove Vare, znano zdravilišče za želodčne bolezni. Tam so mu povedali, da ga lahko reši le operacijski poseg. Operacija, ki naj bi preprečila najhujše in zmanjšala negativne posledice »Ca. ventr.« (želodčni rak), kakor je zapisal na posteljno bolniško tablico njegov operater dr. Gussenbauer, je zalegla le za dva dni: 23. 12. 1893 je Freuensfeld umrl. Njegova želja iz zadnjega pisma prijatelju Josipu Ivančiču, »ne pustite mojega trupla tukaj razrezati; dajte ga v domačo zemljo, ako je mogoče« (citirano po: Simon Cvahte, Josip Freunesfeld), je ostala neizpolnjena. Pokopan je v Pragi v skupinskem grobu. Za temi skopimi podatki o 32 letih nekega življenja pa se skriva desetletje intenzivnega strokovnega, javnega in literarnega delovanja. Kot učitelj in javna osebnost je Freuensfeld v ljutomerskem okolju, kjer je deloval najdlje, in tudi v širšem prostoru užival velik ugled. S svojim prizadevnim osnovnim pedagoškim delom, delovanjem v strokovnih združenjih (npr.: iz poročil Radoslava Kovačiča o delovanju učiteljskega društva za revijo Popotnik je mogoče razbrati dejavno Freuensfeldovo vlogo v njem) in s strokovnimi prispevki v Popotniku (do 1890 »list za šolo in dom«, po tem letu »glasilo Zveze slovenskih učiteljskih društev«) sije pridobil častno mesto med tistimi štajerskimi učitelji iz 2. polovice 19. stol., ki jih označujejo narodna zavednost, strokovna podkovanost in pedagoška profesionalnost ter pozitivna družbena angažiranost. Poleg tega velja omeniti Freuensfeldovo javno delovanje v vrstah narodno zavednega meščanstva, katerega osrednje »delovišče« je bila čitalnica. Zanjo Freuensfeldu ni bilo žal ur za tajniška in druga »tehnična« opravila, kakor tudi ne svojega govorniškega talenta, s katerim je spodbujal k narodnostnemu delovanju. Njegovi pristni stiki z ljudmi so mu tudi omogočili, daje po Slovenskih goricah, od Veržeja, Bunčan, Velike Nedelje in Cerovca do Svetinj in Tomaža pri Ormožu, zbral kar nekaj slovstvenega ljudskega blaga. Informatorji so mu bili različni ljudski godci in pevci, tako npr. tudi slepa beračica Frančiška Podgorelec iz Svetinj. To folkloristično gradivo je priobčil v Kresu, in sicer leta 1884 dve pripovedni pesmi, 5 pravljic o kralju Matjažu in 13 verskih bajk, leta 1886 pa 4 ljudske pripovedi ter nekaj ljudskih rekel in rečenic. (Nadaljevanje prihodnjič) AKCIJE 13. maj 1999, j^j! 12 R 0 m sedanjosti je tisto zdrav humor, kar uganjajo naši televizijci v zabavnih oddajah (Mario & Co., Miša Molk, Jernej Kuntner...), se krepko motite. Zdrav humor je bil včasih v Pavlihi, ki pa je ugasnila skupaj s socializmom. (Je šel z njim po gobe tudi smeh?) Tu in tam najdemo le kakšen aforizem, pa ne tistih v zvezi z razvpito viagro. Ker je pač pomlad in nas vse kakorkoli razganja - upam, da tudi tisti, ki so v »špitalu«, niso pozabili na to bom zapisal, krasen aforizem Evgena Juriča, ki pravi takole: »Vse življenje sloni na vprašalnici zasesti sklon: Mladi pravijo s kom, stari pa s čim.« Pa brez zamere, maj je pač! - MV naj..: kmetijo 99 martra in trpi Prijavnica Naslov lastnika: a so imeli tudi v trdih socialističnih časih smisel za humor, priča tudi napis na veliki obcestni tabli, ki je bila sicer postavljena v okolici Kidričevega, našli pa smo jo v našem Vestniku iz leta 1968. Napis je morda malce piker, a taki so tudi grafiti po zidovih, s katerimi pa se naša Sobota ne more pohvaliti. Fotografijo grafitov objavljamo seveda v teh Drobcih le kot vzporedni podatek, spomnimo pa se, kako so prve grafite pisali že med drugo vojno. (Ojej, rekli bodo, v spnaru Po domače: Prijavljam: a) naj... kmetijo b) obnovljeno hišo c) ograj0, Če imate ali poznate kmetijo, kije urejena, primerno grajena, na kateri kmetujejo vzorno in okolju prijazno ter spoštujejo tradicijo* obnovljeno staro kmetijo ali hišo, ki je ograjena z lepo ograjo, jo P J vite na 9- VESTNIKOVO ocenjevanje v akciji NAJ... kmetija '99- Prijave zbiramo do 17. maja 1999. Prijavnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota. •BRAMAC- da sem »rdečkar«, če zapišem, da se vfilmsko-fotografskem materialu najdejo grafiti kot OF, Živel Tito ...) Zdaj pa še nekaj o humorju, tistem zdravem: kje je danes? V časopisih ga skorajda ni. Tu in tam kaka šala le v Kaju, Nedeljcu ali v kakšnem magazinu. Če mislimo, da Kot kaže, sestavljalcu tega opozorita v Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem ni manjkalo domiselnosti. VESTNIKOV VLAK 12. junija 05VKISČC Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna Iščemo najlepšo in najprijaznejšo poletno teraso! Bliža se poletje, čas dopustov, vročih popoldnevov in poletnih večerov. Kako in kje jih bomo preživeli? Različno. Kot pribito pa velja, da se bomo vsi hladili v prijetni senci lokalov- nekateri s sladoledom, drugi z osvežilno pijačo, tretji s čim drugim. Ti prijetni opravki pa so toliko ugodnejši, če jih »opravljamo« na lepi terasi in v dobri družbi, seveda. Bralci Vestnika, vabimo vas k sodelovanju. Če poznate prijetno teraso, kjer je tudi osebje prijazno in ponudba ustrezna, izpolnite priloženo prijavnico in jo do 15. junija pošljite na naslov: Venera, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Na voljo boste imeli 5 prijavnic (zadnja bo objavljena 10.6.1999). Štiri terase, ki bodo dobile največ vaših glasov, bomo obiskali, jih predstavili v Vestniku, med njimi pa bo posebna komisija, sestavljena iz sodelavcev Venere, izbrala najlepšo in najboljšo. Kriteriji ocenjevanja so prijetno okolje, prijaznost osebja in ustrezna ponudba. Na terasi, ki bo ... naj, bomo v začetku julija, skupaj s pokroviteljem akcije Pivovarno Union, pripravili prijetno druženje z zabavo. Že sedaj ste vabljeni vsi, ki boste glasovali, obenem pa obljubljamo, da pripravlja Pivovarna Union za srečne izžrebance med vami, tudi presenečenja. (/O ) pomurska^ zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota na kratko« na kratko« na kratko Lemerje V Lemerju, Zenkovcih in Brezovcih končujejo z napeljavo vodovodnega omrežja v dolžini šestih kilometrov. Naložba bo stala 70 milijonov tolarjev. Precej zahtevnejše pa bo speljati vodovod na hribovito Goričko. Morda pa bodo usposobili alternativne vrtine v Pečarovcih? Krajane bo stala napeljava vodovoda 350.000 tolarjev, ki jih bodo plačali v treh letih. (J. Ko.) Cerkvenjak V Cerkvenjaku so imeli zabavnoglasbeno prireditev Najglas Cer- kvenjaka. Nastopilo je 19 mladih glasbenih talentov, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini. V prvi (mladi do petega razreda OŠ) je zmagala domačinka Mateja Do-manjko, ki je zapela pesem K/e sem jaz, kje si t/. Drugo nagrado strokovne komisije in tudi občinstva si je pripela Anita Kralj od Svete Trojice, tretja pa je bila Damjana Vajs od Benedikta. V drugi starostni skupini (mladi od šestega razreda naprej) je bila prva domačina Anja Firbas, ki je pela pesem Tudi angeli jočejo. Drugo nagrado strokovne komisije je dobil Darjan Kocmut od Benedikta. Občinstvo pa mu je za to pesem prisodilo celo prvo mesto. Občinstvo in strokovna komisija pa sta se odločili enako pri dodeljevanju tretje nagrade: dobila jo je domačinka Polona Divjak. (F. Br.)’ ■o irs^n taoneno^ass 5V€T0VANJ€ RAČUNALNIŠKO l Z O B R A Ž € VA N J 6 PROGRAMSKA 0PR6MA Slovenska 4E tel/faks: (069) 37160 HHP://WWW.B2MB.SI ZAUPNO VAM SVETUJ^ 090 46 4 . vrorzmLO a’ 24.5.-M'! E*c®d1^i, GOSTILNA HORVAT - | Polana, tel. št. 251 010 Preživite prijetne urice na pokriti terasi° ^^9 hrani, pijači in glasbi. Novost: odprto Izberite si darilo! Radi bi telefonirali od koderkoli? Potem si Imate sadovnjak in/ali vinow boste izbrali mobilni telefon, boste izbrali motorno škropHn'c°' Radi poslušate dobro glasbo? Odločitev Radi imate negovano trato? Dobrni težka: izbrali si boste glasbeni stolp, ste se za motorno kosilnico. Ne bodite skromni! Potegujete se lahko ne le za eno, ampak celo za vse štiri nagrade! Izrežite mrežo in vanjo lepite oštevilčen ^ik, bomo objavljali v prihodnjih številkah. Zadnje sličice bomo objavili 10. junija. Potem pošljite lepljenko na našlo1''• arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali jo 19. junija prinesite s seboj na letalski miting v Rakičan, kJe UNION Pošiljatelj: Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime in priimek, našim); a S sličicami izpolnjeno mrežo pošljite šele po 11. juniju na Vestnik, arh. Novaka 13, 9000 ■ 13. maj 1999 KMETIJSTVO Pletev (mandanje) vinske trte I ■ m i<5 PrV° ze'eno de*° v vinogradu. S pletvijo odstrani-b ° vse mlade poganjke, ki jih v prihodnje ne bomo potre-nj^ kj j L PriPoročljivo je, da roden vinograd pleve vinograd-, , r 0 *ud' obrezoval, saj je pletev korektura rezi. ^Lplevemo? Me za ’kl bl se sicer pora-usmeriio v adstranienih mladik, tfebovaii in ad'k®’ ki d'b bomo Potrti. Pletev Sm°iib zato Postili na sPl°šnokrJnHPriP°rOČIjiv^ Pom lahko |P 6V tfSa' S tem ukre" noinki^avnavamo tudi količi-Pletvi izboljša8 Pr'delka’ Sai se P° 'ihze&f^^nostpreosta-oploditev |pn-°V' b°ljša bo tudi van°stjaonrtS' 9r°Zdi’ bo|iša obar’ H Keri.^^^adnjekako-^anjšana ns bo|i zračna, je le*(črnan °St0kužbzb0-nem Pa je tu^e9aV0St' oid'j>> obe' ^?lUdl blažja, učinko- vitejša in cenejša. Pletev je še posebno pomembna pri bujno rastočih sortah (sauvignon, beli pinot, chardonnay, kerner, renski rizling ...) in v vinogradih z manjšimi medvrstnimi in medtrsnimi razdaljami. Kdaj začnemo pleti? Pleti začnemo, ko je minila nevarnost spomladanskih pozeb in so mladike dolge nad 10 cm (v nerodnih vinogradih 5 cm) oziroma ko na poganjkih opazimo kabrnke -prihodnje grozdiče. V tem času imamo še dober pregled, zaradi nežnosti mladik lahko delo opravimo ročno, rane pa so minimalne. Opleti moramo: -jalovke na starem lesu, če jih ne bomo uporabili kot nadomestni les za naslednje leto ali pomladitev debla, kraka kordona ali rodnega strelja na kordonu; - nerodne mladike na šparonih, ki so pognale iz sobrstov ali iz glavnega očesa pri močnejšem napadu pršic (akarinoza); - nerodne mladike na reznikih in čepih, to je vse tiste, ki jih ne bomo uporabili pri zimski rezi; -vse drobne, slabo razvite poganjke na deblu in drugem starem lesu, ki so pognale iz spečih očes; - tudi rodne mladike (izjemoma), če sodimo, da je nastavek glede na moč trsa preobilen. Da bi listi mogli proizvesti potrebno količino hrane, moramo pustiti optimalno število mladik, ne glede na njihovo rodnost. Pri tem moramo upoštevati, da je produkti- ^enje dkome Pese nTaV"V posevkih sla-Plevelov je "Erekcijo skln°V’ S° bili Seiani Zredči k0pa- 4-6 1$? Počnemo, ko pesa °bičaino P° Pr' ^l8d0|2 'nine smeta biti bližje optim^’ Na ta način dos: Sklop- ‘o ie or?e.ddenie ia raStlin na hektar. sai P°trebno opraviti sta zmam •6 Z vsakirn zamuje- preP°9oste- S^i6?Jnirania-0,6 ^in^rn680 do9noiujemo 6id??^ultivir ^ha' obioajno °Hca mai/T™ ’ naiP°zaeje Stokrat °Znejša Upora' S'*tehS6bnQsti S|adPk°VZr°Či Zm ^“loško kk r,a ln zmanj-° kakov°st pridelanih priporočamo nes^Cnine (ur®e> za uporab|jat'-iPmSe Tonina hi-^nins^0 počasn?lno delovanie 1 dušik Unn lahko Uporabljajo šele po- ^tva, posevkov sladkorne pese tem, ko ga drobnoživke v tleh »predelajo« v rastlinam dostopne oblike. To je za optimalno prehrano sladkorne pese prepozno, posledica pa je manjši izkoristek sladkorja pri predelavi pese v tovarni. Medvrstno okopavanje (kultiviranje) Ker je sladkorna pesa rastlina, ki v tleh razvije veliko organske mase, koreni pa zelo intenzivno dihajo, je nujno, da so tla med vrstami obdelana. Medvrstno okopavanje omogoča: - boljše ukoreninjenje pese in s tem lažje sprejemanje hranil iz tal, - boljšo izmenjavo plinov med tlemi in atmosfero, - enakomerno vpijanje vode (padavin), - preprečevanje izgub vode iz tal zaradi evaporacije. S tem opravilom preprečujemo zaskorjenost, hkrati pa tudi uničujemo plevel med vrstami. Strojno okopavanje posevkov sladkorne pese ugodno vpliva na rast in razvoj pese, s tem pa tudi na količino pridelka. Pozitivne učinke lahko pričakujemo predvsem na težkih, zamuljenih ali zaskorjenih tleh. Prav tako je nujno okopavanje med vrstami, če so v posevku pleveli, ki jih s herbicidi ni bilo mogoče uspešno zatreti. Če pričakujemo sušo v poletnih mesecih (kar je v naših pridelovalnih razmerah pogosto) ali če je že pomlad sušna, je strojno okopavanje neizbežen ukrep. Posevek pričnemo strojno okopavati, ko so vidne vrste. Priporočamo, da kultiviranje opravite vsaj dvakrat. Pri prvem okopavanju uporabljajte zaščitne diske, da ne poškodujete mladih rastlin. Uporaba bora Bor je eno najpomembnejših mi-krohranil v prehrani sladkorne pese. Pomanjkanje povzroča bolezen -srčno trohnobo korenov, posledica katere sta manjši pridelek in slabša kakovost korenov. Dodajanje bora je nujno, če je pesa posejana na izčrpanih tleh z nizko vsebnostjo organske snovi, če smo tla apnili, oziroma na tleh, kjer je vsebnost bora nižja od 0,7 ppm. Priporočamo foliarno gnojenje z enim od gnojil, ki vsebujejo bor. Na trgu jih je več le-teh, in sicer: solu-bor, topbor, borogreen, bortrac, da-misol BB, nutribor, ki poleg 8 % bora vsebuje še mangan, molibden, cink, magnezijev oksid, žveplo in dušik. Gnojila z borom lahko prvič uporabite skupaj z insekticidi proti listnim ušem, drugič pa skupaj s fungicidi proti cerkospori. vnost nerodnih mladik manjša v primerjavi z rodnimi. Pletev lahko opustimo pri nekaterih visokih vzgojnih oblikah (Mo-serjeva vzgoja in vzgoja prosto visečih šparonov) in v vinogradih, ki jih je že pred pletvijo poškodovala toča. Na zemljiščih, ki se zelo segrevajo (kamnita in peščena tla) 'in na najbolših legah plevemo manj intenzivno, da ne bi prišlo do ožigov na grozdju. Pri pletvi puščene mladike usmerjamo med žice, da jih veter ali mehanizacija ne polomi. Drugo pletev in usmerjanje mladik med žice opravimo po cvetenju. Kako plevemo mlade vinograde? Prvi letnik (letos posajeni vinogradi) pričnemo pleti, ko so mladike dolge vsaj 5 cm. Vedno puščamo dve najiepši, le tam, kjer je pogosta toča, lahko pustimo vse mladike. Prvo leto je za mlade trte pomembna predvsem listna masa in ne dolžina poganjkov. Pri drugem letniku, kjer smo rezali na dve očesi (normalno), pustimo dve najmočnejši mladiki, vse druge pa odstranimo. Tam, kjer smo zaradi močne rasti v prvem letu pri rezi pustili mladiko (primerne debeline), ki predstavlja del ali celotno deblo, se ravnamo kot pri tretjem letniku. Vse puščene poganjke privezujemo h kolu, da se ne polomijo V tretjem (oziroma v drugem) letniku obstaja nevarnost preobremenitve trte, ker so vse mladike, ki jih puščamo, rodne, saj izraščajo iz dveletnega lesa. Kjer smo se odločili za vzgojno obliko gyot in smo spomladi obrezali rozgo na eno oko nad ali pod glavno žico, pustimo 3-5 najvišje ležečih mladik, kjer pa imamo tanjše deblo, pustimo le dve mladiki. Na spodnjem “rezervnem” rezniku pustimo le eno najlepše razvito mladiko. Pri kordonski vzgojni obliki (kratki kordon) pustimo na prihodnjem kordonu le eno mladiko iz vsakega očesa na zgornji strani. Odstraniti moramo vse mladike, ki izraščajo iz očes na spodnji strani prihodnjega kordona. Najvišje na deblu pustimo še eno do dve mladiki, tako da je skupna obremenitev 5-8 mladik na trto. Buče uče so rastline, ki imajo svoje zahteve. Poleg kvalitetno pripravljene zemlje je zelo pomemben dejavnik tudi čas saditve buč. Vedeti moramo, da buče potrebujejo toplo zemljo, ogreta mora biti na 12-15 stopinj Celzija, drugače lahko pride do poškodb kalčkov zaradi mrzle zemlje. Optimalni čas za sajenje buč je med 5. in 15. majem. Prevelika želja po čimprej opravljenem delu nam lahko velikokrat škoduje. Bučno seme mora biti posajeno na 3-4 cm globoko in na koncu naj bo 1-1,5 rastline/m2. To mora biti tako na široko zaradi tega, ker buče potrebujejo precej prostora, saj so vreže izredno dolge. Tako pride na hektar 10.000-15.000 rastlin. V nobenem primeru naj ne bi sadili bolj na gosto, saj bo s tem zmanjšan pridelek. Če sadite ročno, porabite 3-4 kg semena/ha, pri strojnem sajenju pa 7-8 kg semena/ha. Najbolje je, če lahko pripravite površino za buče že jeseni. Orjemo do globine 25 cm, brazde naj bodo čez zimo odprte, da se zboljša delovanje mraza in vode. Pri spomladanski obdelavi je temeljna naloga, ohraniti zimsko vlago. Zato spomladi branamo, brž ko to dopuščajo talne razmere. Poudariti je treba, da seme ne sme čakati na njivo, ampak mora za setev pripravljena njiva čakati na čas setve. Tako naj bi bilo, vendar vemo, da v praksi ne pride vedno do takega vrstnega reda. varstvo rastlin ____ KZ TURNIŠČE .Pakiranje mpc v sit 1/1 3.816,00 ^^5 4.711,00 -j । 6.960,00 4.984,00 —1Z1_ 4.904,00 vi 1.553,00 1.317,00 798,00 759,00 2.319,00 -Vl__ 1.390,00 1.401,00 —_V1 572,00 1.954,00 2.750,00 9.956,00 2.703,00 980,00 3.890,00 6.984,00 1.750,00 3.270,00 nAbNlSTVo 388,00 1.405,00 1.292,00 1.367,00 1.102,00 2.636,00 836,00 1.730,00 ,2 SILVA KUHARIČ, DIPL. INŽ. AGR. ■ MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE ■ Priporočljivo je gnojenje v jeseni s hlevskim gnojem v količini 300 do 400 dt/ha. Z mineralnimi gnojili pa dodajamo 60 do 80 kg dušika/ha, 100 do 120 kg fosforja/ha in 150 do 180 kg kalija/ha pri spomladanski obdelavi. Tu so mišljena čista hranila. To dosežemo nekje z uporabo 600 do 800 kg NPK 10 : 15 : 20 na hektar. Če nismo dodali v jeseni hlevskega gnoja, lahko to osnovno gnojenje nekoliko povečamo. Na kislih tleh je potrebno ap-njenje v jeseni v količini 1000 do 2000 kg/ha, apno pa zaorjemo. Spomladi pa dodajamo manjše količine apna, le do 1200 kg/ha, lahko ga potrosimo spomladi po od- prtih brazdah ali ga zabranamo s kolutasto ali peresasto brano, ki jo spustimo globlje v ornico. Prvič dognojujemo pred razraščanjem buč ob začetku cvetenja, kar je običajno v drugi polovici junija. Količina potrebnega dušika je 20 do 60 kg/ha. Dognojujemo lahko tudi z UREO 50 do 150 kg/ ha, to je pa odvisno od stanja in kondicije posevka. V tem času lahko zemljo tudi še prerahljamo. Sejemo lahko ročno v prej označene vrste ali strojno s pnevmatskimi sejalnicami. Natančno lahko naravnamo razdalje in globino, ne da bi pri tem poškodovali seme. Nakaljeno seme pa lahko sejemo le ročno. Razdalja med vrstami naj bo nekje 1,6 do 2,2 m, v vrsti pa 35 do 60 cm. Odvisno je seveda od sejalnice, s katero boste sejali. Skušajte se pa držati teh pravil in malo preračunajte, saj buče resnično potrebujejo prostor za rast. Tam, kjer boste zasadili večje površine, priporočamo, da uporabite pripravke proti plevelom pred saditvijo buč ali p takoj po saditvi in obvezno pred vznikom buč. Uradno dovoljenje za uporabo v bučah imata: *COTOFOR, ki ga uporabimo v količini 3-4 kg/ha, deluje proti širokolistnim plevelom in ga moramo uporabiti po setvi in pred vznikom buč, ‘DEVRINOL, ki ga uporabimo v količini 2 l/ha in uniči v glavnem kaleče plevele. Uporabimo ga pred saditvijo buč. Ko pripravimo površino, kjer bomo sadili buče, poškropimo z DEVRINOLOM in ga plitvo zadelamo v tla, inkorporiramo. Počakamo 5-7 dni in nato sadimo buče. V praksi pa se glede na izkušnje uporabljajo naslednji pripravki: * DUAL 500 EC 2 l/ha ‘DUALGOLD 0,8-1 l/ha ‘LASSO EC 4 l/ha Delujejo proti travnim plevelom. * PROMEPIN *PROHELAN * PROMETRIN 1-1,5 kg/ha 1-1,5 kg/ha 1-1,5 kg/ha Delujejo proti širokolistnim plevelom. Tudi ti pripravki, ki jih moramo kombinirati, če želimo zaobjeti vse plevele, se uporabijo 5-7 dni pred saditvijo buč, lahko pa tudi takoj po setvi oziroma saditvi buč, vendar resnično takoj, (se nadaljuje) METKA BARBARIČ, DIPL. KMET. INŽ. I Zavarujmo žita pred boleznimi letošnjem letu smo imeli nekoliko zapoznelo vegetacijo, kar pa za bolezni ne moremo trditi. Ni povsod enako, zato je zelo priporočljivo, da se prej prepričate o stanju posevkov, kot pa da greste kar na njivo s fungicidom (sredstvo za zatiranje bolezni). Na pamet škropljenje se vam ne bo obneslo, pa še dodatno boste obremenjevali okolje. Vsaka pomembnejša bolezen je prepoznavna po določenih specifičnih znakih, če pa niste sigurni, pokličite strokovnjake in vam,bomo skušali pomagati. Pepelovka ali žitna pepelasta plesen (Blumeria graminis) Pepelasta plesen okužuje predvsem pšenico in ječmen, redkeje rž, povzroča pa 10-20 % znižanje pridelka. Na posevku se lahko pojavi že jeseni, kar je verjetneje pri zgodaj sejanih posevkih, ki že jeseni rastejo v toplejšem obdobju. V jeseni bolne rastline rumenijo in se sušijo, ponavadi v gnezdih na posevku. Zimo preživi gliva običajno na žitu in se spomladi širi najprej na spodnje liste. Še posebej hitro se pojavi v gostih in bujnih posevkih, ki so manj zračni, manj osvetljeni in se vlaga dlje zadržuje. Zato je glavni ukrep za omejitev napada pepelovke izbor manj občutljive sorte in ne preveč intenzivna tehnologija, predvsem optimalna gostota in zmerno gnojenje z dušikom. Ko se pepelovka pojavi v večjem obsegu, je potrebno posredovati s fungicidom. Prag za škropljenje je v fazi kolenčenja presežen, ko ugotovimo pepelasto plesen na 25 % rastlin na treh zgornjih listih glavne bili, v fazi klasenja pa, ko najdemo nad 50 % plesni na zgornjih treh listih. Pšenična listna pegavost (Septoria tritici) Ozimna pšenica in rž se lahko okužita že jeseni, največkrat pav mokri pomladi. Sušenje spodnjih listov in pege na zgornjih listih se hitro razširijo še posebej na težjih tleh. Sorte so na listno pegavost različno občutljive. Ker se bolezen ohranja s sporami na slami in na strnišču, je izrednega pomena poletna obdelava strnišč in kolobarjenje. Ob pojavu klorotičnih razbarvani - peg na listih - priporočamo uporabo fungicida. Rjava pegavost pšeničnih plev (Septoria nodo-rum) Čeprav gliva povzroča obolenje klasa na pšenici in rži, lahko posevke okužuje že od vznika dalje. Na plevi-cah so bolezenski znaki najbolj očitni in ob zgodnjem pojavu močno zmanjšajo pridelek. ..Okužena zrna so včasih deformirana, na površju pa nosijo rjave pege. Ker se gliva tako ohranja na semenu, na ostankih slame, na plevelih in travah, je zopet zelo pomembno kolobarjenje, obdelava strnišča in razkuževanje semena. V času, ko žito klasi, mora biti opravljeno vsaj eno škropljenje s fungicidom. Rjavenje plevic je še posebej nevarno, če je okrog cvetenja deževno vreme. Fuzarioze korenin, stebla in klasa (Fusarium spp.) Fuzarioze povzroča več vrst gliv, ki okužujejo že mlade rastline, pri starejših pa je škoda predvsem na klasu. Glive iz rodu Fusarium živijo v tleh na odmrlih rastlinskih ostankih, prenašajo pa se tudi s semenom. V naših razmerah povzroča škodo predvsem snežna Preglednica: Sredstva za zatiranje bolezni žit SREDSTVO ODM. kg, I/ ha KAR. dni Pepelovka Rje List, peg. Rjav, plevic 1ž. list, ožig ARCHER 425-EC 1 30 0. 0 0 X 0 CALIXIN 0,5-0,75 42 0 CORBEL 0,75 42 0 0 DUETT 1 35 0 0 0 0 0 FOLICUR BT 250 1,25 42 0 0 0 0 0 FOLICUR EW 250 0,75-1 42 0 0 0 0 0 FOLICUR PLUS 0,75 42 0 0 0 0 0 IMPACT 1 35 0 0 X X X IMPACT C 1,25 42 0 0 OPUS TEAM 1-1,2 42' 0 0 0 0 0 TILT 250 EC 0,5-0,75 '35 0 0 0 0 0 TILT CB 187,5 FW 2 42. 0 0 0 0 0 Legenda: (x) Zmanjšuje obolenje (o) Zatira bolezen plesen v določenih letih. Velja tudi, da fuzarioze napadejo predvsem posevke, ki so v stresu. Še posebej v letih s poletno sušo se lahko gliva iz pritlehnega dela širi po bili in povzroča venenje in prisilno dozorevanje ’ posevka. Občasno pa se pojavi v večjem obsegu tudi fuzarioza klasa, še posebej v letih, ko je v času klasenja veliko dežja. Na fuzarioze klasa delujejo nekateri fungicidi za tretiranje semena in za škropljenje v času klasenja (glej tabeli 1 in 2). Rženi listni ožig (Rhynchosporium secalis) V preteklosti je bila to glavna bolezen rži. Danes je na rži manj nevarna, postaja pa glavna bolezen ječmena in povzroča veliko gospodarsko škodo. V zgodaj sejanih posevkih se pojavi že jeseni, večinoma pa je nevarna v marcu. Ovalne rjavkaste pege z rdečakstim robom se pojavljajo predvsem na listih in kasneje na plevicah. Takoj, ko jihopazimo, moramo posevke ječmena škropiti. Ožigi na listih in sušenje listov namreč onemogočata razvoj klasov in pridelek ječmena se lahko prepolovi. Poleg kemičnega varstva je najvažnejši ukrep izbira odporne sorte, kolobarjenje in zao-ravanje strnišča. Bolezni nam v posevkih zredčijo posevek, vendar svetujemo, da počakate, da se bolezen pojavi na posevku, saj šele potem ugotovite, katera bolezen je prisotna in do kakšne faze, ter se šele po posvetu s strokovnjakom odločite za fun-gicidno sredstvo. Ne splača se pretiravati in brezglavo škropiti, češ sosed je škropil, moram še jaz. In ne bo odveč opozorilo: v vetrovnem in vročem vremenu ne škropite posevkov. METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ■ IZ NAŠIH KRAJEV 13. maj 1999, Prva predstavitev literarnega krožka DU Ljutomer Vedno bolj dorečena literarna snovanja Ljudski pisci iz Ljutomera povezujejo tudi mlade N edavno je bilo v lepo obnovljeni dvorani glasbene šole v Ljutomeru prvo literarno srečanje članov krožka ljudskih piscev, ki dela v okviru tamkajšnjega društva upokojencev. Vodja skupine piscev Frančišek Ferencek je v nagovoru poudaril, “da je vsa ta dela, ki jih boste nocoj slišali, napisala neuka roka preprostega človeka, ki ima voljo do tovrstnega snovanja”. Prireditev je doživeto povezovala in predstavljala nastopajoče mentorica krožka, slavistka Ljerka Zemljič. Iz prebranih pesmi in krajše proze je bilo predvsem čutiti človekovo prvinsko ljubezen do matere. Iz besedil je velo dejstvo, kako neizmerno moč ima napisana beseda, je človekov ventil za sproščanje notranjega nemira, prekipevajočih čustev ali neizmerne bolečine. In s pomočjo pisave lahko postane človek izpovedovalec in papir molčeč spovednik. In ta večer je bilo za nekaj izpovedi konec molčečnosti. Izražena je bila velika volja do literarnega snovanja. In kjer je volja, bo tudi kakovost snovanja vedno bolj dorečena. Del nastopajočih na literarni prireditvi v Ljutomeru z mentorico Ljerko Zemljič (levo) Foto: F. Š. Med nastopajočimi so bili poleg upokojencev tudi mladi člani literarnega krožka. Tinki Vrhar je komaj enajst let. Poleg nje so se predstavili: Anica Zelko, Denis Raj, Frančišek Ferencek, Majda Slavinec, Angela Duh, Ivek Vrhar in Ludvik Rudolf.Večer so polepšali glasbeni vložki učenk in učiteljic ljutomerske glasbene šole Slavka Osterca. Sodelovale so: Nadja Horvat, Suzana Kunčič, Natalija Rantaša, Romana Recek -Gnezda, Tina Čeh in Danijela Sabo.Literami krožek deluje pri DU Ljutomer leto dni. Združuje sedem članov, ki so se že nekajkrat predstavili javnosti. Občasno objavljajo v časopisih in v zborniku Literarnega kluba DU Slovenije. Nekatera dela so ali še bodo izšla v samostojnih knjižnih izdajah. Vsi sodelujejo s svojimi literarnimi prispevki v posebnem glasilu, ki ga enkrat letno izda Skupnost upokojenskih organizacij Štajerske. Sestavljajo jo društva upokojencev Maribor Center, Ptuj, Ormož in Ljutomer. Za kakovostno rast krožka skrbi mentorica Ljerka Zemljič v okviru DU in Zveze kulturnih društev Ljutomer. F. S. ■ V Bakovcih začeli graditi kanalizacijo o dolgotrajnih pripravah so v Bakovcih vendarle začeli z gradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave, ki je osrednja naložba, zapisana v referendumskem programu. Delavci podjetja Pomgrad Nizkogradnje iz Murske Sobote so namreč začeli z izkopom kanalov za postavitev cevi. Kot je predvideno, bodo v prvi fazi gradili kanalizacijsko omrežje, vredno čez 30 milijonov tolarjev. V drugi fazi bo na vrsti čistilna naprava, zmogljivosti 2.000 enot. Ta bo omogočala čiščenje sanitarnih odpadnih voda za celotno naselje. Stala bo v jugovzhodnem delu Bakovec ob rokavu reke Mure, v katerega se izliva potok Mokoš. Naprava bo delovala po principu aktivnega odstranjevanja blata in fosforja. V nadaljnjem procesu se bo odpadna očiščena voda po ločenem sistemu odvajala iz čistilne naprave v rokav reke Mure, nato pa skozi prepust v visokovodnem nasipu reke Mure. M. JERSE ■ Predstavljamo vam Strehovce s litri mleka na dan Znani po vinu in - mleku! S Črna točka je zadružni dom te vedeli, da se Strehovci ne imenujejo po strehah, ampak po strelcih? Ja, res je, vsaj tako nam je povedal domačin Franc Trajber, sicer svetnik občine Dobrovnik. Najprej je naselje Strehovci nastalo na bregu prek ceste, v ravnini je bilo le kakih deset hiš, vedo povedati starejši ljudje. Ker pa je bila zemlja na ravnem, pridelke pa so morali voziti v breg, so se zato v obdobju 1840-1850 preselili v ravnino. V začetku so se ukvarjali z lončarstvom, potem z železno posodo, nakar je bil v Strehovcih skoraj pri vsaki drugi hiši zidar. Strehovski zidarji so bili znani daleč naokrog, še posebno zidarski mojster Ivan Varga. Tu so bili še mizarski mojstri, tako da je bilo v gradbeništvu in obrti skupno šestdeset ljudi. Vendar se tradicija ni nadaljevala, starejši so odšli v pokoj, nekaj zainteresiranih mlajših pa se je raje preusmerilo v druge poklice, ker se s težkim poslom, kakršen je zidarstvo, nočejo več ukvarjati. V obdobju 1960-1970 je v Strehovcih živelo okrog 400 ljudi, sedaj pa jih le nekaj čez 200. Prebivalstvo stagnira. Nekateri se ukvarjajo s kmetijstvom, nekateri pa dobivajo socialno pomoč. Imajo njive, a jih zaradi pomoči raje pustijo vnemar. »Mislim, da državni zakon ni dober zato, ker ima nekdo 3-4 hektarje zemlje, pa dobi 20-25 tisoč tolarjev pa še žena in otroci dobijo pomoč, tako da zberejo nekje do sto tisočakov, zemlja pa zarašča,« je nezadovoljen Franc Trajber. Tudi precej praznih hiš je med 75 hišnimi številkami v ravnini in kakimi desetimi v bregu. Površina Strehovec znaša 1,5 kvadratna kilometra (brez tistih v bregu), vaške ceste pa je skupaj za okrog dva kilometra. Vas je bila med 2. svetovno vojno zelo aktivna. Tu je bila prva konferenca prekmurskih aktivistov. Tudi borbe so bile tukaj, o Čemer priča spomenik padlim borcem. Vsak Prekmurec ve, kje je kapelica sv. Vida, pa tudi Bukovniško jezero je streho-vsko, le v okviru turističnega društva se vzdržuje s pomočjo dobrovniške občine, ker gre le za veliko površino, Strehovčarji pa sami ne morejo skrbeti zanj. Vendar pa je vse to last katastrskega okoliša Strehovci. In tudi 500 metrov gor od jezera je stal pred 150 leti samostan, tako da meji katastrska površina Strehovec do Kobilja, Motvarjevec in Bukovnice. V naslednjih mesecih tega leta bodo volitve in potem bo ustanovljena krajevna skupnost Strehovci. »Čeprav smo tu v glavnem slovenske narodnosti, nimamo problema z življenjem v občini, ki je narodnostno mešana,« je ponosen domači svetnik. »Nekdaj pred davnimi časi Novo mrliško vežico so Strehovčani zgradili večinoma so Strehovci spadali v bogojin-sko občino, ker so bili vsi naši predniki tam krščeni ter zapisa- Kljub veliki večini slovenskega življa se v Strehovcih dobro razumejo s prebivalci madžarske v občini. nem uradu.« Potem ko je nastala tista prva stara Jugoslavija, so Strehovce preselili pod dobrovniško okrilje. Od tistega časa je bil krajevni urad v Dobrovniku in tudi gravitirali so k Dobrovniku. Vendar je zanimivo, da ljudje v Dobrovniku na prvem referendumu niso izglasovali svoje lastne občine, edino v Strehovcih je bila večina za nastanek dobrovniške občine. Za zdaj občina Dobrovnik Strehovcem ureja vse zadeve, tudi finančne, dokler ne bo nastala KS. Vsak svetnik je odgovoren svoji vasi za napredek, za komunalo, čiščenje, skratka za vse zadeve. Občina Lendava pa mora še plačati nekatere nujne zadeve, kot je npr. odvoz smeti. No, poleg Franca Trajberja sta v Strehovcih še dva svetnika: Štefan Holcman in Ivan Zadravec. Doslej so naredili precej (iz svojega samoprispevka in svoje lastne udeležbe): 6 kilometrov asfaltne poti, novo mrliško vežico, telefon, komasacijo in ulično razsvetljavo. V prihodnje nameravajo lastnikom vinogradov, parcel in počitniških hišic iz Turnišča in drugih krajev predlagati in jih prositi, da finančno podprejo asfaltiranje 1,2 km ceste, ki gre skozi Strehovce in se priključi na cesto Dobrovnik-Renkovci. Lepo bi bilo narediti kakšno turistično kmetijo ob jezeru. Problem je tudi zadružni dom. »Starejši ljudje so zelo žalostni, ker smo ga zgradili z lastnimi rokami in zdaj v osemdesetih, devetdesetih letih se je zadruga nacionalizirala in je dom last zadruge, ki ima tu v najemu trgovino. Oni najemnino pobirajo, za dom in njegovo vzdrževanje pa se nihče ne zanima. Vrnitev doma v prvotne roke bo tudi ena od nalog nove KS,« je odločen Franc Trajber. Prej je zato v Strehovcih delovalo kulturno društvo, bile so razne mitingi, sedaj lo. Ostali so samošeJO na, gasilsko društvo niško društvo v okVI niškega. _ . In kaj je sedaj y / najbolj znano? P^i^ vino, ki je pobralo vih mest na vanjih. Imajo je zidarski mojster,*■ 1 slenih pet ali šest pa je na novo zač6 drobne kmetijske in bo verjetno zaposlil. P^^M Ivan Adamič, kije ^ii bočanom. Pohva veliko mleka, suj niku, ki ima 400 namolzejo na d3 _q jii^ mleka, v okrog Strehovcih pa 1 J 500 litrov mleka ^0^/1I FOTO: XIX. MEDNARODNI MARATON TREH SRC Radenci, 15. maja 1999, start ob 15. uri SLOVENIJA - AVSTRIJA Tišina X Tišin8^^ lo, kij°trer' 414 učene6* jo, vljajo. do do zac jep^M; Žbe oče«! lijonov1 naj bi ov 146 mihJ 1^13^1maj 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Ječanje z duhovitim Ivanom Katanom v Radgonskih goricah Pod trsom rojen, °So2°VSem n«avno. ?Ip01nagale 61 °dvrSle »Pe, da %.p0r’.ap°®očnibila po-v n n'oa je zavila novo-edpasnik, ki ga je ^MesetV"8a odnesla do-^ravo, ni pozneje je spet Wei‘imi ie,i življenje vn k m 8a sreeal %111 Seboijp mekresno, a »ost^a Hca Zagledal v izraz ZaposHl na 'Sav*?0-’6 rezal6”1 kombina- 1%.V 8oriCah nsko trto. Z prislužii Se^t^ ft ™iz. ^V>n0Vih. 1 s° Šli “SJ! bll° šest ot-rebuhom za kruhom”, le Ivan je ostal doma. En bratec je bil poseben korenjak. Devet mesecev mu je bilo in že je shodil. Živahen je bil in radoveden. Ko mu je bilo leto dni, se je motal okoli cisterne z vodo, ki so jo uporabljali virjič-arji v času škropljenja za pripravo škropiva. Tistega dne je bila notri voda in v njej ribe. Otrok se je nagnil čez rob, gledal in gledal, padel navzdol ter utonil. Včasih so za škropljenje trte pripravili v velikih betonskih cisternah raztopino modre galice. Škropivo so zajemali z vedri in ga vlivali v škropilnice, ki so jih imeli na ramenih tisti “Čehi”, ki so škropili. Ivan je “na hece” Prišlo mi je na ušesa, da je Ivan rad “na hece”. Mnogim nekdanjim sodelavcem ali ljudem po Radgonskih goricah je napletel veliko “resničnih” zgodb. In potem se je izkazalo, da je bilo vse povedano duhovita izmišljotina. Zgodilo se je celo, da je neki ženski povedal, da je njena stara in bolna soseda umrla. Kot se za dobro sosedo spodobi, je ta brž nabrala rože na svojem vrtu. Naredila šopek, si nadela črno ruto in rože odnesla pokojnici. Šla je počasi proti hiši in v mislih premlevala življenjsko pot pokojnice. Šopek ji je skoraj zletel iz roke, ko je na svoje veliko začudenje zagledala sosedo, sedeti na klopci pred hiško. “Kam pa kam, tako zgodaj?” jo je ogovorila sedeča. “Na grob, na radgonsko pokopališče nesem šopek...” seje znašla zmedena soseda in naredila velik ovinek okoli hiše, da ženska ne bi opazila, da se je vrnila domov. FRANČEK ŠTEFANECB ' M??'V ^a^a^a’ nam je prinesel tole foto- ha ’ s° očit? Ulede ki med KraPiem in Grlavo. Prikazuje tri ^Ijen nalete|e $e braniio zlasti z mišmi. Kanje, ki so s'Carn, Kotv>a Zrnast s*ruP> ki je bil morda nestro-k ®ntar Dmnilččamr, Življenje Ivana Katana se je začelo in se nadaljuje sredi Radgonskih goric. Foto: F. Š. Obisk v domu počitka Letos je mednarodno leto starejših. V KS Ižakovci živi 120 ljudi, starih nad 65 let. Pred kratkim je delegacija KS in krajevnega odbora Rdečega križa obiskala tri sokrajane, ki preživljajo jesen življenja v Domu starejših Rakičan-. Terezija Škafar, Anton Horvat in Katarina Lešnjak. Predstavniki KS in RK so povprašali o njihovem zdravju in počutju, prinesli pa so tudi nekaj daril. Še bodo obiskovali svoje ljudi v domu in vse bodo storili, da vez med prejšnjim in sedanjim krajem bivanja ne bo prekinjena. Zgledno, mar ne? - J. Ž. Krajna Podobno kot v strugi stare Ledave so tudi v gramoznici na Krajni neočiščena divja odlagališča smeti. Ker je takih primerov še več, bodo predsedniki krajevnih skupnosti v prihodnje pripravili popis vseh divjih odlagališč, ki jih bodo nato javni delavci očistili. M. J. Vključite drago stopnjo! Ring® Proti odpornim ali na novo vzniklim širokdlistnim plevelom v koruzi je RING, novi herbicid firme Novartis Agro, d. o. o., prava rešitev. Z njim škropimo po vzniku. Ring vedno doseže visoko učinkovitost. Odlikuje ga izjemno širok spekter delovanja na enoletne in večletne širokolistne plevele. Deluje prek listov in tal, zato je trajanje njegovega delovanja daljše. Koruza ga odlično prenaša ne glede na to, ali je namenjena za pridelavo silaže ali zrnja ali pa za proizvodnjo semena. Moderna embalaža, vodotopne vrečke, minimalni odmerki (1 I vrečka po 25 g = 1 ha), enostavna uporaba in čuvanje okolja. V 4 4 II g < v# -1 F a S3& Najuspešnejši program varstva pred plevelom v koruzi: pred vznikom primextra ali dual, po vzniku pa ring (z dodatkom močila). Ring ... koristna novost tudi za Vas. Novartis Agro, d. o. o. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana tel.: (061) 136 12 03 faks: (061) 136 12 14 NOVARTIS Ring REPORTAŽA 13. maj 1999, Vaše podobe življenja v Vestniku II. Apače- vsestransko, zanimivo in koristno Minuli četrtek je uredništvo Vestnika gostovalo v Apačah, točneje na Apaškem polju. Dan, ki ni bil le delovni, ampak tudi družaben, smo sklenili v večernih urah ob okusnem golažu. N am je bilo prijetno, lepo in zanimivo in upamo, da nas bodo ohranili v lepem spdminu tudi Apačani. Sicer pa - ne bomo jih pustili pri miru, odslej bodo naši novinarji pogosteje zahajali v ta konec Pomurja, saj so spoznali, da so tam prijazni in gostoljubni ljudje, da se dogaja marsikaj zanimivega in da imajo tudi veliko problemov, ki jih bodo z našo pomočjo morebiti hitreje rešili. Kaj vse se je dogajalo 6. maja v Apačah, boste izvedeli v tej in naslednjih številkah Vestnika. Vse, kar smo načrtovali, smo speljali; resda je prihajalo do majhnih zamud, toda konec dober vse dobro. Ribiči so v urejenih gramoznih jamah v Konjišču tekmovali od 10. do 15. ure; vmes je bila seveda dobra malica. V veliko pomoč pri organizaciji tekmovanja sta bila Andrej Ritlop in Robert Perš. Javne redakcije Vestnika v sejni sobi KS Apače so se udeležili tudi učenci iz osnovne šole, ravnatelj Tone Ro-všnik, predsednik in tajnik Krajevne skupnosti Apače Edvard Teršek in Janko Kuzma ter predstavnik Občine G. Radgona Peter Cvetkovič. Po bogati malici, ki sojo pripravile članice Aktiva kmečkih žena in deklet iz Apača (za kar se jim seveda še enkrat najlepše zahvaljujemo), so novinarji odhiteli na okrogle mize o kmetijstvu, pitni vodi in mizarstvu, nekateri pa so dobili druge naloge. Učenci so s sodelavci Vestnika pripravljali Mali apaški Vestnik, člani fotografskega krožka so fotografirali dogajanje, v šoli pa je bila postavljena tudi razstava Vestnik v podobi. V veliko pomoč so bile tudi prijazne učiteljice mentorice. Zaradi lepega sončnega vremena je bilo najbolj mikavno in zanimivo v Konjišču pri ribičih, zato ni čudno, da se je predvideni pogovor ob 15. uri v sejni sobi KS pričel s skoraj enourno zamudo. Pa vseeno: župan iz Gornjega Grada Toni Rifelj je držal obljubo in prišel ter predstavil ekološke rešitve v njihovi občini, predvsem projekt ogrevanja z lesnimi odpadki. Župan Toni Rifelj in tajnik Jože Poznič iz Gornjega Grada, Marjan Toš kot predstavnik Občine Gornja Radgona (župan se iz zdravstvenih razlogov žal ni mogel udeležiti) ter predstavniki krajevne skupnosti so se nato udeležili tudi sklepne prireditve v avli osnovne šole, ki jo je spremljalo precej domačinov. Vestnikova in Apaška ekipa sta se pomerili v poznavanju Steierjeva vina, nastopile pa so kulturne skupine Mešani pevski zbor Apače, fo-klorna skupina Vrisk, predšolska skupina iz vrtca, glasbena skupina OŠ Apače, Cugari in godba na pihala, prireditev pa je spretno povezovala naša lektorica in napovedovalka na radiu Murski val Nevenka Emri. Vsem, ki so omogočili, da smo drugo akcijo Vaše podobe življenja v Vestniku uspešno izpeljali, še enkrat najlepša hvala za sodelovanje in za prijeten dan, ki smo ga preživeli v vaši družbi, hvala krajevni skupnosti in tajniku, gasilcem, šoli, aktivu kmečkih žena, ribičem in vsem nastopajočim, pa seveda Steie-rjevi družini. Upamo, da bo takih srečanj še več. Vestnikovci in domačini iz Apač pa upamo, da se bo uresničila želja vseh in da bo gornjeradgonski župan pripravil delovni in družabni izlet v Gornji Grad. Župan Toni Rifelj nas je prepičal, da se to mesto res splača obiskati. Še enkrat, hvala vsem in da bi res dobro sodelovali tudi v prihodnje. BERNARDA B. PEČEK ■ Zavrč 7a, 2283 ZAVRČ, tel. 062/761-116 CARNIVAL 2.5 i V6 z vso opremo že od SAMO PRI NAS: ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO! VABIMO VAS NA PREDSTAVITEV ENOPROSTORCA KIA CARNIVAL Testne vožnje. Kdaj? V soboto, 15. maja med 9. in 17. uro pred salonom PAAM AUTA v Zavrču! Otroci imajo v apaškem vrtcu skoraj idealne razmere za igro in razne dejavnosti. Najbolj pa si želijo zdravo pitno vodo. Uredništvo Vestnika na obisku v Apaški dolini Najboljši so bili gostitelj V apaškem vrtcu imajo skoraj vse, najbolj pa si želijo zdravo pitno vodo namenom, da bi kar se da temeljito obdelali določeno območje, se je tokrat ekipa Vestnikovega uredništva podala na obisk v gornjeradgonsko občino, točneje v KS Apače. Vedeli smo, da živijo tamkaj prijazni, dobri in nam naklonjeni ljudje, a so nas vseeno prijetno presenetili. Izkazali so se tudi kot boljši ribiči in poznavalci različnih sort vin od naše ekipe. Prav tako smo lahko občudovali raz Vsebinsko delo pa se je začelo nekoliko kasneje v prostorih KS Apače, kjer smo imeli javno redakcijsko sejo našega uredniškega odbora. Besedo so dobili tudi gostje. »Vestnik se pri prej obrnemo strani,1 lahko našli prispel ® cev in zapise P Apas Br Veliko pisanja izP° resa lahko vpliva na ne izdelke na temo 50 let Vestnika, ki so jih izdelali otroci v vrtcu in učenci šole, ki so (člani novinarskega krožka) se posebej potrudili tudi pri izdaji Malega apaškega Vestnika. Skoraj vse je potekalo po scenariju, ki si ga je omislila vest-nikovka Bernarda Balažič Peček. Okrog 9.00 se je torej začelo ribiško tekmovanje za Vestnikov pokal v gramoznicah v Spodnjem Konjišču. Mi smo imeli dva predstavnika in pričakovali smo oster boj, kdo bo najboljši. Na prvih pet mest so se uvrstili sami domačini, in sicer Avgust Zemljič iz Žepovec (12,2 kilograma ujetih rib), Vlado Potočnik iz Mahovcev (9,8 kg), Bruno Jančar iz Apač (8,1 kg), Branko Flu-her iz Mahovec (8,0 kg) in Marjan Kreslin iz G. Radgone (7,1 kg). Najboljši vestnikovec je bil Robert Perš (3,2 kg). Ekipa domačinov, ki je na tekmovanju v poznavanju sort vina »zadela« vseh pet in vestnikovce. Za našo tolažbo: Mi pijemo, če pijemo, le najboljše sorte, kot je dišeč' ,^i j ših ljudi in k^ub^ uvedli poseb" več P Apaškega P*di pil^ morali dob niki,«jedeJa , -Z nateljOŠAPa »Želeli bisb ocir|L postal za turistične predla9kaO^ dstavnik U na. obisk v ap / negazavo« nja Ra^^id da imajo I vadnico mz A *®SU mai 1999 REPORTAŽA Turistični biser v Zgornjem Konjišču Obnovili jo bodo zdravstveni postaji Apače, ki organizacijsko spada h gornjeradgonskemu —Izdravstvenemu domu, dnevno išče zdravniško pomoč od šestdeset do sedem-dfiset ljudi, nanjo pa se obrača okoli tri tisoč Prebivalcev celotnega Apaškega polja. Splošna ambulanta dela vsak delavnik, zobna pa ra2en ponedeljka vse druge dni. V slednji paciente ®Prejema dr. Jože Mesarič, v splošni ambulanti pa le dolga leta služboval družinski in podeželski zdra-Radašin. V apaški ambulanti je začel zbovati marca leta 1971 in vse do tega leta, ko $!e uP°kojil, zdravil pa bo še nekaj časa, dokler p 'nacliene prevzame njegov naslednik dr. Joža nožič. Zdravnikoma pomagata tudi dve medicin-medtem ko patronažna služba prihaja iz Radgonskega' zdravstvenega dpma. na?a' /kateri je splošna in zobna ambulanta ter v leta za zdravnika, je bila zgrajena obno 'n ie P°teebna večje obnove. Lani so že stVe 1 s'reho, vodstvo gornjeradgonskega zdrav-doma Pa načrtuje tudi popolno obnovo Vaii nn Za^ac*^ena in inštalacijska dela bi potrebo-nov tol Sedan^'h ^računih okoli štiriindvajset milijo-ariav, dela pa naj bi opravi leta dva tisoč ena. MH, foto: NJ ■ R sredi narave, zato imajo s™raj neomejene možnosti za delo, predvsem pa za igre . Edino, kar zelo pogrešajo, Zdrava pitna voda, saj je tista, 'zvodovodnih pip, ne’ za zdravje otrok škodiji-^roci so lahko aktivni pri g'a' J* m pravljičnih uricah, orga- Pa'e učenje nemš-in?^a'in to predvsem ob itm šolskem letu so se ^a b° prednostna na-^''Wino-izobraževalnem Aa vzgoja. Nekajkrat ke J na obisk tudi otro-\oJniSosključeni v vrtec. Le-0 zanje prvič organizirali stnik. Nagrade za izdelke na temo Vestnik v podobi pa si zaslužili učenci 3., 5. in 7. razreda ter otroci z vzgojiteljicami iz vrtca. In to še ni vse. Med prireditvijo sta se pomerili ekipi Vestnika in domačinov v poznavanju različnih sort Steiejevega vina. Moramo priznati, da so bili domačini precej boljši poznavalci. Naša vodja ekipe, direktorica Irma Benko, je poraz komentirala z ugotovitvijo, da vestnikovci pijemo le najboljša vina, zato smo prepoznali samo dišeči traminec. Pri vsem skupaj pa je šlo predvsem za sodelovanje, spoznavanje, prijateljevanje... w Zapisal: JOŽE GRAJ ■ emaP0^'*'0^^ Avgust Zemljic Pre' Vestnika Janka Motka. $ra\n$ urk । Wtvo C6, kimanje in zado- \ iebilo kar precejšnje. I ^»»sklepna \\ ^e'u na terenu je \ \ ^1 W6Pna pr'reriitev v jedil- \ I aHke aarnanakem prostoru) \ \ , na kateri \ \ ^dom hudovali ubrano \\ ^^zb^695 danega pe- I \ nastope folkiorne \ \ %ine rus ^rtca 'n glasbene \ \ .?^aae domače \\ Io je bila tudi \ \ ^a^^ Z- birecd^^it^ Natega \ \ 'Mn;., Slavno bese- I \ , pose- \ \ šlani šol- I I a'J'C0 Rovšnik in \ \ ■ Tako je \ \ ^*ova ^^^o^ali so H s- ^'čna oblikoval- j j Robert Ko- \\ in -> nas^a'do" I I zanimiv »mali« ve- 11 Paradiž za ribiče in - ljubitelje morja!? »Z obiskovalci nismo imeli nikoli nobenih problemov!« Na Otoku ljubezni, na katerega se pride prek Mostička vzdihljajev, se je dovoljeno samo sprehajati in občudovati vrbo, ki so jo lani presadili sem v takšni velikosti, kot je zdaj. I2S22 T FtAMim NUBIR Rogato opremo že za 1.979.000,00 sit FLAMIN MS d. o. o. Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 ODPRTI ZA VARNOST Samo s sodelovanjem v akciji odprti za varnost si lahko privozite kar dva daevvoo matiza z dodatno opremo. ■PRIVOZITE Sl MATIZA Prijavite se lahko v prodajnem salonu Daewoo FLAMIN MS, Industrijska 1, Murska Sobota, od 10. do 15.maja. PRIJAVNINE NI! - VOZITE VARNO - PRIVOZITE Sl MATIZA V nedeljo, 16. maja 1999, od 14.00 dalje na poligonu za prodajnim salonom Flamin MS. Taborjenje in »grillanje« sta lahko tudi zastonj! ibiški revir Zgornje Konjišče bi bil lahko enkraten turistični biser. Za nekatere ljudi - predvsem domačine iz Apaške doline - to že je, nam z levega brega reke Mure, od koder prihajamo Vestnikovci, pa je bil doslej neznanka. Ampak dolgo ne bo več, saj je vsak, ki ga je na Vestnikovi akciji obiskal, dejal, da se bo prej ali slej vrnil v ta prijetni okoliš. Poglavitni tvorec tega turistično-ribolovnega centra je 130 članov omenjenega ribiškega revirja, ki je temeljna enota v sestavi Ribiške družine Radgona na čelu s predsednikom Andrejem Ritlopom: »V tem kompleksu že šesto leto intenzivno urejujemo gramozne jame in vodne površine, ki jih je v Zgornjem Konjišču okrog 15 hektarjev. Te jame smo pred leti začeli oblikovati, ker so bile to praktično zapuščene gramoznice in divja odlagališča. Mi smo vse te odpadke odstranili in začeli z ureditvijo terena.« Danes meri kompleks 11 hektarjev, od tega je 7,5. hektarja vodnih površin, v okolici pa se urejuje 3,5 hektarja zelenice, ki je redno košena. Dober glas je res že segel v deveto vas, kar dokazujejo obiski ob koncu tedna iz Avstrije, Ljubljane, mariborskega bazena, iz bližnje oko- selja ukvarja z drstenjem in prehrano. »No, potem je tukaj jama Lin, ki smo jo pregradili in je en del namenjen za tekmovalni ribnik, drugi del pa je prosti za ribolov, razen na otoku, katerega smo uredili v lanskem letu, je pa nastal na pobudo starega gornjeradgonskega občinskega sveta v predlanskem letu. Moj kolega Vinko Rous gaje poimenoval Otok ljubezni.« Poleg gostinskega objekta, v katerem je bife, je nov nasad, kjer so zbrane vse vrste dreves: lipa, jesen, ostro-listni javor, bor, smreka, akacija, divja in domača češnja, hruška, jablana, višnja, breskev, sliva, tako da si v jesenskem času dozorevanja otroci lahko tudi kaj natrgajo. »To drevje je moj hobi, to sam vzdržujem v svojem prostem času. Vsega skupaj je 1380 dreves, kar smo jih v teh letih zasadili. Sedaj bomo še nekaj časa pustili tako, nato pa ga bomo zredčili, da dobimo prijeten park z nekaj sence in tudi s takimi sončnimi lisami, kjer se ljudje lahko sončijo,« ponosno dodaja predsednik Ritlop. V objektu so zunanja točilna miza, poletna kuhinja in prireditveni prostor za glasbo. Bifeje namenjen članstvu in simpatizerjem ribiške družine, sob še nimajo, razmišljajo pa, da bi postavili nekaj hišic, ker je veliko zanimanja. »Ampak to je zdaj vse v naši laštni režiji, kake pomoči drugih še ni in jaz upam, da nam bo tudi občina pomagala urediti nekaj stvari. Tudi to bi želeli spraviti na višji nivo, sčasoma ta bife predati v upravljanje nekomu drugemu,« si želi Andrej Ritlop. Na drugi strani je nekdanja separacija, prav tako last ribiškega revirja, ki jo nameravajo letos urediti na podoben način, tako bodo pridobili še 12 hektarjev. Potem bodo postavili tudi nekaj objektov, v katerih bi se dalo prenočevati. Konec maja bodo ob pomoči izvajalca Elektro Radgona poskrbeli tudi za preostalo razsvetljavo, tako da bo poleti ob lepem vremenu mogoče loviti ribe tudi ponoči. Od leta 1992, odkar vodi temeljno enoto Andrej Ritlop, so opravili prek 60 tisoč prostovoljnih fizičnih delovnih ur in okoli 400 strojnih ur z bagri in buldožerji. Letno opravijo za vzdrževanje kompleksa okoli 8000 delovnih ur. Sedaj si pomagajo s tremi delavci prek javnih del, od katerih sta dva člana društva, ena pa je domačinka: »Urnik je natrpan, saj mora biti revir v petek popoldan v celoti urejen! Nikjer ne sme biti kaj nepokošenega in neurejenega, tako da kompleks.ob koncih tedna pričaka obiskovalce očiščen.« V sedmih letih je bilo v ureditev kompleksa vloženih 25 milijonov tolarjev, s tem da je objekt že bil postavljen. No, če vam je naš zapis vzbudil željo po obisku ribolovnega revirja Zgornje Konjišče, povejmo še, da je bife odprt od srede do petka od 16. ure naprej, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od šestih zjutraj do 22. ali 23. ure, včasih pa tudi do dveh ponoči. Vsako prvo soboto v avgustu je organizirana osrednja prireditev,'ribiška veselica, na kateri se lahko zabavate ob zvokih glasbe. Pet let je za to skrbel ansambel Lojzeta Slaka, lani in letos pa je na vrsti prekmurski Metulj. TOMO KOLES ■ lice pa praktično skorajda ni človeka, ki že ni bil tukaj. Za obisk kompleksa ni potrebno, da ste ribič. »Ne, nikakor,« potrjuje predsednik Ritlop. »V lanskem letu smo tukaj gostili 45 različnih večjih skupin. Tu niso všteti tisti individualni obiskovalci, ki si tudi sami pečejo meso na žaru, je pa to prostor, kjer se množica petsto, tudi šeststo ljudi enostavno porazgubi. Poleti je tukaj že kot na kakšnem morju. Ljudje razgrnejo po tleh odeje in postavijo sončnike, so v kopalkah, se sončijo, eni lovijo ribe, skratka vse je dovoljeno, tudi taborjenje je zastonj.« Za ribarjenje ostane pet jam, eno od njih so pregradili, ker so želeli konkurirati - kot sami pravijo - »privatnemu mesarjenju«, ko se lovi v mlakah »na haklanje«. Tukaj tega ni, gre za normalni ribolov, ribjega življa pa je v jami toliko, da se lahko razvija tudi tekmovalni šport. Tekmovanja so v letošnjem letu načrtovana do novembra vsako prvo nedeljo v mesecu. V stari jami se lahko lovi samo z dnevno karto, ki stane za nečlana za vse vode 1500 tolarjev, za člane pa 1000 tolarjev. Druge jame so na voljo za ribolov vsak dan, razen ene, v kateri se predsednik iz radovednosti in iz ve- Do ribolovnega revirja Zgornje Konjišče, kjer je potekalo tekmovanje za Vestnikov pokal, pridete, če iz smeri Apač pred Vratjo vasjo zavijete na desno in se peljete do konca asfalta. Fotografije: JURE ZAUNEKER 18 ŠPORT 13. maj 1999, Prva državna nogometna Jiga Mura : Olimpija 2 : 0 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 700. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelca: 1 : 0 Cipot (29), 2 : 0 Ristič (55). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Gabor (Fajdiga), Dvoršak, Lukič, Vogrinčič, D. Baranja, Cipot (Žilavec), Gutalj, Škaper (Ristič). Potrošnik : Koper 2 : 2 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.000. Sodnik: Kos (Prea-vlje). Strelci: 0 :1 Maleševič (40), 0 : 2 Kitič (80), 1 : 2 Jurkovič (81), 2 : 2 Fridl (90). Potrošnik: Kuzma, Tratnjek (Cener), Zemljič, Erniša, Godina (Novak), Fridl, Kremenovič, Struna, Škafar (Utroša), Moro, Jurkovič. Rudar: Potrošnik 2 : 1 Velenje - Igrišče Rudarja, gledalcev 900. Sodnik: Mijatovič (Ljubljana). Strelci: 1 : 0 Javornik (57), 2 : 0 Pavlovič (89), 2 : 1 Moro (90). Potrošnik: Kuzma, Godina (Utroša), Zemljič, Erniša, Fridl, Jurkovič (Tratnjek), Novak, Kendič, Dema, Struna, Moro. Korotan : Mura 1 : 2 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 1000. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Lukič (17), 1 : 1 Jermaniš (51), 1 : 2 D. Baranja (76). Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Gabor, Dvoršak, Vogrinčič, Lukič, D. Baranja (Petrovič), Cipot, Gutalj (Ristič), Škaper (Žilavec). Druga državna nogometna liga Nafta : Elan 1 : 2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Vozlič (Rogaška Slatina). Strelci: 0 : 1 Lučič (13), 1 : 1 Gerenčer (39), 1 : 2 Žagar (55). Nafta: Magdič, Gerenger (Šoš), D. Novak, Drvarič, Šabjan, T. Novak, Jezernik, Car, Koša, Varga (Horvath), Hozjan. Tretja državna nogometna liga Reno Škafar: Renkovci 0 : 5 Bratonci - Igrišče Reno Škafar, gledalcev 200. Sodnik: Velički (Maribor). Strelci: 0 : 1 Piberčnik (4), 0 : 2 Kocet (5), 0 : 3 Lebar (6), 0 : 4 Piberčnik (48), 0 : 5 Zadravec (65). Reno Škafar: Kuzma, Kreslin, Vinkovič, D. Horvat, Ivančič (Tkalec), Cbr, Topolnik, Markovič, M. Horvat, Forjan, Kreft. Renkovci: M. Lebar, Plej, Kerman (A. Ritlop), Nežič, S. Bojnec, Živič, R. Bojnec, D. Ritlop, Kocet, S. Lebar (Lacko), Piberčnik. Panonija: Bakovci 1 : 4 Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 100. Sodnik: Herceg (Šalovci). Strelci: 0 : 1 Ulen (54), 0 : 2 Verban (61), 0 : 3 Krančič (63), 1 : 3 Ščančar(73), 1 : 4 Ulen (74). « Panonija: Perša, T. Hozjan, D. Hozjan, D. Hozjan, D. Prendl, I. Ščavničar, Biro (B. Prendl), Imre, Horvat, Dudaš, Sakač (S. Ščančar). Bakovci: Talaber, Holcman, Titan, Papič (Horvat), R. Buzeti, Donša, Ge-rendaj (D. Buzeti), Recek (Veindorfer), Ulen, Krančič, Verban. Kobilje : Beitrans 0 : 0 Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 300. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Kobilje: Zver, S. Bukovec, Nemet, Šijanec, J. Bukovec, Kustec, Danč, Trajbar, Gregorec (Voroš), Laci, Kocet (Penhofer). Beitrans: Balažič, Cmrečnjak, Modlic (Kosi), Pučko, A. Osterc, Kavaš, Smodiš,'Z. Osterc (Prašnički), Makovec, B. Osterc, Brunec. Črenšovci: Čarda 4 : 0 Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Novak (Maribor). Strelci: 1 : 0 Horvat (43), 2 : 0 Kustec (63), 3 : 0 Plej (82), 4 : 0 Horvat (89). Črenšovci: Karoli, Zelko (Gjerkič), Hartman, B. Horvat, Pucko, Kolar, Kustec (Jerebic), Pintarič, De. Horvat, Plej, Da. Horvat (Šooš). Čarda: Gregorič, Čarni,-Cigut, Jaklin, Cifer, Meničanin, Titan, Balaško (Hajdinjak), Kerec, Horvat,-.Krapec. Kerna :Lakoš 4 : 3 Puconci —Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Tompa (Turnišče). Strelci: 1 : 0 E. Kutoš (6), 2 : 0 E. Kutoš (26), 3 : 0 E. Kutoš (33), 3 : 1 Lebar (45), 4 : 1 J. Kutoš (70), 4 : 2 Gavrič (78), 4 : 3 Hepe (87-11 m). Kerna: Sarka, Kološa (Sočič), E. Kutoš, Kosi, Kardoš, Kuhar, J. Kutoš, Škedelj, Bočkorec (Gjergjek), Baranja, Sapač (Gergorec). Lakoš: Pahor, Nedelko, Šabjan, Hepe, Žalik, Jakšič, Horvat (Pal), Kulčar, Lebar, Gavrič, Žalig. Polana : Goričanka Big Fun 1:4 Velika Polana - Igrišeč Polane, gledalcev 150. Sodnik: Bukovec (Lendava). Strelci: 0 : 1 Klujber (17), 1 :1 Kosednar (25), 1 : 2 Smodiš (52), 1 : 3 Benkič (88), 1 : 4 Kosednar (90). Polana: Žižek, Z. Hozjan, Kerčmar, Pal, Klujber, Cuk (Antolin), B. Horvat, Fekonja, B. Horvat, Imre (Zver), B. Hozjan. Goričanka Big Fun: Nemec, Ficko, Vogrinec, A. Ficko (Turza), Benkič, Poredoš, Kovač, Kosednar, Buček (Lapoša), Smodiš (Gumilar), Gider. Turnišče : Odranci 2 : 2 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 280. Sodnik: Jeneš (Lendava). Strelci: 1 : 0 Žižek (17), 2 : 0 Černi (27), 2 : 1 Gyurkač (74), 2 : 2 B. Berendijaš (77). Turnišče: Dominko, Lutar, Kreslin, Houbar (Pucko), Mujdrica, Litrop, Ter-nar, Žižek, Škafar, Černi (Zver). Odranci: Marič, Kerčmar (Hozjan), Golob, R. Berendijaš, Vegič, Marinič (Kavaš), Zakojč, S. Hozjan, B. Berendijaš (Horvat), Virag, Gyurkač. XIX. mednarodni maraton treh src V pričakovanju velike športno rekreativne manifestacije V zdraviliških Radencih je že vse nared za 19. mednarodni maraton treh src, katerega gesli sta Vsak je zmagovalec in Tekmuj sam s seboj. Mednarodni maraton treh ste v Radencih, ki bo od 12. do 15. maja 1999, je namreč edini v Evropi, katerega proga poteka skozi dve sosednji državi - Slovenijo in Avstrijo, tekačem pa zadostuje za prestop meje zgolj startna številka. Startnina za teke na 21 in 42 km v predprijavi je 2.500, na dan prireditve 4.000 SIT, za rekreacijski tek na 10 km pa je startnina 500 SIT. Udeleženci Mednarodnega maratona treh src bodo lahko plačali štartnino in dvi- gnili štartne številke v petek, 14. maja 1999, od 16.00 do 19.00 v teniški dvorani v Radencih, v soboto, 15. maja, pa od 10.00 do 13.00 na prijavnem prostoru. Organizatorji tudi opozarjajo tekače na 21 in 42 km, da bodo merili rezultate s čipi in da brez njih ne bodo mogli nastopiti, saj ne bodo uvrščeni na startno listo, ne bodo zavarovani niti ne bodo mogli čez državno mejo. Organizatorji so tokrat povečali tudi skupni nagradni fond za maraton na 42 km, ki znaša 1,880.000 SIT pri moških (prva nagrada 600.000, druga 450.000 in tretja 300.000 SIT), pri ženskah pa 1,030.000 SIT Rokomet Pomurka že v 1. B-ligi V predzadnjem krogu končnice prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod, ki je hkrati kvalifikacija za uvrstitev v 1. B-ligo, je Polet v Murski Soboti v lokalnem derbiju premagal Pomurko s 34 : 29 (16 : 17). V razburljivem srečanju so si Sobočani zmago zagotovili v drugem polčasu. Kljub porazu si je Pomurka že zagotovila uvrstitev v državno rokometno 1. B-ligo ne glede na izida tekem zadnjega kroga. Pomurka ima namreč boljšo razliko v golih v medsebojnem srečanju s Poletom. Prvo tekmo je dobila Pomurka s 34 : 25, drugo pa Polet s 34 : 29. Pomurka: Hanc, D. Kolmanko 2, A. Kolmanko 8, Sapač, Hegeduš, Zanjkovič 3, Vereš 1, S. Buzeti 5, D. Buzeti, Okreša 7, Ritonja 3, Božič. Polet: Roškar, Kovač 11, Kelenc, Žugelj 5, Lovenjak 5, Hu-sar, Štruc 4, Merica 6, Svet 3, Žabot, Manojlovič, Bogdanovič. V zadnjem krogu igrajo: Polet: Ptuj in Pyramidia: Pomurka. Pomurka Polet Pyramidia Ptuj 5 5 5 5 3 0 2 1 2 1 1 2 2133:120 2145:149 2117:117 2113:120 9 7 6 4 Tenis - 3. liga Dve zmagi Sobočanov Začelo se je prvenstvo v tretji slovenski članski teniški ligi, kjer med petimi ekipami sodelujeta' tudi ekipi Murske Sobote in Radenec. V pvem krogu je Murska Sobota v gosteh premagala Galejo iz Malečnika s 5 : 0 (Peter Škraban 2:0, Aleš Čerpnjak 2 : 0, Mitja Zrim 2 : 0, Sašo Fišinger 2 : 0, Fišinger - Škraban 2 : 0). Ptuj pa je v Radencih premagal Radence s 3 : 2 (Jure Bukovec 2 : 0, Damir Bezjak 0 : 2, Boštjan Geizer 1 : 2, Tadej Jaki 1 : 2, Bukovec -Jaki 2 : 0). V drugem krogu je Murska Sobota v gosteh premagala Hoče s 4: 1 (Škraban 2:0, Čerpnjak 0:2, Zrim 2:0,' Fišinger 2 : 0, Fišinger - Škraban 2 : 0). Radenci so bili prosti. V soboto se v Murski Soboti igra pomurski derbi med Mursko Soboto in Radenci. (FM) Kajak-kanu Dvojna zmaga Boruta Horvata Na reki Soči, ki bo čez mesec dni prizorišče evropskega prvenstva v spustu, je bilo dvodnevno izbirno tekmovanje v spustu z mednarodno udeležbo. Sodelovala sta tudi udeleženca svetovnega pokala v Novi Zelandiji Borut Horvat (Kajak kanu klub Mura Krog) in Miran Vereš (Opel MS) in se lepo odrezala. To še posebej velja za kanuista Boruta Horvata, saj je bil nepremagljiv in boljši tudi od hrvaških, čeških in finskih tekmovalcev. Horvat je namreč zmagal prvi dan tekmovanja s časom 11:11,00, najboljši pa je bil tudi drugi dan 10.59,67. Kajakaš Vereš pa je prvi dan tekmovanja zasedel drugo mesto z zaostankom za zmagovalcem 0,55. Horvat in Vereš sta tako pokazala, da sta že sedaj v dobri formi in da od njiju lahko pričakujejo dobre rezultate tudi na evropskem prvenstvu. (FM) Strelstvo Boštjan Maček tretji Na strelišču v Rakičanu je bil mednarodni dvoboj članskih in mladinskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju na glinste golobe. V slovenski članski A-reprezentanci je nastopil tudi Boštjan Maček, v slovenski mladinski A-reprezentanci Dejan Gomboc in v mladinski B-reprezentanci Miha Šafarič, vsi SD Štefana Kovača iz Murske Sobote. V članski konkurenci je slovenska A-reprezentanca izgubila s 303 : 323, najboljši je bil Boštjan Maček s 109 golobi, srečanje B-reprezentanc pa se je končalo neodločeno 287 : 287 golobov. Slovenska mladinska A-reprezentanca je zmagala s 308 : 274, Dejan Gomboc je zadel 100 golobov, B-reprezen-tanca pa je izgubila z 256 : 265 golobov, Miha Šafarič je zadel 83 golobov. V finalnem tekmovanju posameznikov je zasedel Boštjan Maček s 129 golobi tretje, Franc Vidonja pa s 127 golobi šesto mesto. Karate Kajak-kanu Karate __________________________________ Dve prvi mesti Čivitasa V Čakovcu je bilo srečanje karateistov Pomurja in Medžimurja, ki so ekipno tekmovali v borbah v konkurenci ml. kadetov, kadetov, mladincev in mladink. Sodelovalo je 21 ekip. Lep uspeh so dosegli tekmovalci Čivitasa, saj so zasedli dve prvi mesti. Rezultati: ml. kadeti: 3. Radenci I (Trstenjak, Žurman, Mavrič), 4. Radenci II; kadeti: 2. Civitas-Globus (Sočič, Trojnar, Bošnjak); mladinci: 1. Civitas (Vrečič, Zečevič, Škandali); mladinke: 1. Marinič, Rues in Slaček prvaki Na letošnjem finalnem državnem prvenstvu v S. K. I. karateju za osnovne in srednje šole, ki je bilo na Kozjanskem, so sodelovali tudi učenci in dijaki pomurskih osnovnih in srednjih šol ter osvojili tri državne naslove. Prva mesta so v svojih kategorijah zasedli: Nika Marinič (GR), Matic Rues (GR), Dušan Slaček (Apače). Drugi so bili: Aleš Smodiš (Cankova), Marko Gjerek (GR), Polonca Hull dvakrat (Sv. Jurij v Prekmurju), Urška Tuš (G. Ljutomer), Matej Maruško (ZŠ MS). Tretja mesta so zasedli: Mišo Kovačec (Kuzma), Sašo Hodnik, Sanja Valner (oba Sv. Jurij ob Šč.), Teja Jakopič (G. Ljutomer) in Špela Rues (G. Ljutomer). O RAKAI ■ (prva nagrada 400.000, druga 300.000 in tretja 150.000 SIT). Prav tako bodo podelili posebni nagradi za izboljšanje rekorda proge, ki znaša pri moških 250.000 in pri ženskah 150.000 SIT pri velikem maratonu ter 50.000 pri moških, 30.000 pri ženskah in 20.000 SIT pri paraplegikih v malem maratonu. Tudi zaradi tega organizatorji pričakujejo, da bo udeležba na maratonu doslej najkakovostnejša in da so mogoči tudi novi rekordi proge. Ob progi so organizatorji za tekače tudi poskrbeli za okrepčevalnice, pričakujejo pa tudi spodbujanje gledalcev. Radenci so v znamenju pričakovanja velikega športno-rekre-ativnega špektakla. fERI MAUČECI Kolesarstvo Prekmurci uspešni v spustu Na reki Savinji je bilovCeljuP vomajsko tekmovanje kajaki kanuistov v spustu, Sodelovali tudi člani prekmurskih klubovki^ lepo odrezali. Med kajakaši ženske je bila Anja Kranjec Tjaša Kranjec pa tretja (obe W Krog). Med člani je Mirand (Opel MS) zasedel drugo Marko Podgorelec (Bisrtrica)^ četrti. Pri mladincih je štefa^ boe (Petanjci) zasedel sto. V tekmovanju turistovi štjan Hren zasedel drugo, Lazar (oba Bistrica) pa fr#'’?, V konkurenci kanuistov je Bokan (Mura Krog) brez^ ce, Balažič-Jerebic(Bist^ sta zmagala med dvosedi P Kolesarji Tropovec prvi na Dunaju Mladi kolesarji KKTropovci so sodelovali na mednarodni kolesarski dirki na Dunaju in dosegli izjemen uspeh. Na dirki je sodelovalo okrog 200 kolesarjev iz šestih držav. V konkurenci dečkov, kjer je sodelovalo. 55 tekmovalcev, je med posamezniki prepričljivo zmagal, s prednostjo 1,30 minute, najmlajši udeleženec Simon Špilak, Tilen Červek pa je v odločilnem šprintu premagal skupino kolesarjev in zasedel drugo mesto. Obema je pre- 1.SNL Rezultati - 27. krog Mura^ Olimpija 2: O Potrošnik : Koper 2 : 2 Primorje : Publikum 2 : 1 Gorica : Živila Triglav 0 : 0 Maribor: BS Tehnik 1 : 1 Rudar: Korotan 1 : 2 Rezultati - 28. krog Rudar: Potrošnik 2 : 1 Korotan : Mura 1 : 2 Olimpija : Gorica 0 : 1 Živila Triglav : Maribor 1 : 3 BS Tehnika : Primorje 4 : 1 Publikum : Koper 1 :0 Maribor 28 15 9 4 60:28 54 Gorica 28 15 7 6 44:27 52 Rudar 28 14 7 7 36:22 49 Mura 28 14 5 9 46:27 47 Korotan 28 12 6 10 38:38 42 Olimpija 28 11 6 11 46:37 39 Primorje 28 11 6 11 34:34 39 Publikum 28 711 10 22:29 32 BS Tehnik 28 7 9 12 27:43 30 Potrošnik 28 8 5 15 31:53 29 Koper 28 6 7 15 26:50 24 Živila Triglav 28 5 8 15 24:46 23 2. SNL Rezultati - 25. krog Nafta : Elan 1 : 2 Pohorje : Dravograd 0 : 2 Drava : Factor 1 : 1 Rudar: Šentjur. 4 : 0 Slovan : Aluminij 2 : 5 Železničar: Jadran 1 : 0 Šmartno : G. opekarne 5 : 1 Tabor: Zagorje 3 : 0 Dravograd 2515 7 3 54:20 52 Tabor 2514 5 6 47:29 47 Pohorje 2514 5 6 47:31 47 Šmartno 2513 7 5 44:25 46 Aluminij 2512 8 5 46:30 44 Železničar 2511 9 5 45:22 42 Zagorje 2511 5 9 40:37 38 Drava 25 8 9 8 35:33 33 Elan 25 9 6 10 39:50 33 Nafta 25 8 6 11 29:36 30 Šentjur 25 8 6 11 30:38< 30 G. opekarne 25 8 6 11 34:45 30 Jadran 25 7 4 14 24:38 25 Factor 25 410 11 22:37 22 Slovan 25 4 5 16 25:53 17 Rudar 25 3 4 18 12:49 13 3. SNL vzhod Rezultati - 21. krog Kerna : Lakoš 4 : 3 Turnišče : Odranci 2 : 2 Kobilje : Beitrans 0 : 0 Polana : Goričanka 1 : 4 Panonija : Bakovci 1 : 4 Reno Škafar: Renkovci O : 5 Črenšovci: Čarda 4 : 0 cei pomagal z odlično vožnjo^ G/oha ki je bil enajsti- Kolesarji Tropovec vek, Gjoha, Činč, Zelko)so^ (17 ekip) tudi ekipno- Kerna Črenšovci Bakovci Beitrans Renkovci Goričanka Kobilje Čarda Turnišče Reno Škafar Odranci Polana Panonija Lakoš 2112 2112 2112 2111 2111 21 H 2110 21 21 21 21 21 21 21 6 5 6 5 2 3 9 3 8 6 4 4 5 8 8 9 7 8 7 6 4 ™ 6'4 H 1 4 16 MNL Lendava Rezultati - 21. krog Hotiza : Petišovci 4 ■0 As Lajter: Nafta vet. 5 ■ Nedelica : Žitkovci 3 ■ Bistrica: Kapca Graničar: Čentiba 1 ■ -4 Hotiza Bistrica Nedelica Čentiba . As Lajter Olimpija Graničar Nafta vet. Petišovci Žitkovci Dolina Kapca(-3) 1717 0 1914 1 18 13 1812 2 1710 1 17 19 18 19 18 17 18 83 63 42 4 2 42 3 0 1 1 4 13 12 14 16 1. MNLMS Rezultati - ’ ^3:1 Serdica: Hod°s X* Prosnejakovci • . j . Tišina : Ižako^'। j o ■ Dokležovje . AP" 1.1 Pušča: Rakica aj Lessoplast Tromejnik Tišina Apače Serdica Ljutomer Prosnejakovci Ižakovci Hodoš Dokležovje Rakičan 18 14 3 1814 3 95 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 94 83 72 7 < 44 42 36 4 12 13 f % Pušča 2-MNL^ Rezultati- Lipa: Ro"1® i:1^ Siatina/G£^ jt Šalovci: C®^ot0r 3 « Cankova 4 8 3 M a Lipa j 4 8, 5 K H !“ k ! M d Bogojina Grad Gančani Slatina Makoter Šalovci Rotunda 14 14 14 14 14 14 7? 6 2 4« 2« maj 1999 ŠPORT Namizni tenis Joščak-šbiil ivna prvaka mladinskem piveostvu v namiznem tenisu za po-Mci Mor'n ^'Ce *e s°delovalo 82 igralcev iz 22 klubov. Med devetimi k'S0 osv°i'li 8tiri meda|Je. s*a bila najboljša Ko-vaka. V fjn ’|Saj Sta v dvoi'cah zasedla prvo mesto in postala državna pr-UsPehstad USta prema9ala dvojico Jazbec-Verč (Križe) z 2 : 0. Lep ''dvojicah °Se9la tudi kadetska državna prvaka Ocepek - Ropoša, saj sta šek-Jager zased'a tretJe mest°- Premagala sta favorita Vodu- ^ak-Siv" 1 mesto pri mešanih dvojicah sta zasedli dvojici °smerico st ^amp'onka) in Puhan - Faganeljeva (Šampionka). Med nija), Med n3 36 Uvrstila para Zavec - Puhan in Šbul - Ludvikova (Arrigo-^iaseuvrstT^^H^'Sta ^'la naib°ljša Puhan in nepričakovano Horvat, Pristal šola 'a,med osmerico, medtem ko je eden od favoritov (Koščak) ^^Šestnajsterico. M.U.l ^ort od tod in tam sl> najuspe-rV^dlskaTČiČ’kijeZma- J39’38) in v metu ^ihažabk, kije kUvvišino (173). (M. , Metir, k^^ovs 2rečah je bilo te-tudl J°žica Šif-j? > a ln 8|avko Kumek 1° rezala' Šiftarjeva Absolutni pa c'\abSo|utnkafe9orij zasedel m l pa Me mesto. vdKr.zavnem atlets' "^SAk p °Vl Gorica je 4t|000^ZasrM?mU9e)vteku 6 °sm° mest0-km ^ednarodnem K?16 sodeu ^'ču na Hr-i? tUd' Branko Koidsl drdgo m V SV°k kajeSo- skurJSlnska in cank’ Občini"’ ob11- uri ^o^ski na Ti-ta|j(3stnkove. /aton občinTi-bosta “S^^ajen <66 > >itke obh" ^daljo in S^^ija °bbro9i, hkrati >banj^ Ph na-^>av 'Va farada Zbirali na štartnem mestu ob 9.30. Tenis - Na odprtem prvenstvu Velenja v tenisu za dečke do 14 let se je izkazal član TK Radenci Andrej Pintarič, saj se je uvrstil v polfinale. V četrtfinalu je premagal Jerneja Jagarinca s 3 : 6, 6 : 4, 6 : 3, v polfinalu pa izgubil z Dariom Krajncem z 0 : 6 in 1 : 6. Judo - V Ljubljani je bilo tekmovanje v judu za dečke in deklice in za pokal Šiške. Med 171 tekmovalci iz 18 klubov so lep uspeh dosegli Lendavčani, saj so zasedli štiri prva mesta, ekipno pa so biliftrugi. Prva mesta so dosegli: Tadej Časar (34 kg), Robert Hajdu (38 kg) pri ml. dečkih, Rene Žunič (50 kg) pri st. dečkih in Lea Benko (nad 52 kg) pri deklicah. Druga sta bila: Boris Rudaš (38 kg) pri ml. dečkih in Doris Žunič (40 kg) pri deklicah. Tretji pa je bil Rok Dominko (34 kg) pri ml. dečkih. (F. Bobovec) Speedway V Petišovcih dirka Pokal klubov V nedeljo, 16. maja 1999, ob 15.30 bo na stadionu v Petišovcih prva od štirih dirk v speedwayu Pokal klubov, ki jo organizira Speedway team Lendava. Sodelovale bodo štiri ekipe: Ljubljana, Krško, Prelog in Lendava. Za Lendavo bodo nastopili: Koren, Lekše, Lechky, Tihanyi in Plač. Cilj Lendavčanov je, da bi osvojili naslov klubskega prvaka. Najhujšega konkurenta bodo imeli v ekipi Ljubljane, za katero nastopata polfinalista svetovnega prvenstva Ferjan in Šušteršič. Sicer pa imajo tudi gostitelji tokrat dobro ekipo, kar sta potrdila njihova voznika Jože Koren in Gerhar Lekše na nedavni četrfinalni dirki za svetovno prvenstvo posameznikov v Latviji, kjer sta v močni konkurenci osvojila po pet točk. Nedeljska dirka v Petišovcih bo za ljubitelje jeklenih konjičkov privlačen športni dogodek. (A. M.) Rokoborba_______________ ________ Največ državnih naslovov Sobočanom V organizaciji Mlekoprometa iz Ljutomera je bilo državno rokoborsko prvenstvo za dečke do 15 let. Nastopilo je 28 tekmovalcev iz treh klubov. Največ uspeha so imeli tekmovalci RK Murska Sobota, saj so osvojili kar devet lovorik, Ljutomerčani pa pet. Državni prvaki so postali: Aljoša Črnko (23 kg), Jan Sraka (26 kg),David Verbančič (29 kg), Timi Potočnik (35 kg), Mario Potočnik (42 kg), Roman Miholič (47 kg), Aleš Kardoš (53 kg), Jure Kuhar (59 kg), Robi Lukačev (66 kg), vsi iz Murske Sobote, ter Sašo Mlinarič (32 kg), Niko Horvat (38 kg), Mitja Sedmak (73 kg) in Iztok Hanžekovič (85 kg), vsi iz Ljutomera. Druga mesta v svojih kategorijah so zasedli: Jaka Banfi, Mitja Fajs, Dejan Šernek, vsi iz Murske Sobote, ter Mihaela Čirič, Sašo Hladen, Andrej Slavič, Rok Hazl, Mario Škerlak in Rok Čirič, vsi iz Ljutomera. Tretja sta bila Urban Bibianko iz Ljutomera in Žiga Črnko iz Murske Sobote. (NŠ) Šah_______' _______________ Radenska-Pomgrad DP V Postojni je bilo državno ekipno prvenstvo v šahu za dečke in deklice do 16 let. Med 16 ekipami je zmagala ekipa ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote (Aleš Lazar, Denis Gjuran, Boštjan Hočevar in Blaž Fras) z osvojenimi 28,5 točkami. Sodelovala je tudi ženska ekipa Radenske Pom-grada in z 9 točkami zasedla peto mesto. _____ ’ I «. j, : ŠD Do konca iz Lendave je bilo organizator dvodnevnega mednarodnega tekmovanja v hitrostnem ro-lanju za 4. pokal Lipe. Sodelovalo je okrog 130 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 klubov Slovenije in Madžarske. Hkrati so organizirali tudi prvi maraton na rolerjih, ki je potekal pod geslom »Preživimo dan na rolerjih«. Zmagali so tekmovalci Jaszbereny z Madžarske s 198 točkami, Murska Sobota je z 80 .. točkami zasedla peto, Lendava s 60 točkami šesto, Radenci pa s 3 točkami zadnje mesto. Med posamezniki in posameznicami so bili najuspešnejši Jasna Šantavec (MS), ki je zmagala pri mladinkah Miha Cvdrnjek (MS), ki je bil prvi pri kadetih, in Bogdanova (Lendava), ki je zmagala pri ml. deklicah. Druga mesta so zasedli: Tanja Koren (Lendava) pri članicah, Davor Šijanec (MS) pri članih ter Solanceva (Lendava) pri deklicah in Kranjc (MS) pri dečkih. Fotografija: Jure Zauneker ‘K** m® L t^***v'j Gnun I^KRKK Hokej na travi trrglav.n.d. W»v,' Mercator anan una(h Prva točka za Moravske Toplice rcator V devetem krogu članskega državnega prvenstva v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja izida: Murska Sobota : Lek 1 : 7 (Lazič za MS, F. Maučec 5, S. Forjan in Š. Mesarič za Lek), Moravske Toplice : Svoboda 1 : 1 (Koudila za MT in Kramar za Svobodo). Zaostala tekma 8. kroga: Triglav : Murska Sobotg,6 : 0 (Š. Škrilec 4, T. Škri-lec in Poštrak). -i' n 1 ie Itar P° S|oven'ji je potekala na 160 km dolgi progi od Radenec do Beltinec, ha y a De9an°, medtem ko je bil Mervar (Krka, Telekom) drugi, Kaspert (Av- Ju v Beltj^Zupan občine Beltinci Jožef Kavaš podeljuje priznanja trem najboljšim 1 ■ Fotografija: F. Maučec Lek Lipovci Tr. Predanovci Svoboda M. Sobota M. Toplice 7 7 7 7 ■ 8 6 1 6 0 2 1 2 1 0 1 0 1 4 7 32:7 38:5 10:15 9:31 10:41 19 18 7 7 1 Hokejski klub Lek Lipovci Izboljšati dosedanje uvrstitve na EP Hokejski klub Lek iz Lipovec bo od 21. do 14. maja sodeloval je evropskem prvenstvu državnih prvakov skupine C na Dunaju. To bo drugi nastop Lipovčanov na tovrstnem evropskem tekmovanju. Prvič so Lipovčani sodelovali na evropskem prvenstvu leta 1997 v Stockholmu na Švedskem, kjer so bili sedmi med osmimi moštvi. Letos bi želeli to uvrstitev izboljšati, smo slišali na tiskovni konferenci v gostilni Rajh v Bakovcih, kjer sta predstavnika kluba (Ivan Zajc - predsednik in Stanko Kerman - tehnični direktor) predstavila 35-letno delovanje in uspehe kluba ter možnosti na evropskem prvenstvu, hkrati pa sta predsednik kluba Ivan Zajc in pomočnik uprave Leka iz Ljubljane Simon Oblak podpisala pogodbo o nadaljnjem triletnem sodelovanju. Na evropskem prvenstvu državnih prvakov v hokeju na travi skupine C na Dunaju bo sodelovalo osem moštev, ki bodo v predtekmovanju razdeljena v dve skupini. V skupini A bodo tekmovali: W. A. C. iz Avstrije, Zorka Subotica iz Jugoslavije, HK Marathom iz Hrvaške in Slagelse iz Danske. V skupini B pa bodo igrali: Whitchurch iz Welsa, H. C. Olten iz Švice, G. D. iz Portu-galskejn Lek iz Lipovec. Za moštvo Leka iz Lipovec bodo igrali: Rok Hozjan, Jože Časar, Dušan Maučec, Anton Tivadar, Slavko Forjan, Peter Forjan, Robert Mesarič, Mitja Kavaš, Franc Maučec, Štefan Mesarič, Boštjan Stanko, Robert Tratnjek, Dejan Gabor, Marjan Štiblar, Gregor Forjan, Boštjan Tivadar, Matej Časar in Marko Horvat. V vodstvu kluba pa so: Ivan Zajc, Stanko Kerman, Štefan Sraka in Miran Mesarič. Tekmovanje na Dunaju bo vsekakor zelo zahtevno, in čeprav Lipovčani ne poznajo svojih nasprotnikov, upamo, da bodo dosegli želeni cilj, osvojitev vsaj šestega mesta. Vse, kar bi bilo več, bi bil izjemen uspeh. FERI MAUČECI Pomočnik uprave Leka iz Ljubljane Simon Oblak in predsednik HK Lek iz Lipovec. Ivan Zajc sta podpisala pogodbo o sodelovanju med HK Lek iz Lipovec in podjetjem Lek iz Ljubljane. Ob tej priložnosti sta izrazila zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjern ter se zavzela za še boljše stike. S ponosom so spomnili na osvojitev šestih zaporednih naslovov državnih prvakov in tri naslove pokalnih prvakov HK Lek iz Lipovec v članski ter šest naslovov državnih prvakov v mladinski konkurenci v samostojni Sloveniji. Ponašajo se tudi s prvim igriščem z umetno travo v Sloveniji. Fotografija: Jure Zauneker Športnijibolov Zoran Vidic in RD MS pomurska prvaka S tekmovanjem, ki je bilo ob Ledavskem jezeru v Kraščih, je bilo končano pomursko člansko prvenstvo v športnem ribolovu za leto 1998. Največ uspeha so imeli člani prve ekipe RD Murska Sobota, ki so postali ekipni pomurski prvaki pred RD Gornja Radgona in RD Murska Sobota II. Med posamezniki je zmagal Zoran Vidic (MS) pred Igorjem Troštom, Željkom Mavričem, Božom Irgoličem (vsi GR), Štefanom Gjergjekom (MS) in Mirom Martjašecem (GR). Ekipa Murske Sobote bo junija sodelovala na svetovnem prvenstvu na Češkem. V soboto se je začelo ob Ledavskem jezeru ekipno državno prvenstvo v športnem ribolovu. Letos je predvidenih pet tekem, sodeluje pa 12 ekip s 60 tekmovalci. Državni prvak bo prihodnje leto sodeloval na svetovnem prvenstvu na Portugalskem. Zmagovalca Zrim in Panker Ribiški družini Ljutomer in Murska Sobota sta v gramoznici v Babincih in Ledavskem jezeru pripravili vsaka po dve tekmovanji za pomursko ekipno in posamično prvenstvo v športnem ribolovu za dečke in mladince. Sodelovalo je 19 tekmovalcev. Glavna organizatorja sta bila Franc Zrim (MS) in Andrej Škerget (Ljutomer). Pri dečkih je zmagal Peter Zrim pred Matejem Novakom in Alenom Štraklom ter postal pomurski prvak za leto 1999. V. konkurenci mladincev pa je zmagal Tadej Panker pred Mariom Jurkovičem in Juretom Kovačikom ter postal pomurski prvak za leto 1999. Med mladinci je ekipno zmagala Murska Sobota. LIDIJA PELCU Atletika Landavčani najboljši V organizaciji DOŠ I Lendava je bil četveroboj osnovnih šol v atletiki. Poleg lendavske so sodelovale še tri osnovne šole iz Madžarske. Največ uspeha je imela DOŠ Lendava, ki je v skupni uvrstitvi zasedla prvo mesto pred OŠ Dunajvaroš, OŠ Szecsenyi Istvan in OŠ Arany Janoš, obe iz Monoštra. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: 5. in 6. razred 60 m: Kodba (DOŠ) in Kovacseva (Dunajvaroš); 300 m: Benko in Novakova (oba DOŠ); 1000 m: Csanadi in Horvatova (oba Dunajvaroš); daljina: Csanadi in Defendova (oba Dunajvaroš); višina: Mataič in Kraljičeva (oba DOŠ); žogica: Szoke (DOŠ) in Moinarjeva (Szecsenyi); 7. in 8. razred 60 m: Smej (DOŠ) in Vargova (Dunajvaroš); 300 m: Vučko (DOŠ) in Papijeva (Dunajvaroš); 1000 m: Šimunič (DOŠ) in Šebekova (Dunajvaroš); daljina: Balint (Dunajvaroš) in Raščanova (DOŠ); višina: Sarjaš in Lebarjeva (oba DOŠ); žogica: Bango (Arany) in Mesicseva (Szecsenyi); štafeta: DOŠ Lendava (dečki) in Dunajvaroš (deklice). F. Horvat 20 MULARIJA 13. maj 1999, ^8? Varna povezava Tudi zvočniki ubijajo Zveza potrošnikov Slovenije se je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarske dejavnosti lotila akcije občasnega preverjanja tržišča glede varnosti izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v naših trgovinah. Tako so izbrali skupino električnih izdelkov in kupili računalniške zvočnike podjetja Jerovšek Computers ter ugotovili, da zvočniki MS-323 ne le, da ne ustrezajo osnovnim varnostnim standardom, ampak so lahko pri povsem normalni uporabi smrtno nevarni. Pri projektu preverjanja so sodelovali tudi Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje (SIQ) ter republiški tržni inšpektorat. Na tiskovni konferenci so povedali, da je proizvajalec zvočnikov MS-323 nepoznan, ponujajo pa jih v trgovinah, ki jih oskrbuje uvozno podjetje Jerovšek Computers za 2.100 tolarjev. Pozornost Zveze potrošnikov je vzbudil, ker je imel nepravilno oblikovan električni vtič. Direktor SIQ Igor Likar je poudaril, da so zvočnike varnostno preizkusili na inštitutu, kjer se ukvarjajo s preizkušanjem električnih proizvodov in izdajanjem certifikatov pri nas. Preverili so, ali zvočniki ustrezajo zahtevam slovenskega standarda, ki je usklajen z evropsko zakonodajo. Ugotovili so, da ne le, da na zvočnikih ni obveznih oznak za nazivno napetost in nazivni tok, temveč so opremljeni z neustreznim, celo nevarnim vtičem. To pomeni, da nas lahko pošteno strese, ko zvočnike priključimo v omrežno vtičnico. Vsak izdelek, ki ne ustreza mednarodnem standardu, je potencialno smrtno nevaren, je še pojasnil direktor SIQ. Glavni republiški tržni inšpektor Roman Kladošek pa je opozoril, da je republiška tržna inšpekcija na podlagi obvestila ZPS že ukrepala, saj je iz prodaje minuli teden izločila 352 kosov tovrstnih zvočnikov različnih uvoznikov v 21 prodajalnah po Sloveniji. Republiška tržna inšpekcija se je po besedah glavnega inšpektorja prvič srečala s primerom »zvočnikov« marca lani, ko jih je SIQ obvestil, da zvočniki za računalnike niso ustrezni oziroma so zaradi napak neprimerni za prodajo. Tržni inšpektorat bo namreč zoper uvoznike omenjenih zvočnikov ustrezno ukrepal po zakonu o splošni varnosti proizvodov (objavljen bo poziv v medijih). . http://surveys.over.net/fdvpolpai7s.pl Študentje komunikologije in družboslovne informatike Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani so v okviru raziskovalnega seminarja pripravili raziskavo o varstvu zasebnosti na internetu in zanimanju uporabnikov interneta za politične zadeve. Vaše sodelovanje v anketi bo prispevalo h kakovosti in objektivnosti rezultatov. Anketa je anonimna. http://www.titoville.com/ Maj je mesec pomladi, včasih pa je bil še mesec mladosti in štafete ter mesec rojstva čudežnega otroka iz Kumrovca. Čeprav je stran v spletu že nekaj let, so zvočni in slikovni zapisi, predvsem pa pisma, ki jih v zadnjih dneh pišejo Josipu Brozu z vsega sveta na www.ti-toville.com, zaradi vojne v Jugoslaviji postali še bolj zanimivi. http:Zwww.zvpl.com Ime mi je Ingrid. Doma sem v Pušči. Mami je ime Julijana, očetu pa Jožef. Imam še bratca Samuela. Učita me učiteljici Silva in Gabika. Obe sta prijazni. Veselita se, ko smo pridni in radi sodelujemo. Rada se vozim z rolkami. Danes sem bila cepljena. Malo me je bolelo. Zato pa bom bolj zdrava. Žurerski vodnik po Ljubljani je časopis, ki v medmrežju izhaja vsak ponedeljek. O vsebini govori že sam naslov, časopis pa je nastal na pobudo posameznikov, ki menijo, da: se da v Ljublja ni dobro žurat. Strokovnjaki pravijo, daje Žurerski vodnik še posebno uporaben v študentskih vrstah. http://www.tipovej.org V romskem jeziku: Mange hi anah Ingrid. Kirsom andi Pušča. Mraudake hi Aunah Julijana, Mre dadeske hi Aunaf Jožef. Mik hi man phral Samuel. Rau-ni man sikal Silva te Gabika. Sudoj hi laučhe. Remež nam lorkaulinav. Adi man ceplinde. Klik man du kau-no. Mistadau ovafidersausti. INGRAD MILOŠEVIČ, 2. C OŠ III M. SOBOTA Ti povej! je nova akcija Urada za mladino republike Slovenije. V medmrežju iščejo ideje. Dobre ideje. Pomagajo jih izpeljati. Pomagajo jih objaviti. Kakšne so torej ideje za lepših tisoč let? Opozorite nase in izoblikujte svojo vizijo za prihodnost! Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. drugi. PIA JERMAN; Tulipan je pripovedoval Prebudil sem se pozno sp^ di. Moja čebulica je bila zelo ta, zato sem moral prikutatii* Ko sem pogledal ven, me jo pomladno sonce. Obiskujejo0® čebelice in metuljčki. Včasih dejo na sprehod tudi otfoA^ ogledujejo in občudujejo. posadila na njeno gredico _ bičino hišo. Tam nisem saMr ampak so ob meni še mojiP^ in prijateljice Eva, Alja, OŠ I SE PRIPRAVLJA NA VELIK DOGODEK - Prva soboška osemletka bo v tem šolskem letu »napolnila« 40 let delovanja. Ta jubilej nameravajo proslaviti predvsem delovno, pripravili pa bodo tudi proslavo s kulturnim programom ter oblikovanjem štirih skupin (nekdanji in sedanji učenci in učitelji po štirih desetletjih), ki bodo predstavile svoje osnovnošolsko obdobje. To bo potekalo v petek, 21. tega meseca, ob 11.00 v šolski telovadnici. Z delovnim praznovanjem pa bodo začeli že dva dni prej, ko bodo imeli dan ustvarjanja vseh učencev (oblikovanje iz gline, lesa, slikanje itd.), sledil pa bo naravoslovni dan. Kaj vse bodo ustvarili in ugotovili, pa bodo prikazali na razstavi v stari telovadnici. JG Preteklost je bila drugačna Pomladanska V sklopu učnega načrta za spoznavanje družbe smo obravnavali temo Preteklost je bila drugačna, in to v obliki projektne naloge. To pomeni, da smo samo veliko raziskovali, v šolo smo prinašali različno literaturo in listali po njej. Veliko smo se pogovarjali, oživljali zgodbe naših babic, prababic in dedkov. Poizvedovali smo tudi po zgodovinskih znamenitostih našega kraja. Ogledali smo si najstarejšo domačijo v Sv. Juriju in spoznali najstarejša spomenika v občini - cerkev Sv. Jurija in Perišov križ iz časa Turkov. Zbirali smo stare razglednice, slike in star denar. Spoznali smo stare šege in navade, tako tudi borovo gostuvanje, ki je značilno za naš gorički predel. Naučili smo se stare ljudske plese, kot so Marko skače, sotiš in trojka. Poizkusili smo se tudi v pletenju košar. Pri našem delu pa nismo bili sami. Pomagali so nam starši, naš učitelj glasbe Štefan Rožman in učiteljica folklore Vida Šafer. Ob drugačnem delu so nastajali najrazličnejši zapisi in izdelki. Vse to pa smo prikazali na sklepni prireditvi, na katero smo povabili starše in ravnatelja. Na ta trenutek smo komaj čakali. Starši so bili z nami zadovoljni, mi pa smo ponosno odhajali iz razreda. UČENCI 4. RAZ. Z RAZREDNIČARKO OŠ SV. JURIJ P. S.: Verjamem, da je takšen pouk zelo zanimiv, koristen in uspešen. Sončece je posijalo in toplo je postalo. Narava se je prebudila in nas zelo razveselila. Gozdovi so ozeleneli in potoki so oživeli. Ptičevo veselo zapele in rožice so zacvetele. DANIJELA MIHOLIČ, 7. A OŠ CANKOVA Čarobna radirka Kdo sem? Nocoj ' Gosta tema pod je nocoj, moja duša pa i°ce zaljubljena, osamil Danes bom odšla in pozabila-Nocoj vse upe do od naju dveh, moje in tvoje, od najine IjubezN. Nocoj odidem, w nikoli več te vide^ Nocoj občutim d ker ljubiš drugo^ it MOJCA MARTIČ j OŠ 8*«°* Nekoč je živela čarobna radirka in si je rekla: »Zdaj bom lahko zbrisala vse z Zemlje. Na njej bodo živeli samo dobri in prijazni ljudje. Ne bo več lačnih, ne bo več vojne. Na svetu bo le veselje in sreča. Vladal bo mir. MILAN NOVAK, 1. RAZ. Tudi letos je bila v občini Šalovci prireditev sodelovali učenci OŠ Šalovci in podružnične šole D° lo je 20 pevcev. Bilo je zelo veselo. Vsak nastopajoči)^^ do. Prvo mesto je osvojila Cvetka Baranja s pesnui^.^$i> druga je bila Josipa Jaram, tretja pa Mateja Knaus-bila podobna prireditev tudi prihodnje leto. TANJA ŠTUHEC, 6. RAZ. OŠ ŠALOVCI Mama mi je kupila čarobno radirko. Bila je rumena kot sonce. Na začetku mi ni bila všeč. V šoli smo pisali narek. Bilo je težko. Ko sem naredila napako, mi jo je radirka zradirala, jaz pa sem jo popravila. NASTJA BEZNEC, 1. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ MAČKOVCI Dan tudi knjige med na • • rizna^'/ Ob obeležitvi svetovnega dneva knjige in podelitvi P ske bralne značke so malčki iz turniškega vrtca skupaj s cami priredili kratek kulturni program, ki je potekal v ob® kij® / reditve se je skupaj z otroci udeležil tudi pesnik Milan posebej razveselil. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi0^/ nišče Jože Kocet ter otroke obdaril z velikim paketom ^..^0 programa so otrokom podelili priznanja, ogledali pas knjižnico. AL^^ Dobil(-a) sem daril0 y Nekoč sem nepričakovano dobil darilo, ki me je zelo razveselilo. Imel sem 6. rojstni dan. Moji prijatelji so bili ves dan pri meni. Igrali smo se in smejali. Moji strici in tete pa so bili daleč zdoma, tako da sem vedel, da mi ne bodo prišli voščit. Dobil pa sem veliko lepih daril, a nobeno me ni posebej razveselilo. Zvečer, ko so vsi moji prijatelji odšli, sem bil že zelo utrujen, zato sem odšel hitro spat. Čez nekaj časa sem zaslišal zvonec. Odšel sem pogledat, kdo bi lahko tako pozno prišel k nam na obisk. Odprl sem vrata in pred mano so stali trije »neznanci«. Prižgal sem luč in ugotovil, da so bili to sorodniki iz Nemčije. Stric je imel v rokah pokrito kletko. Nisem vedel, kaj je v njej. Stric mi je kletko podal v roke in dejal: »Vse najboljše, Miha!« Od začudenja sem kar obstal. Pogledal sem v kletko in zagledal v njej drobceno stvarco. Bila je papiga. Dal sem ji ime Piki. To darilo selilo. Še vedno j* gaja in zelo . Predleti’ ša, je oče neSpX^ movkolo.NibM premajhno, ve, ravno Pra vSeh /h vala sem si 9 sem vpraša' je P* Z kolo-zame. Objela ^ la in že sem p čo sem se z® na sem se ^ biloz{V2 ^es0^skr°^ । Očkusem^ ^cibz j brala šopek ma) 1999 NA SCENI ^ko do boljših odnosov v Da bi ljubezen trajala in trajala Hm IN0 se zaljubiš, si prepričan(a), da bo ljubezen trajala večno. Da 1vaiu res nič na svetu ne bo razdvojilo, da sta ustvarjena drug za drugega, preprosto, da sta našla ljubezen svojega življenja. °tem oba počasi začneta spoznavati, da imata napake. V začetku so ? majčkene, komaj opazne, sčasoma pa postajajo vedno večje in na ,oncu nas začnejo motiti že malenkosti. V začetku oproščamo vse, asneje pa že zaradi napačne majice ali ne ravno najbolje izbrane be-7naredimo revolucijo. Predlagamo vam nekaj nasvetov, kako ohra-s 1 inbezen in trdno zvezo, kdaj je potrebno pogledati skozi prste ali 6 ^niti v jezik. Ampak samo to ni dovolj. BodiPotrpežl||V(a) Vo'nerinizT3^’ dajetoPra-MevajčasaT?02' zidinne ln vajina n, k a' Pus ’’ da se W J bez®n Počasi razvija. rast zvp 3 Sta nastaianie in Mnajlenšp^M Spoznavanie Mitro ^aino ' hkodru9 od druidi tavata nov svet. mls,,š 'ndivil1^3^ posa' kaiMMip?Uanost'Ostva-MMkrbiali^ pa te Povej NPartneriuja- WVs®bi k? ' Ne smeš zad-Potem1?9106 s,varise nesoglasja je potrebno razčistiti sproti. Bodi realen(a) Zavedati se moraš, če imaš partnerja, da prej ali slej pride tudi do nesporazumov in sporov. Povsod. In da to ne pomeni konca sveta, ampak je del normalne zveze. Nihče ni popoln in vsak od nas ima napake. Tako si tudi tvoj partner vrta po nosu, se kdajpa kdaj neprimerno obnaša, v javnosti govori neumnosti in podobno. Vse to pa ima svoje mere in meje. Vztrajaj Vsak si kdaj pa kdaj zasluži, da se mu oprostijo in spregledajo njegove napake. Včasih se preprosto zgodi kaj takega, česar si sami ne želimo in pred tem nismo verjeli, da se lahko to zgodi prav nam, ampak določenih mej in meril pa se vseeno ne more in ne sme prekršiti. Spoštovati morata drug drugega, tako da v javnosti ne perete umazanega perila, da ne zbijata neprimernih šal drug o drugem, da spoštujeta svoje dogovore in sta medsebojno iskrena. Imejta vsak svoj prostor in čas Res je, da se ljubita in bi najraje preživela vsak dan od jutra do večera drug z drugim, vendar to pri teh letih preprosto ne gre. Opraviti morata tudi druge naloge, poleg tega pa bi vaju neprestano druženje začelo dušiti. Prav je, da kdaj pa kdaj gresta ven vsak s svojo družbo ter da ne prekinjata stikov in prijateljskih vezi, kar se pogosto zgodi. Če bosta neprestano skupaj, se ne bosta imela več o čem pogovarjati. ^1 r o g o 'N LU Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste grav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 1 7, M. Sobota 3 MB Freak Chick skate shop Lendavska 13a tel: 069-32-090 M. S. 3.Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4.V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! l zl Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo:______ Stojta si ob strani Prava ljubezen se potrjuje tudi v tem, da si znata partnerja vedno stati ob strani. Ne sanio v dobrem, ampak tudi v slabem. Oba morata občutiti, da se lahko v najtežjih trenutkih zaneseta drug na drugega. Včasih je potrebno kaj konkretno pomagati, včasih pa je dovolj samo to, da te kdo posluša. To so trenutki, ki utrjujejo zvezo, in če imaš takega partnerja, je to največ, kar si lahko želiš. Ne poskušaj (ga)je spremeniti Vstopamo v zveze in že imamo natančne predstave, kakšnega partnerja si želimo. Tako razmišljamo, kako bomo partnerja spremenili in ga prilagodili svojim potrebam. To se ne konča dobro. Partnerja moramo sprejeti takšnega, kot je - z vsemi njegovimi eksotičnimi lastnostmi. Nobeden nima rad, da ga kritizirajo in se posmehujejo stvarem, ki jih ima on rad. Zavedati se je potrebno, da si ti sam edini delček na svetu, ki ga lahko spremeniš. postala par. Odhajam in ne bom ti pisma, odzivi, odgovori S , ------------------------------------------ v akciji Vaaau! Kako je svojo Sw ilvelav družbi. ^ipr *eni’ Ns?aSzanimp°.Jih 3taršev. 5' M?' in kaj ?ako 30 me Mo? °rekH Phia- S na >il^ S iniPaSo asemsa Nn dalina Ornesn °s^e verjeli hb6M rt 'Min, nadebe-mo- 'n -.č,cri' ^^Mam^M 16 vse Ž 3SuPer. Malo Stelji mi p°Sebno '“'“»sem Zato se zahvaljujem tudi Venusu. Kar pa se tiče oblačil, jih imam najraje, zato se zahvaljujem tudi gospe Olgi in trgovini Energy za trud, ki mi ga je namenila. Joj, na neki dogodek pa bi skoraj pozabila - kaj so rekli sošolci in sošolke. S sošolko sva sedeli v parku na klopi, zraven pridejo še drugi sošolci. Pogledajo naju in se začnejo pogovarjati s sošolko, s katero sem Sedeja. Spet nisem mogla verjeti, kajti tudi oni me niso prepoznali. Nisem mogla vzdržati in sem se začela smejati, tako da me je eden prepoznal: »Ej, ka nej tou Silva?« Doživela sem res same lepe trenutke in še jih doživljam dan za dnem. Tega ne bom nikoli pozabila. Lepo pozdrav od Silve Dreven in vse družine Borisu! Smisel življenja je največja sreča. Smisel moje ljubezni in sreče si in boš samo ti, saj kamor pogledam, vidim tvoj obraz, in ni dneva, da ne bi mislila nate! Dekle, ki čaka na tvojo ljubezen Sandra! Danes je v meni umrlo zadnje upanje, da bova še kdaj pomahal v slovo. Andrej Drago! Božala te bom, tiho ti šepetala in tvoje ustnice vroče bom iskala. Kaj bi brez tebe, moja ljubezen? Edini si, ti si mi vse. Zate se bojim, ker sem obljubila, da večno te bom ljubila. Nekdo, ki še vedno upa Marko! Samo nekaj bi ti rada sporočila. Bila je napaka, napad strasti, vem, da tega ne bi smela storiti, in žal mi je. Prosim, oprosti mi, kajti ne bom mogla živeti, če mi ne boš. Veš, kdo Mojemu plesalcu! Želim si, da bi pesem trajala celo večnost, ne samo tri minute. Tvoja Severina zaupno Mama me ne razume Star sem 16 let in vam pišem, ker si želim, da bi mi pomagali rešiti moj problem. Z mamo živiva sama, oče naju je zapustil pred leti in si ustvaril novo družino. Problem pa je v tem, da se z mamo ne razumeva in se skoraj ne pogovarjava. Ko ona pride domov iz službe, nikoli nima časa zame in me nikoli ne posluša, kaj ji govorim. Vedno je jezna in nervozna in se znaša name. Ne zanima je, kaj se dogaja z mano, in ali imam kakšne težave, zanimajo samo to, kakšne ocene dobim v šoli. Ne razume me. Zato večkrat razmišljam, da bi se preselil k očetu, s katerim pa žal nimam veliko stikov. Rad bi samo, da bi me kdo razumel in mi posvetil kaj pozornosti. Ali zahtevam preveč? Denis Dragi Denis! Prepričana sem, da ne zahtevaš preveč in si v bistvu želiš to, kar si vsakdo želi, prav gotovo tudi tvoja mama. Iskreno povedano, tvoja mama ni ravno zadovoljna s svojim življenjem. Zaveda se, da ji ni uspelo, poleg tega pa jo obremenjuje še služba. Tvoji mami nikakor ni lahko in vse to se kaže tudi v njenem odnosu do tebe. To pa ne pomeni, da te nima rada, le preveč utrujena in obremenjena je s svojimi skrbmi, da bi ti pokazala svojo ljubezen. Svetujem ti, da se ji sam približaš, morda doma postoriš kakšno opravilo, ki čaka nanjo, potem pa ji predlagaš, da si vzameta kakšen popoldan sama zase. Povej ji, kaj si želiš in kaj potrebuješ, ampak za to izberi trenutek, ko bo boljše volje. O preselitvi k očetu pa samo to: veš, vsi kdaj pa kdaj razmišljamo, da bi pobegnili od tega, kar imamo. Ne za- (| vedamo pa se, da bi lahko prišli samo še na slabše. Fant laže o meni! Star sem 14 let in največje težave mi dela moj prejšnji fant. Z njim sem hodila dva meseca, potem sva šla narazen. Sedaj pa si je začel o meni izmišljati laži, ki jih govori mojim prijateljicam in svojim prijateljem. Zadnjič je vsem povedal, da midva še vedno hodiva in da sem jaz njega vprašala, ali bi hodil z mano. To pa sploh ni res. Še posebno pa me moti zato, ker imam jaz drugega fanta, potem pa ta ne ve, ali je to res. Sploh ne vem, zakaj to počne in kako naj se ga rešim, kajti jaz imam rada novega fanta. Rina Draga Rina! To počne verjetno zato, ker je še vedno zaljubljen vate. Ker je pri tebi pogorel, hoče na neki način vzbujati pozornost, in če ne gre drugače, je to njegov način, da opozori nase. Seveda pa se ne zaveda, da takšen način tebe še bolj razburja. Tvoj bivši fant je še nekoliko otročji, zato mu poskušaj razložiti, da ni prav, da si izmišljuje neresnične stvari. Predlagam ti, da stopiš k njemu in ga vprašaš, kako je že s tem, da spet hodita, in če si morda ti ta film zamudila, če je le mogoče, ga vprašaj, a nežno, pred kakšnim prijateljem, ali da bo kdo slišal. Morda pa ga boš tako posta-1 v vila pred dejstvo. Fantu pa ' razloži, da naj se zaradi tega ne razburja preveč. KRONIKA 13. maj 1999, Mura na hrvaški strani spet naplavila truplo Prekmurca Zgodilo se je Kako in zakaj je utonil? Zarana, ne da bi povedal, kam gre, je odšel na avtobusno postajo. Domov ga je pripeljal mrliški avto. nedeljo, 2. maja, so odkrili v Muri pri Murskem Središču v Medžimurju truplo utopljenega moškega. Gasilci in policisti, ki so ga spravili na kopno, pri utopljencu niso našli nobenih dokumentov ali česa drugega, po čemer bi lahko ugotovili, kdo je oziroma od kod je doma. V Ker pa na medžimurskem območju ni (bilo) pogrešane osebe, ki bi bila podobna najdenemu, čigar truplo je sicer že začelo razpadati, so logično sklepali, da je utopljenec morda iz Slovenije. Pa še nekaj je: ni tako dolgo, ko so prav tako našli utopljenca, tedaj v Muri Novica tedna pri Dekanovcu, ki je bil, kot smo že poročali, iz Melinec. Tudi tokrat je bila opravljena obdukcija, v pomoč pri identifikaciji trupla pa so poklicali slovensko policijo in seveda svojce pogrešanih. Da, pogrešanih, kajti teh je s pomurskega območja kar nekaj. Kam odhaja policijski načelnik? Odločitev po tehtnem premisleku agister Darko Anželj, kije od 5. decembra 1990. leta načelnik Uprave za notranje zadeve, po novem pa Policijske uprave Murska Sobota, se je odločil za odhod s policije v gospodarstvo. Tačas sicer pripravlja doktorsko disertacijo, ki jo bo zagovarjal na FDV Univerze v Ljubljani, predvidoma 1. julija pa bo nastopil službo v Radenski v Radencih kot vodja službe za strateške nabave in investicije. Na včerajšnji tiskovni konferenci, katere tema je bila sicer ocena varnostnih razmer v prometu, mejnih zadev in javnega reda in miru, je mag. Anželj povedal, da so ga povabili v Ljubljano »na kosilo«, kjer ga bodo verjetno poskušali prepričevati, naj bi še ostal na sedanjem delovnem mestu, vendar je njegova odločitev dokončna, saj jo je sprejel tudi po posvetu s svojo družino (soprogo in petletno hčerko ter 12-let-nim sinom). Res pa je, kot je dejal, da je živel za to (policijsko) službo, ki ji je posvetil 8 let in pol svojega življenja in dela; dobro seveda pozna razmere v policiji in na področjih njenega dela, doseženi so bili določeni uspehi, včasih pa so seveda letele kritike. Posebej je omenil od lokalnih veljakov večkrat očitani umik policije s prejšnjega nadzorstvenega območja med Slovenijo in Hrvaško pri Hotizi na katastrsko mejo, za kar seveda sami niso nič krivi, pač pa je prišla direktiva iz Ljubljane. Kdo pa bo novi načelnik? Ta čas to uradno ni znano. Postopek pa je takle: kandidata predlaga generalni direktor slovenske policije, imenuje pa ga minister za notranje zadeve. - M cc CINKARNA Informacije: Cinkarna Celje, d. d. Agro p rog ram Tel.: 063/ 33 112 0417 674 315 BASF - vedno prava odločitev Franc Dervarič iz Radovec je v ponedeljek, 3. maja, prepoznal v Čakovcu obleko svojega pogrešanega očeta Franca Dervariča, starega 83 let. V Čakovec se je vrnil še naslednji dan, ko so mu pokazali še očetovo truplo. Prejšnji četrtek so pokopali utopljenca na domačem pokopališču. Dervaričevi so žalostni, ker so tako skrivnostno izgubili očeta in dedka, čigar življenje je bilo težko, saj je bil poleg dela na domači kmetiji v mlajših letih na delu v Franciji, kjer je bil k sreči zavarovan (mnogi niso bili) in je zdaj na stara leta prejemal primerno penzijo. 83-letni Franc Dervarič se je držal doma. Kdo ve, kaj ga je »pičilo«, daje 11. marca vstal bolj zgodaj in odšel okrog 7.30 na avtobusno postajo, ne da bi komu od domačih povedal, kam.se bo (od)peljal. Zdaj je nekdo povedal, da ga je videl v Murski Soboti. Rekel naj bi mu tudi, da je šel po opravkih na socialno. Ker pa se do večera ni vrnil v Rado-vce, so svojci o tem obvestili policijo in od takrat je veljal za pogrešanega. Ostaja pa seveda vprašanje, kje, kako in zakaj je »zašel« v Muro. Svojci pravijo, da se ne prej ne dan pred izginotjem ni vedel nenavadno. Že dvanajst let je bil vdovec. Š.S.I Tiskovna konferenca Zemljevid z dvanajstimi križi Število prometnih nesreč manjše, mrtvih trikrat več redstavnik Policijske uprave Murska Sobota je na včerajšnji tiskovni konferenci novinarjem razdelil zemljevid Pomurja, na katerem so s križi zaznamovana mesta, koder je od 1. januarja do 10. maja ugasnilo 12 življenj, od tega: eno v januarju, dve v februarju, štiri v marcu, tri v aprilu in dve že v prvih desetih dneh maja. Pretresljivo! Novinarje so sicer sklicali na pogovor zaradi predstavitve stanja pri prometni varnosti v prvih štirih mesecih tega leta. V januarju, februarju, marcu in aprilu se je zgodilo v Pomurju 541 prometnih nesreč, kar je sicer za 13 odstotkov manj, vendar so posledice veliko hujše: v štirih medbcih je promet terjal deset življenj (pet voznikov in pet drugih udeležencev v pro- metu), lani v enakem obdobju pa tri. Nanizali so tudi nekaj najpogostejših vzrokov za prometne nesreče: neprimerna hitrost, nenaden premik z vozilom, neprimerna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti, alkoholiziranost, nepravilna varnostna razdalja ... Največ prometnih nesreč se je zgodilo v popoldanskem času med 14. in 16. uro. Največ nesreč (4), v katerih so ugasnila življenja, pa se je zgodilo med 20. in 21. uro. V prometnih nesrečah so bili najpogosteje udeleženi ljudje, stari med 24. in 34. letom, največ mrtvih (4) pa je bilo starih od 18 do 24 let. Dolina pri Lendavi: Dvanajsta žrtev V petek, 7. maja, ob 20.40 se je 42-letni Čedomir Lučič iz DolW Lendavi peljal z osebnim avtom po regionalni cesti II. reda Lendava ce. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je žal zapeljal v le cesto in nato v levi obcestni jarek, kjer je trčil v betonski prepust, je dvignil in večkrat prevrnil, voznik pa je med prevračanjem padel izv Poškodbe so bile usodne: med prevozom v bolnišnico je umrl. J® žrtev prometa v Pomurju. Spet je bil usoden konec tedna, kot je si mnogih drugih tako hudih nesrečah. Storimo kaj več, da bo kone ki je pred nami, manj.žalosten, če že vesel »ne more biti«. H Moravske Toplice: Huda nesreča V soboto, 8. maja, ob 17. uri se je zgodila huda prometna nes^ Moravskih Toplicah. Voznica osebnega avta M. K. je zaradi vožnje po sredini vozišča trčila v nasproti vozeči osebni avto, s katerim s J J. K. Hudo seje poškodovala vozničina sopotnica Z. B., policija pa posredovala informacije o višini materialne škode. Murska Soboti: Zasegli avtomobila 9. maja zvečer so policisti Policijske postaje Murska Sobotaze zasegli dvema občanoma, ki pogosto ponavljata kršenje cestno predpisov, njuna avtomobila. Enega od njiju so tudi pridržali do i ker se je, četudi močno vinjen, ho.tel še naprej peljati. Lenart: Trčila v drevo , p Fr Voznica terenskega vozila Daihatsu Feroza 40-letna Božena bora se je peljala 9. maja ob 14. uri iz smeri Radehove proti Len pripeljala v Lenart, je v desnem ovinku zapeljala čez desni rob travnik in sadovnjak, kjer je s prednjim delom terenca trčila v o rka se je poškodovala, materialne škode pa je za 150.000 to Lendava: Zasegli lovski puški , Lendavski policisti so opravili 5. maja hišno preiskavo pri A ^jt si seveda pridobili odločbo sodišča. Ni jim bilo treba preveč b osumljeni sam izročil dve lovski puški in en naboj. Zaradi orožja, ni imel dovoljenja, ga bodo predlagali v kaznovanje pri sodniku Trdkova: Oče ga je pregnal 6. maja ponoči (okrog 2.30) je neznanec hotel odpeljati jugo, katerega lastnik je K. Č. sTrdkove. Oče lastnika avtomo noč, kot bi kaj slutil, ni mogel spati in brž, ko je zaslišal rop ' |0pol^ tatu pregnal z dvorišča. Ko bi ga bil tudi prepoznal, bi olajšal Gornja Radgona: Vlom v jugo V noči s 7. na 8. maj je neznanec »vzel na piko« osebni avt° bil parkiran na parkirišču na Trgu svobode v Gornji Radgoni, zadnja vrata in ukradel polico z dvema zvočnikoma. Neznanec, ponoči vlomil v yugo, parkiran v Murski Soboti, je ukradel radijs in lastnico oškodoval za 30.000 tolarjev .Vlomi v te avtomobile, a dipravi odpirajo predvsem prtljažnik, so zelo pogosti, menda , dajo zadnja vrata z lahkoto odpreti - brez ključa. Tovarniška n Murska Sobota: Lepo je biti lep - ... to pa ne pomeni, da je treba priti do lepotilnih sredstev X; izložbe. In prav to se je zgodilo 10. maja ponoči v Murski 8 razbil steklo na drogeriji na tržnici in sunil kozmetične izde BASF Slovenija d. o. o. Tel.: 061/133 71 29 062/746 009 041/640 246 Načelnik inšpektorata policije Milan Horvat in prometni inšpektor Marjan Horvat sta povedala na tiskovni konferenci, da policija seveda ne more preprečiti prometnih nesreč, saj je zanje veliko vzrokov. Nekaj smo jih že zapisali. Policija je nenehno v akciji, o čemer pričajo tudi ukrepi: v štirih me- 50.000 tolarjev. Andrenci: Oh, ta zamrzovalnik! h k Hrenci' 6. maja ob 11.40 je zagorelo v stanovanjski hiši v Ano nart. Požar se je razširil po kuhinji in uničil več opreme,ta za 500.000 tolarjev. Ugotovili so vzrok: kratek stik na el® zamrzovalne skrinje. PRIDELOVALCI ozimnih in jarih žit (pšenica, ječmen, rž in oves) fungicid OPUS TEAM varuje vaše posevke pred naslednjimi boleznimi: lomlji-vostjo žitnih bilk (poleganje), pepelovko, rjami, listno in rjavo pegavostjo pšenice, mrežasto pegavostjo, listnim ožigom in fuzarijsko pegavostjo. OPUS TEAM odlikuje: zelo širok spekter delovanja, dolgo delovanje, odlično delovaje tudi pri hladnem vremenu, zanesljivo večji pridelek in zelo ugodna cena. secih so izrekli 12.094 mandatnih kazni, napisali 2.628 predlogov sodniku za prekrške, 838-tim so odvzeli vozniška dovoljenja, pri 1,022voz-nikih je bil pozitiven preizkus alkoholiziranosti ... Osmim vztrajnim kršiteljem prometnih predpisov so celo začasno odvzeli avtomobile. Najbolj odmevne so seveda nesreče, ki terjajo življenja. Iz pogleda na zemljevid z 12 križi je razvidno, da se niso zgodile na kakih črnih točkah (mesta, kjer najpogosteje prihaja do nesreč), ampak so razpršene po Pomurju, predvsem pa po Prekmurju, kajti v Prlekiji sta ugasnili v prometu samo dve življenji. »Lokacije«, kjer je ugasnilo po eno življenje: Ižakovci, Bratonci, Križevci v Prekmurju, Vanča vas, Murska Sobota, lljaševci, Lendava, Lemerje; pri Beltincih pa sta umrla dva. Pa še kraja, kjer sta umrla dva v prvih desetih dneh maja: Ključarovci in Dolina pri Lendavi. S. S. ■ Ivanjski Vrh; Ob 2600 litrov vina Med 3. in 5. majem je neznanec vlomil v stanova ^I^L Ivanjskem Vrhu, last Jožeta V. S., s pomočjo plastične na ^7, iztočil v posode, ki jih je pripeljal s seboj, večjo količino viriati|teč'P° muškat otonel, laški rizling in šipon, nekaj vina pa je kar P^ t0|ad^ $ Lastnik je ob 2.600 litrov vina oziroma je škode za 830. Popravek in pojasnilo —। V 17. številki Vestnika (29. aprila) smo poročali o se je zgodila 2.3- aprila ob 23.45 na magistralni cesti pn^ daj je hrvaški državljan L. D. nenadoma zapeljal na pa^^ levo in trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil. V menjenem medijem, je bilo v nadaljevanju zapisano: »V je sopotnik K. K., prav tako državljan Hrvaške, hudo te Podpisani sem to (dvoumnost?) razumel, kot daje tudi .^o zečega avta hrvaški državljan in sem zapisal, da je . pppett Hrvaške«. Pa ni bilo tako! Po svojem voznem pasu se J®,^. P državljan. Popravek je zahteval J. K. iz Trnja. Se opraV Prejšnji četrtek, ko je voda v Ledavi precej narasla, je nosila s sabo tudi mrtve ribe. Opazili so jih predvsem v Lendavi, kjer je »posredovala« tudi policija. Ugotovila je, da so ribe poginile že nekaj dni prej, okrog 1. maja, saj so že zelo smrdele. Vzrok bo ostal najbrž nepojasnjen, tako kot že večkrat doslej. Lendavčani pa ob takšnih primerih običajno »obsodijo« Mursko Soboto. Foto: J. G. DOBRO JE VEDETI Pomurske lekarne razkrivajo Pravilne skrivnosti ^alce, zrcalce na steni Povej, katera 0 vijolica ali divja ma-®ha (Viola tricolor). Ranem Pasu d°ma V zmer‘ različnih £vrope in Azije, v oblikah Za zdrStah’ ZVrSteh 'n Uporabliata n2V' 0 Se naiveČ IKOCHl nordvrsti vu|garis IMURrL p°RNY in arvensis Sterilen, h' Nablra se med cijiinna n’ 9Oj'io pai°vFran-^^zemskem. °.O5 d0 Qb?'del: Zel. Vsebuje od in njen;Xotka salicilne kisli-kov sluzi lOodstot- ’udi fenolne LjdJtotke čreslovin Pa °cianidine k me’ flav°noide, an-nklOvter vitam™^^^ nekai saP°' zakonna^'Slovenska zdra-^tevnostj in-aja' ki po zdravilski °St"°Cl W skupine zdravil- nih rastlin, razvršča divjo vijolico v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: Zunanje in notranje naj bi pomagala zdraviti različne kožne bolezni, denimo izpuščaje, gnojne mehurčke, mozolje in srbečo kožo, ljudska medicina pa jo priporoča še notranje pri katarju dihalnih poti, oslovskem kašlju in vročičnem prehladu, zunanje pa. za izpiranje žrela. Spodbudila naj bi tudi presnovo in zato »čistila kri«, bila v pomoč pri znojenju, pomagala gnati na vodo in odvajati blato ter zdravila revmatizem, vnete sklepe in poapnene žile. V fitomedicini sestavljajo droga in izvlečki iz nje zdravila proti kašlju, za odvajanje žolča, urejanje prebave in splošno krepitev telesa ter zdravljenje kožnih obolenj in vnetih ven. Odmerek za odrasle: Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez poldrugi gram (zvrhano žličko) droge ali se droga vsuje v hladno vodo, zavre, odstavi in po 10 minutah prece- di. Če ni drugače predpisano, se sveže pripravljen poparek uporabi za vlažne obloge nekajkrat na dan. Novejša dognanja: Nekaj izsledkov na poskusnih živalih podpira le zdravilno dejavnost na oboleli koži. Kaj zdravi notranje, ni raziskano. Omenjajo salicilno kislino in njene derivate, flavonoide, sluzi in saponine. Diureza je dvomljiva, zveča se le izločanje kloridov, ne pa količina seča. OVEN Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Prepovedi in opozorila: Drogo je treba hraniti na suhem in zaščiteno pred svetlobo. Lekarniško mnenje: Divja vijolica je primerna zunanje kot pomagalo za zdravljenje kožnih nevšečnosti, denimo blage lojavosti na obrazu in lasišču, notranja raba pa je smiselna le v čajnih mešanicah kot psihoterapevtsko sredstvo, saj sama priprava čajnega napitka zaradi svoje obrednosti in njegovo srebanje čez ves dan krepi človeka duševno, placebo učinek (bolnikova dodana zdravilska vrednost) pa je značilen tudi za mnoga sintetična zdravila. Sklep: Lepotilo je navidezno, lepota pa pravo zdravilo.. J. ŠPRINGER, mag. farm. ■ Ona: Le zakaj se vedno znova trudiš narediti na okolico vtis, da si v vsem najboljša, ko pa vendar ni tako. Napake so in bodo ostale - vsaj do takrat, ko se boš dokončno odločila za korenite spremembe. On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe,, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se kar prepusti občutku. BIK DVOJČKA RAK REPUBLIKA SLOVENIJA Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela najti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! On: Zaradi stvari, ki si jih naredil, te nekdo občuduje, ker pa si priznal tudi svoje napake, je to le še dopolnilo tvoj dober vtis. Sprejmi povabilo, saj se ti obeta nekaj, česar doslej še nisi doživel. Le tako naprej! Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je zelo potreben. On: Čeprav se ti bo od začetka dozdevalo, da si zašel v popolnoma slepo ulico, se bo kmalu pokazalo, da ni tako. Glede poslovne strategije, za katero si še odločil, pa še ne bo kakšnih večjih rezultatov. Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo zelo povečal ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi. i I n i ka elečja ragu juha * Čečena jagnjetina krompir s parmezanom ^eHna solata s slanino * Jabolčna torta UPRAVNA ENOTA MURSKA SOBOTA Oddelek za okolje in prostor 9000 MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, Upravna enota Murska Sobota na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa investitorja MOL-BENZ, d. o. o., Lendava, Partizanska ul. 61, zaradi izostanka objave javnega naznanila z dne 7. 4. 1999 v sredstvih javnega obveščanja, s tem PONOVNIM JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST - KRAJANE SOTINE LEV DEVICA Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana ° kršili aCa’ 30 g surovega masla, 20 g moke, r Xje ^gVe veBce, 1,5 I jušne osnove ali jušna kocka p° 'h prav sp zrežemo na zelo majhne koščke. Zelenjavo ope-/kmo a 0 zr®žemo na čim manjše koščke. V kozici se-ša^^zeter/ dodam° pripravljeno meso, malo popečemo, do- 'n Zalije^0 'n ?raz'mo do zlate barve, pomokamo - preme-(če^čane^ 0 z jušno osnovo ali vodo. Kuhamo do mehkega. p >o Zali™6814.'11 zeleniavi P° potrebi dodamo jušno kocko r%0, d z 'ušno osnovo), kuhamo 5 minut in tik preden Xa|, ’ amo še sesekljan peteršilj. X 9niečj6Qa .♦ trjj 6sha, 2o i Ste9na’ 300 9 paradižnika, 100 g čebule, jSo|’Poper k Subega belega vina, timijan, rožmarin, ša-l^j^je st ’& cl 0|ja, 20 cl jušne osnove doj Ss9rejerno ol° narezemo na manjše kose in jih začinimo. V % ?0 čebuio |nJ-'dodamo začinjeno meso, na hitro opečemo, klijem ari' dodamCeSen' zal'iemo z belim vinom in dušimo. Ko Zfu®no Os° °a kocke narezan paradižnik, premešamo, n R°nbdimo n°V° 'n kuhamo oziroma dušimo do mehkega. ' Potresemo s peteršiljem. ^®£zanom 80 9 parmezana, 30 cl mleka, 2 jajci, 2° 9 Xw'a’so' Na pomaščen JL 'n Opran krompir narežemo na li m0 z nastr- Mn PaX ''^o krompirja, ga posolimo in P to pona. Pokrijemo z drugo vrsto . ro jn . XirD,X^ krompir. V posodi zrnesan\ mas|a. Damo 'in J?' °b'Qzimo še z rezinarn'S servi?amo vroče, i..; Pečemo do Z|ato rumene barve. Se X. - X zer Zen?9 kisa, šfa *a’ 60 9 Prekajene slanine, kumina, 3 cl n^irJn^o narež° Operemo Pod tekočo vodo. Po več listov urepra^i ar6žem0 nae?°’ Stresemo v skledo in dodamo kumino. soij/10; počakam anke rezine- stresemo v ponev in rahlo ^Dren? ',n Ponovno°’ da Se ohladi- nakar prilijemo razredčen in prevremo. Ta zavretek zlijemo na solato, sladk° 9 sladkoria v prahu, limonina lupina, DrXo n 0|čnih krhr3’ 375 9 bele moke’ 1 peCiln' Pra‘ ^to u • ev i^^o, daXSkam°’ dodam° rumenjake in sladkor v seXr. mol?11"10 lupin??0 9ladko maso' Dodamo sesekljano ali hp Pom-? ^Ciinim ’ rd sne9’ kateremu smo dodali kristalni ^rndžVrstirnaSd:eri in ponTu^0"1'Testo rahl° Premešam0 in stre' X testu r?kan model- Jabolčne krhlje enakomer-sj 80 °C. pečDam° v Pečico in pečemo 50 minut pri en° In ohlajeno potrosimo s sladkorjem v 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa (trgovina, bife s sanitarijami, garderoba, priročno skladišče, avtomatska avtopralnica, ureditev točilnih mest z vrstami goriv, z nadstrešnico in vkop štirih dvoplaščnih in atestiranih rezervoarjev - skupaj maksimalno 100 m3) in Poročilo o vplivih na okolje za bencinski servis Sotina, ki ga je izdelal E-NET, d. o. o., Ljubljana, javno predstavljena oziroma dana v javnost na vpogled in seznanitev prostorih Upravne enote, Oddelek za okolje in prostor, Kardoševa 2, Murska Sobota, soba št. 25/I od 13. do 27. 5. 1999 vsak delavnik med 8. in 14. uro; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem direktorja podjetja MOL-BENZ, d. o. o., Lendava 27. 5. 1999 ob 10. uri v prostorih Upravne enote, Oddelek za okolje in prostor, Kardoševa 2, Murska Sobota, soba št. 32/I; 3. da se mnenja in pripombe v času javne predstavitve lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki je v prostorih Upravne enote Murska Sobota, Oddelka za okolje in prostor, Kardoševa 2, Murska Sobota, ali v pisni obliki posredujejo Upravni enoti Murska Sobota, Oddelku za okolje in prostor, Kardoševa 2, Murska Sobota, do 27. 5. 1999, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. Po pooblastilu načelnika Upravne enote M. Sobota Silvij PODLESEK, Vodja oddelka za okolje in prostor SKLEPNA OCENA Z VREDNOTENJEM IN SPREJEMLJIVOSTJO NAMERAVANEGA POSEGA Menimo, da bi bencinski servis z avtopralnico MOL-BENZ v Sotini lahko predstavljal možen vir dodatnega onesnaženja okolja, vendar je ta možnost minimalna, če bodo pri načrtovanju, gradnji in med obratovanjem upoštevani vsi okoljevarstveni ukrepi, ki so navedeni v točkah 4.1.3, 4.2.3., 4.4.2., 4.5.3. in 4.7.1. tega poročila, poleg predpisovo varstvu pred požarom in vseh preostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje objektov te vrste. Menimo, da zaradi gradnje in obratovanja bencinskega servisa z avtopralnico MOL-BENZ v Sotini ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih ukrepov v nbrmalnlh razmerah obratovanja in ob rednem vzdrževanju in kontroli naprav, napeljav in opreme: • emisijske koncentracije snovi zaradi hlapov naftnih derivatov in izpušnih plinov iz motornih vozil ne bodo presegale mejnih vrednosti, določenih s trenutno veljavno zakonodajo, • imisijske koncentracije ogljikovodikov, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, toluena, dima', in prahu ne bodo presegale mejnih vrednosti, določenih s trenutno veljavno zakonodajo, • ne bo prišlo do čezmernega onesnaženja površinskih voda in podtalnice, • ne bo neposredne nevarnosti za onesnaženje pitne vode na tem območju, • ne bo neposredne nevarnosti za onesnaženje tal na tem območju, • mejne vrednosti ravni hrupa, ki po trenutno veljavni zakonodaji veljajo za obravnavano območje (III. stopnja varstva pred hrupom), ne bodo presežene, • se življenjske razmere za obstoječe rastlinske in živalske vrste v okolici, med katerimi po naši oceni ni ogroženih in zaščitenih vrst, ne bodo bistveno poslabšale, • je nameravan poseg sprejemljiv tudi z vidika varstva krajine in kulturne dediščine. Glede na navedene ocene in ugotovitve in na osnovi dosedanjih izkušenj s podobnimi objekti ocenjujemo, da sta gradnja in obratovanje bencinskega servisa z avtopralnico MOL-BENZ v Sotini sprejemljiva posega v okolje, ki ob upoštevanju vseh predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in drugih predpisov, ki urejajo,gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, v normalnih razmerah obratovanja ne bosta presegla dopustne stopnje obremenjevanja okolja. Pripravila: mag, Jorg Hodalič, Petra Mikuž TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega spanca, saj je pod pepelom preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo, vendar boš konec tedna preživela na povsem drugačen način. On: Čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, bi bilo koristno, da bi poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni tako stabilna, da se ne bi uspela pokvariti. Toda predvsem brez kakršne koli panike. Ona: Nikar ne pričakuj spremembe prek noči, ampak se še bolj zagrizi v realizacijo svojih želja. Ob koncu tedna se ti bo nenadejano nasmehnila sreča in ti omogočila velik met, vsaj kar se tiče ljubezni. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa naj narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu! Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obeta se ti prijetna avantura, iz katere lahko izvlečeš tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne zapleteš v lastne mreže. On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Raje dobro premisli in se.nikar ne spuščaj v tvegane avanture, saj se ti lahko to še zelo maščuje. Ona: Včasih se splača tudi malo potrpeti, saj je pozneje uspeh toliko slajši in prijetnejši, zato se nikar ne vznemirjaj zaradi trenutnih neuspehov - tvoj čas šele prihaja. In noč ima svojo moč, zato jo izkoristi do konca! On: Ne glej tako strmo v prihodnost, več truda posveti svoji sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek ti bo sicer prinesel nekatere namige, za kaj več pa se boš moral še presneto potruditi. Ona: Hitiš na poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nekaj zase in za svojega partnerja, na katerega si v zadnjem času kar nekoliko pozabila. On: Potrt boš, saj ti bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakuješ lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v tvojem poslovnem življenju. Pa tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbel. Ona: Trenutek je zelo resen, zato ti nikakor ne bo škodilo, če bi se poskusila zbrati in se vključiti v igro. V nasprotnem primeru se ti lahko kaj hitro zgodi, da te bodo dogodki okoli tebe enostavno prehiteli. On: Naložili ti bodo uove obveznosti, vendar pa jih boš z lahkoto izpolnil. Prišel boš v obdobje, ko ti bodo še tako težke naloge le prijetno razvedrilo in ti bo vse šlo kot po maslu. Toda, kako dolgo ... Ona: Nad nekom boš zelo razočarana, vendar ne tako, da tega ne bi pozabila. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki ti bo dobesedno spodnesel tla pod nogami... On: Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev? Ona: Postajaš vse bolj nervozna in naveličana vsakdanjega utečenega življenja, zato je skrajni čas, da postoriš nekaj za svojo prihodnost. Privošči si malo spremembe v svojem, življenjskem ritmu in videla boš, da bo takoj veliko bolje. On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito sooči z nastalo situacijo. Razmere za kakšno resno investicijo se bode le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. za zdravje in dobro počutje 24 13. maj 1999, HI obr^- SEŠTEVEK VESTNIK OSEBNI ZAIMEK PRADED HAMITOV SREDIŠČE MOLDAVIJE NARODOPISJE VRTINČAST TROPSKI VIHAR ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA ZENSKA OBLIKA IMENA RAJKO NEOMEJENO TRAJANJE SALONAR ŠORN HEBREJSKI PRIPOVEDNIK (ŠMUEL J., 1888-1970) POKLICNI REJEC PSOV SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA MREŽASTA BOMBAŽNA TKANINA ORGAN ZA VOHANJE KRAJ NA DRAVSKEM POLJU TUL, ETUI VELIKA SMUČARSKA SKAKALNICA ITALIJANSKI MOTOKROSIST (MICHELE) ŽUŽELKA Z VELIKO NOGAMI herooeh, okoren ROMUNSN! PISATELJ (MIRCEA, 1907-1*, SEVE«* ut* KOREOGRAF OTRIN STAR ČLOVEK BOL.POLITIK ŽIVKOV . VERONIKA ? PROSENC MAJHNA ZELENA ŽABA PROSOJNA MEGLICA DOMOVINSKA PRAVICA OSEBA (MANJŠ.) PLAST TKIVA, KI KAJ OBDAJA INOVI HEBRIDI VELIKA KAČA (EKSP.) GLASBENIK GARFUNKEL ŽLAHTNI PLIN (Rn) KOT, MANJŠI OD 90 STOP. GRŠKA BOG. NESREČE VZMETNICA NEPORASEL SVET TV NOVINAR (RADO) VEL.AFRIŠKA REKA TITAN PRODAJALEC NOGAVIC VESTNIK VNETJE KOŽE PRI KONJU, MAHOVNICE RITMIČNI ODKLON MELODIJE PRI JAZZU IZPUŠČAJ NA KOŽI OB HUDEM ZNOJENJU MATERIN BRAT LJUBEZEN DR. Ž1VAGA TIKOV LES AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK META- BOLIZEM GRŠKI OTOK V KIKLADIH 1T.POLITIK (ALDO) □KRASNA RASTLINA ELEKTRONSKI ELEMENT LJUDSKI ODBOR HRIB PRI BEOGRADU ANG.ROCKER (MARK) NEUE SLOWE-NISCHE KUNST VNETJE ARTERIJ, BURGERJEVA BOLEZEN ARG.DIKTA- TOR IZ 19.ST. USTANOVI- TELJ RIMA UBIJALEC LETNI GOZ-DNI POSEK FR.NOGOM. (NICHOLAS) DEL KMEČ-KEGA VOZA ZAGOVORNIK ELITIZMA NORME RAVNANJA IGRALEC TENISA EMIL ADAMIČ SRB.MESTO OB Z.M0RAVI VODNI VRTINEC FRANCOSKI KNJIŽEVNIK (BORIS) TAČKA PRIMORSKI KRAJ POD NANOSOM AM.IGRALEC (W00DY) JADRANSKI POLOTOK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA (ALJASKA) KATOL^ KDOR GOVORI EKAVŠČINO INDIJANSKO PLEME V SREDNJI BRAZILIJI NOVA GVINEJA EVGEN JURIČ VOGELNIK FILM PEDRA ALMODO- VARJA KAMEN ZA BRUŠENJE SLOV.PEVEC (VILI) PRIIMEK PEVKE REGINE POZITIVNA ELEKTRODA Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (22.4.19991 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Amalija Maček, Cvetna ulica 16, 9000 Murska Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Ernest Car, Kupšinci 14, 9000 Murska Sobota 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Franc Prelec, Šalovci 165, 9204 Šalovci Urša Jovan, Puhova 13, 1000 Ljubljana Aljoša Koroša, Prosenjakovci 59, 9207 Prosenjakovci Angela Zelko, Gornji Slaveči 44, 9263 Kuzma Marija Horvat, Cankova 19 b, 9261 Cankova Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 29. Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 21. maja 1999. Ime in priimek: Naslov: 4. 1999: KARIERIST, ATENTATOR, VODNA KAČA, DANE, TALIŠ, ŠIRINA, RIVA, KV, SMUK, JIRI, AJ, SAMARITAN, KAM, ZAKOPANE, PLETENINA, ARENA, MILO, LOME, SKLIC, LINO, SKUNK, LAMARR, OSTE, PAJČOLAN, ABASID, REMI, ENA, BARIJ, OP, NEF, PETRA, LIKER, ALGOL, NAMIG, AV, ŠTEFAN KOVAČ, REKLAMA, NDOVI, TOVARIŠ, APO, IGRA, AA, ITAČAN, ANA, CALLAS, KNEZ, LONČEK, APRIANA, RAŽA, OBOIST ODVISEN ČLOVEK ANTIČNI BEOTIJEC Gornja Radgona, Negova V gornjeradgonski župniji se verniki radi udeležujejo majskih šmarničnih pobožnosti. Te niso le v župnijski cerkvi, ampak tudi v kapelicah v Lo-manošah, Spodnji Ščavnici, Ivanjše-vcih, na Stavešinskem Vrhu, v Rad-mošcih in na Meleh. V župniji Negova, ki je ta čas še v soupravljanju gomjeradgonskih duhovnikov, pa je majsko čaščenje v negovski cerkvi in v kapelicah v Radvencih in na Spodnjih Ivanjcih. (F. KI.) Beltinci Turistično društvo Beltinci je tudi letos organiziralo Markovo serije (sejem). Svoje izdelke je prodajalo okrog 15 rokodelcev iz različnih krajev, žal pa jih je bilo z beltinskega območja le nekaj, čeprav je tam 400 obrtnikov.Akcija zbiranja kosovnih odpadkov je uspela, saj so gospodinjstva odložila na zbirna mesta kar 1.286 kubičnih metrov takih odpadkov. V tem letu jo nameravajo še ponoviti. (J. Ž.) mali oglasi • ma EDWARD APPLETON HRV.IGRALEC NALIS JAP.LUKA NA HONŠUJU OSEBNI DOHODEK ZIMSKA PADAVINA NEMŠKI AVTO NEKD.AVSTR. PLAVALKA (GAIL) VEŽBA motorna vozila FORD SIERRO, letnik 1985, registrirano do 28. 8. 1999, prodam. Tel. 45 395 ali 45 662. m23654 RENAULT 9 TDI, letnik 1987, registriran do julija 1999, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam, mtu RENAULT 4, neregistriran, poceni prodam. Tel. 412 075. m23677 GOLF DIZEL, letnik 1988, prodam, Tel,: 21 040, m23681 JUGO 45 Koral, bele barve, letnik 1990, registriran do oktobra, prevoženih 71.000 km, prodam. Tel.: 81 654. m23685 RENAULT 19 RT 1.8 i, letnik 1993, 82.000 km, servovolan, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel ... prodam za 930.000 SIT. Tel.: 36 830, po 15. uri. m23708 RENAULT 4, letnik 1992, odlično ohranjen, prodam, tel:. 26 576. m23710 LADO 1300 S, letnik 1985, reg. do septembra, z radiokasetnikom, prodam za 130.000 SIT. Tel.: 21 202. m23715 DAIHATSU FEROZZO, letnik 1990, in Renault 5 campus, letnik 1988, prodam. Tel.: 31 790, popoldan, in GSM 041 769 514.m23732 J FORD ORION, OPREMA GHIA, elekWa" la, centralno zaklePa%7l5 J prodajo. Tel.: 27 649-^ OPEL KADETT 1,4^^ 1990, prevoženih J4 ■ 550.000 SIT, prodaj (. Gančani 24b. m23< VW JETTO, letnik 1 prodam. Tel.: 81 ' NESNICE, mlad« grahaste ter nove ®nOsti. stjo in v začetku n pn^o As cepljenja, prodaja Fa o., po ugodni ceni'T"ajo: AA stonj. Naročila spreje^. 2> M p Horvata, Nemcavcr te|.:43 naBenčec, Bakov > tel : । Movrin, Petanjci S^ci, ihl stilna Železen, B . te.. |e gostilna Rajser, j stilna Jožeta Ceha’ 146. m22887 AKCIJSKA Prod%č«e|anDJ^fi 350 SIT dalje. fonske številke 9 0 oC MA PRI MOSTU, . 4e 0» PUJSKE proS kovci 34. m23646 MALI OGLASI se nadaljuj®!0 L GOLF 1.3, letnik 1990, prodam. GSM 041 788 101 ali 66 001, LIJ 2DM KASTRACIJA ...hE> KAS1WJA .KASTRA- CIJA ...LEPI PSIČKI, IZVLECI PIHALNIK Mpim... HAK.S ^AN. DRlSkAEM AJAJAJAW LU oc 0 >0 k"' PSČKA. HE-Hf Petek, 14. 5. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30Ročne ustvarjalnosti 9.45 Tedi, oddaja za mularijo 10.20 Otroška oddaja 11.15 Starost neznana, švedska drama 12.05 Pokrajinski muzej Murska Sobota 12.25 Humanistika 13.00 Poročila, vreme, šport 14.45 Alpski večer 15.35 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 16.00 (Ne)znani oder 16.30 Mostovi 17.00 Rdeči grafit 17.35 Otroška oddaja 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Nemški komorni orkester 0.35 Dober večer, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 15.10 16.35 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.05 20.55 22.35 23.20 0.15 Videoring Svet brez sovraštva, tv-priredba drame Živi pesek, ameriški film Človeško telo, angleška serija Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče Videoring Z Michaelom Palinom okoli oceana Naslednji teden je mir, nemški film Umori, ameriška nanizanka Izročitev, poljska nadaljevanka Omerta, zakon molka, kanadska nadaljevanka POP IV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, natltžanka - 13.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 14.00 Veronikine skušnjave, nanizanka - 14.30 Brez zapor - 15.30 Naš Carli, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur- 20.00 Džungla, ameriški film - 21.50 Fargo, angleški film - 0.00 Nevarne igrice, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Klub Avenija - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: To je čudež! - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Poštar, ameriški film - 21.50 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Varuhi časa, nanizanka - 23.30 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno ■ razvedrilno -Intervju: Člani univerzalnega življenja - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Prerokba 4: Vstajenje, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Pred koncem tedna - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Tv-pika: Resnica o vinu - 23.00 Stvor, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16:00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 17.30 - Videostrani, 18.30 • Risanka, 18.35 - Sosedje (98. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma (7. del ameriške nadaljevanke), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (96. del avstralske nadaljevanke), 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 13.05 Sirota mala bogatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Pol ure kulture - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.45 Risanka - 15.55 Otroška serija - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašanja iz Azije: Umetnost - 20.45 Glasbena oddaja - 21.55 Opazovanja - 22.30 Ljudje smo - 23.25 Čudežni svet Paula McKenna, serija - 23.55 Nikita, nanizanka nnUVASKk 2 14.50 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.10 Prizma - 18.00 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz -20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila -21.05 Gulag, ameriški film - 23.05 Pištola, nanizanka - 23.50 Fatamorgana TV MADŽARSKA I 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.00 Otroška soba - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka -12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T„ Nedokončane zadeve - 12.35 Romanca ogrlice, nanizanka - 13.30 Kralj pamp, nanizanka -14.20 Zelena pika, športi v prostem času - 14.35 Natura magazin -• 15.00 Panorama - 15.25 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 19.00 Skrivnosti zračnega oceana: Vetrovi, valovi -19,30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nanizanka - 21.00 Vključujemo Vigado - 22.00 Državljan - 22.35 Aktualno TV MADŽARSKA 2 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T„ Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Musiča Historica - 14.30 Vino in oblast, nanizanka -15.55 Zakladnica -17.30 Repeta, za šolarje - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20,30 Madžarska leta 2000, Krščanski muzej Eszter-gom - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Dolga je pot do doma, nanizanka'- 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.35 Obalna straža - 10.15 Lightning Jack, vestern - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Lov na Rdeči oktober, srhljivka - 22.25 Decoy, akcijski film - 0.00 Tajno ime Viper, akcijski film TV AVSTRIJA 2 • 9.00 Poročila - 9.05 Na svetih vodah, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.10 Tema - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17,00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.15 Okrajno sodišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Levo za Luno EUROSPORT 9.30 Kolesarstvo - 10.30 Avto-moto šport -15.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Rima - 18.30 Nogomet: legende EP - 19.30 Tenis, prenos iz Rima - 21.30 Boks: David Bostice - Brian Nix (oba ZDA), posnetek iz Worleya (Idaho) - 22.30 Bowling - 0.00 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 8.30 Trojčice, risana nanizanka 8.55 Otroška oddaja 9.35 Don Kihot, risana nanizanka 10.00 Otroška oddaja 10.20 Hrestač, ameriški film 11.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.45 Turistična oddaja 13.55 Prisluhnimo tišini 14,25 Petka 15.40 Markuš in Diana, švedski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Svet čudes, avstralska serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Druženje in praznovanje, serija 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, amer, nanizanka 23.20 McCallum, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 9.25 Videoring 9.50 Zlata šestdeseta: Nino Robič 10.45 Štafeta mladosti 11.40 Davov svet, ameriška nanizanka 12.05 Pearl, ameriška nanizanka 15.35 Teniški magazin 16.00 DP v maratonu, Tri srca 17.30 Kolesarska dirka po Italiji 18.55 SP v hokeju na ledu 21.25 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 21.55 Cikcak 22.25 Sobotna noč: Bee Gees, On Tour 15 0.25 Srhljivo, avstralska nanizanka 0.45 Tenis ATP, polfinale POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Pasji mornarji, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Bojevniki prihodnosti, risanka - 9.30 Batman - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Računalničarji, nanizanka -11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Parker Lewis, nanizanka -12.00 1, 2, 3 - kdo dobi?, ponovitev -13.00 Formula 1, trening -14.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 14.30 Dogodivščine družine Robinson, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.20 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 17.15 Pop’n’roll, glasbena oddaja - 18.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Varuh časa, ameriški film - 21.50 Teksaški mož postave, nanizanka - 22.45 Tujčev poljub, ameriški film - 0.30 Skrivne izpovedi in fantazije, erotična serija - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka - 11.30 Razprtije, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Žive igračke, ameriški film -16.00 Conagher, ameriški film - 18.00 Odklop -19.00 Mreža, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, nanizanka - 21.00 Psi faktor, dokumentarna serija - 22.00 Nevami ples, ameriški film - 23.30 Cestni bojevnik, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Tv-pika: Resnica o vinu - 11.00 Pregled dogodkov tedna -15.00 Bum!, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga -18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Radijska postaja, nanizanka - 49.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Sokol in snežak, ameriški film - 22.00 Mladi gangster, ameriški film - 0.00 Lovec na glave, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55-Sosedje (98. del avstralske nadaljevanke), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma (7. del ameriške nadaljevanke), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (7. del ameriške nadaljevanke), 17.50 - Naj spot - glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (98 . del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Pihalni orkester Svea, 22.35 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.55 Veliki skladatelji - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijski svetovalec - 13.05 Film -14.50 Risanka - 15.00 Poročila, Kosovska kriza -15.30 Risanka -15.45 Briljantina - 16.40 Poročila -16.45 Poslednja karavana, dokumentarni film -17.50 Mount Ro-yal, nadaljevanka -18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Eurosongu naproti -21.05 Film po izboru gledalcev - 22.55 Opazovanja - 23.30 Polnočna premiera: Steklena devica - 2.00 Pearl, nanizanka - 2.25 Neznani iztrebljevalec, ameriški film TV HRVAŠKA 2 12.10 Koledar - 12.20 Črno belo v barvah - 13.50 Theatron: Carmen - 16.25 Lepotice noči, francoski film - 17.50 Obzorja divjine, serija -.18.20 Dokumentarna oddaja - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: S. Rihter - 21.10 Zlati gong - 22.05 Svet narave, serija - 22.55 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 8.00 Za otroke: Evangeličanski verski program, Harry in še en falot, Mattov milijon, Kdo ve kaj o njih?, Kje, kaj? - 10.15 Tropska vročina, nanizanka - 11.10 Saint Tropez, nanizanka - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Ameba - 12.25 Zelena žaba - 12.35 Odgovarjamo na telefone - 12.50 Formula 1, prenos treninga - 14.05 Begavčki, iščemo pogrešane otroke -14.30 Tranzit, srednjeevropski magazin - 15.00 Zabavni program -15.30 Delta 2000, znanost - 16.00 Območje, reportaže - 16.30 Nogomet, ZTE: Dunaferr - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Glasbena sobota - 21.00 Uspeh naredi človeka, ameriški film - 22.35 Moj moški, francoski film TV MADŽARSKA 2 10.30 Otroški program -12.30 Zgodovina književnosti - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri, jezikoslovje - 15.30 12 mesecev v gozdu - 16.05 Razpad monarhije, 1. del - 16.45 100 let Secessiona - 17.00 Klavirski praznik - 17.35 Alpe - Donava Jadran - 18.00 Madžarska hiša, diaspora -18.30 Lajos Vajda, portret - 19.00 Nepridipravove dogodivščine -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Nova odprta knjiga: Tako tudi na zemlji ... - 21.00 Vodni policisti, nanizanka - 21.50 Večerni šov - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Vroča sled - 9.55 Risanke - 10.20 Ena, dve ali tri - 10.45 Smrkci -11.10 Disneyev festival -11.55 Šaljivec Carey -12.20 Skoraj popolna -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij -14.15 Sabrina -14.40 Davvsonov potok - 15.30 Beverly Hills 90210 - 16.15 Srček - 17.00 Nogomet: Sturm - Rapid, prenos iz Gradca - 19.53 Vreme - 20.15 Hopla - 21.50 Terminator, akcijski film - 23.40 Vroče blago - oster plen, srhljivka - 1.20 Tenis: polfinale v Rimu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Prijeten parček, filmska komedija -11.00 Oče ni poročen, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.15 Moja nečakinja tega ne dela, filmska komedija - 14.50 Ljubezen, jazz in pogum, film -16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Pozabljeno življenje, TV-film - 21.45 Poročila -21.50 Vse je komedija - 23.30 Dekle za zabavo, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 12.30 Najmočnejši mož - 13.30 Supersport serija, prenos kvalifikacij iz Albaceteja - 15.00 Nogomet: legende EP - 20.00 Kolesarstvo: dirka po Italiji, posnetek prve etape (Agrigento - Modica, 162 km) - 20.45 Nogomet: Nantes - Sedan, prenos finala francoskega pokala iz St. Denisa - 0.00 Tenis: polfinale v Rimu -1.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji Četrtek, 20. 5. 1999 3.30 Ljubezenske vez/, nadaljevanka - /0.20 Preciosa, nadaljevanka - / f. /O Prevare, nadaljevanka - /2.00 Umor, je napisala, nanizanka^ - /3.00 Dobri s/abi fantje, nanizanka -14.30 Nevarne dirke, nanizanka - /5.30 Naš Carli, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Bever!y Hills, nadaljevanka - 20.50 Brez zapor z Jonasom - 14.45Kofedar - /5.00 Dober dan, informativni mozaik - /Z. 05 Risanka - /7./5Sunset Beach, nadaljevanka - 18.00 Hugo - /8.30 /z sveta znanosti - 19.00Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X, nanizanka - 21.15 Poročila - 21.25 Tanka modra črta, nanizanka - 21.55 Tamburaški orkester - 22.50 Velike romance 20. stoletja, serija - 23.25 Vstopi, ameriški fHm TV SLOVENIJA 1 10.20 Otroška oddaja 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Boj za obstanek, angleška serija 11.55 Druženje in praznovanje, serija 1225 Okolje in mi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Intervju 14.30 Zoom 6 .00 Osmi dan 6.30 Slovenski utrinki 7 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 7.35 Ročne ustvarjalnosti 1 .00 Obzornik, vreme, šport 1.10 Resnična resničnost 1.30 Dnevnik 1.05 Tednik 1 .00 TV Poper 1.40 Turistična oddaja !.00 Odmevi, vreme, šport 7.50 Pisave 3.20 Predstavitev novih kratkih filmov FV SLOVENIJA 2 0.05 Videoring 0.30 Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nan. 1.15 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji 2.05 Svet poroča 5.30 Ferdi, risana nanizanka 15.55 Hudičev otok, islandsko-nemški film 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Dr. Rnley, angleška nanizanka 19 .00 Kolo sreče 19.30 Videoring 70.00 Nekoč bili smo v maju 71.10 Ekstremne avanture 71.35 Filmski triki 72.00 Roza kino, ameriški dokumentarni film 73.40 Kurbe, italijanski film (č.-b.) 1.00 Senca svobode, danska nadaljevanka 22.00 Damon, nanizanka - 22.30 Dharma in Greg, nanizanka - 23.00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 MHenium, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlabta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Odklop -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: 0 staranju -17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Mak colm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije -20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Nedotakljivi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kuhamo skupaj - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Junaki umrejo mladi, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno - razvedrilno - Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Rezerviran čas, 21.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Dom in svet - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Muzej za umetnost in obrt - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz - 22.05 Opazovanja -22.40 Numizmatika - 23.30 Poročila TV MADŽARSKA 1 11.00 Turizem - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve - 12.30 Prehod - 13.45 Kralj pamp, nanizanka - 14.35 Zelena pika, športi v prostem času - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Pogled domov: Gornji Senik - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Verski program - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sosedje, 315. del - 20.30 Zakladnica - kabaret - 21.00 Portreti kriminalcev - 21.45 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.10 Dežela sanj, Bolšoj balet TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00-Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik, A. K. T, Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Prvi mednarodni blues festival - 14.30 Vino in oblast, nanizanka -15.50 Narodopisne vrednote - 16.00 Zakladnica - 17.30 Repeta, za šolarje - J9.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Tetovirani raj: Nova Zelandija - 21.05 Senzacija, nanizanka - 21.55 Ansambel Muzsikas TV AVSTRIJA 1 10.00 Kar zadeva Henryja, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.10 Zvezdna vrata - 21.55 Dosjeji X - 22.45 Magazin - 23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Lov s kamero - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Levo za Luno EUROSPORT 8.30 Kolesarstvo - 9.00 Nogomet: »Radi imamo nogomet« - 12.00 Avto-moto šport -13.00 Nogomet: legende SP - 14.00 Jadranje - 15.00 Kolesarstvo - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos šeste etape (Lauria - Foggia, 242 km) - 17.45 Tenis, prenos iz Dusseldorfa - 19.00 Avto-moto šport - 20.30 Ribolov: posnetek pokala Mariin na Mauritiusu - 22.00 Boks: Andreas Marx (Nemčija) - Javier Martinez (Španija), posnetek iz Madrida - 23.00 Bowling - 0.00 Kolesarstvo - 0.30 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 10.3O Mali oglasi -11.00 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila- 12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročita -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo-19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila- 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.1 5 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja- 12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročija-10.05 Obvestita -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročita BBC -12.05 Obvestita -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročita -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita na Murskem valu - 1 7.20 Obvestita -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročita -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročita -10.05 Obvestita -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročita BBC -12.05 Obvestita -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00.Popoldne na Murskem valu - 14.00 P.oročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročita na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročita -21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 16. 5. 1999 TV SLOVENIJA 1 8.25 Tabaluga, risanka 8.50 Srebrnogrivi konjič, risanka 9.15 Pika Nogavička, nanizanka 9.55 27. lozansko baletno tekmovanje 11.00 Dnevnik velikih mačk, serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Pomagajmo si 13.45 Orion' 15.10 TV Poper 15.50 Potepanja, kviz 17.00 Alpski večer 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okolje in mi 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.30 Intervju 22,25 Poročila, vreme, šport 22.45 Lisička zvitorepka, posnetek opere 0.20 Okolje in mi, ponovitev 0.50 Potepanja, kviz, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.30 Ples na glasbo časa, angl, nadaljevanka 11.20 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 11.50 Cikcak 12.20 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12.50 Oddaja o Slovenski vojski 15.00 Railly Saturnus, reportaža 15.25 Košarka NBA 15.55 SP v hokeju na ledu, finale 18.20 Finale pokala prvakinj v rokometu 20.00 Gospa Bentinck ali nespravljivi značaji 20.55 Stoletje ljudstva, angleška serija 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Naslednji teden je mir, nemški film 0.10 Tenis ATP, finale m \ « -cvKVfe. — VAadiaii na'GO\v^.fcib sv%ta - 16.60 — 11.66 Glasbeni - ivuhzmu«. poročila - 12.16 VAinule za srečo - 12.66 Pesem Poni iz restavračiielanne - 12.66 MaskaTM - 1926 RelormaVov^ki verski program - 19.46 Formula 1 za MU VAonte Carla, prenos - 16.06 ŽwYjenia. Imre Mandoki - 16.50 Ha pori, evropski magazin - 11.20 Zabavni program - 13.00 Želeli ste - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Ponovno: Hotl-sbov< - 20.45 Telešport - 21.00 Gledališče Petofi, Veszprem - 22.35 Mustra, filmski magazin - 23.00 Ansambel Muzsikas - 23.40 Po enajsti uri TV MADŽARSKA 2 7.30 Kanon, vera in kultura - 8.00 izobraževalni program - 10.00 Za otroke: Popotnica, Čudežni otrok 94 - 11.00 Rokomet, Madžarska: Nemčija -12.00 Zlati dim, magazin -14.00 Očigledno - 14.30 Izraelska filmska umetnost - 15.30 Izza opečnega zidu, tv-film - 17.00 Delta 2000, znanost - 17.30 Muzin poljub, ljubezni pesnikov - 18.00 Gimnazija strtih src - 18.45 Risanka - 19.00 Labodje jezero, angleški baletni film - 21.05 Telešport - 21.50 Madžari na prelomu stoletja - 22.55 Universitas, videorevija TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.55 Sylvester in Tweety - 9.25 Formula 1, prenos ogrevanja -10.20 Disneyev festival - 11.15 Latigo, vestern - 12.45 Šport - 13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Monaka iz Monte Carla - 16.20 James Bond - Ognjena krogla, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.50 Kolumbo - 23.30 Kraj dejanja - 1.00 Tenis: finale v Rimu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pa še to na ponedeljkovo jutro, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.25 Isola Bella, filmska komedija - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Juhnke & Co. - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično: Yehudi Menuhin - 0.50 Doktor Faust, film EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Kolesarstvo: dirka po Italiji - 9.30 Superbike, prenos ogrevanja iz Albaceteja - 10.00 Supersport serija, prenos ogrevanja iz Albaceteja - 12.00 Superbike, prenos prve dirke iz Albaceteja - 13.00 Nogomet: Zvezde - Formula 1 - 14.00 Supersport serija, prenos dirke iz Albaceteja - 15.00 Kolesarstvo - 15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos druge etape (Noto - Catania, 155 km) - 17.00 Superbike: druga dirka v Albaceteju -19.00 Motokros, prenos iz Belo Horizonteja (Brazilija) - 20.30 Tenis: finale v Rimu - 22.00 NASCAR, posnetek dirke iz Richmonda (Virginia) - 23.00 Športne novice I JJO visanKa - 1 VAali bogataš, vlsaalea - KxernentV.aM\ - HAH 'MmlterM v prihodnost, risanka - 6.66 Tji male nmdte. risani tlim - 10.66 Beveriv Ws, nadaljevanka -11.30 MeVcose Plače, nadaljevanka - 12.39 Družinski album, nadaljevanka - 13.30 Formula 1 za MN Monte Carla - 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.16 24 ur - 20.00 Melrose Plače, nadaljevanka - 20.50 Fotomodeli, nadaljevanka - 21.45 Športna scena - 22.45 Šola golta - 23.15 Odkrita skrivnost, trancoski film - 1.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Charies je glavni, nanizanka - 11.30 Razprtije, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka - 12.30 Stilski izziv - 13.00 Beli žrebec, ameriški film - 14.50 Pravdarji, nanizanka - 15.30 Družinske zadeve, nanizanka - 16.00 Atlantis, glasbena oddaja - 17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Prava stvar, ameriški film - 22.00 Stilski izziv: Iz druge roke - 22.30 Očetovska ljubezen, ameriški film - 23.40 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Zavarovanje posevkov in plodov, Zavarovalnica Triglav - Tv-pika: Kuhajmo skupaj - Intervju: Člani univerzalnega življenja - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Zlata volja, kanadski film - 18.00 Paralelni svet, nanizanka - 19.00 Play-Station - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Sommersby, ameriški film - 22.00 Zaprta, ameriški film STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Pingo potepinkoo, 12.55 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, 21.00 -Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Tafffy in lovec iz džungle, ameriški film -9.55 Risanka - 10.55 Mladen Kušec vam predstavlja -11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Naj... -14.30 Dokumentarni film - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Oprah Show - 16.15 Lassie, nanizanka -16.45 Opera Box - 17.20 Elvis in kraljica lepote, ameriški film - 19.00 RF sanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sončni show - 21.45 Čudeži, ki jih je ustvaril človek, dokumentarni film - 22.10 Čudeži narave, dokumentarni film - 22.40 Opazovanja -23.10 Glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.40 Koledar - 9.50 Pustolovščine Robina Hooda - 10.35 Buchanan ponovno v sedlu, ameriški film - 12.00 Nedeljska maša -14.00 Oddaja o kulturi - 14.30 Briljatina -15.20 Polnočna premiera - 17.50 Terra X, poljudnoznanstvena serija - 18.50 Mandoline Imota - 19.30 Dnevnik - 20.10 Akademski zbor - 21.05 Nekaj dobrih ljudi, ameriški film - 23.20 Zakonske vode, nanizanka - 22.45 Tri barve - rdeča, francoski film Ponedeljek, 17.5. 1999 IV SLOVENIJA 1 9.300troška oddaja 9.45 Rdeči grafit 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Svet čudes, avstralska serija 12 .00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.15 Hrestač, ameriški film 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 RadovedniTaček 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18 .10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20 .05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21 .00 Gore in ljudje 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Panel 0.30 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.05 Sobotna noč 12 .05 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12 .30 Simpsonovi, risana nanizanka 13 .00 Z Michaelom Palinom okoli oceana 13 .50 Stoletje ljudstva, angleška serija 15 .40 Lagodno življenje, ameriški film 17 .00 Oddaja o Slovenski vojski 17,30 Po Sloveniji 18 .05 Sestre, ameriška nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Leteči cirkus Montyja Pythona, serija 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Lagodno življenje, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -10.20 Preciosa, nadaljevanka -11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.0(kUmor, je napisala, nanizanka - 12.45 Športna scena - 14.00 Veronikine skušnjave, nanizanka - 14.30 Fotomodeli, nadaljevanka - 15.30 Naš Čarli, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka -18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.10 Ubežnik, ameriški film - 23,00 Dobri slabi fantje, nanizanka - 0.00 Milenium, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka -11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Čas velikih sprememb - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Kupid, nadaljevanka - 21.00 Ljubezen je večna, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka -23.45 Nedotakljivi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Začeti znova, nanizanka -17.00 Na zdravje!, nanizanka -17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Nezvesto tvoja, ameriški film - 22.15 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Rudar, reportaža - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka - 23.50 Poltergeist, nanizanka STUDIO AS 09.30 - Pingo potepinko, 10.55 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Pihalni orkester Svea, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (99. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Rudar Velenje, 22.05 - Sosedje (99. del avstralske nadaljevanke), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka -13.05 Sirota mala bo-gatašinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Dokumentarna oddaja - 14.25 Izobraževalni program - 15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Za otroke in mlade -16.30 Oddaja o računalništvu - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Turistični magazin -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Puška za uspavanje, dramska serija - 21.10 Narava politike - 21.55 Opazovanja - 22.25 Z namenom in razlogom - 23.35 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.00 Hugo -18.30 Sedem vrhov, serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Murphy Brown, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Newyorška policija, nanizanka - 22.00 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja - 22.50 Izterjevalci duhov, ameriški film TV MADŽARSKA 1 11.00 Vaška TV - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve -12.30 Prehod - 12.40 Vodni policisti, nanizanka - 13.30 Kralj pamp, nanizanka - 14.20 Prehod - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine -16.50 Pomagač, magazin za prizadete ljudi - 17.15 Bolezensko-pravni primeri - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč, karitativni program - 18.10 Evrominute -18.15 Taktika in znanje, kviz - 18.40 Srečanje z Jezusom - 18.50 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Spagetti Slow, italijansko-angleški film - 21.35 Najstniška zabava - ne le za mlade - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in inkvizitor, nanizanka TV MADŽARSKA 2 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje -12.35 Dnevnik, A. K. T., Nedokončane zadeve - 13.05 Tv-magister - 14.05 Randevu z Bachom - 15.00 Skupščinski dnevnik -16.00 Repeta, za šolarje - 17.30 Nogomet, Ujpest: Honved -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Oenes Csengey, in memoriam - 21.35 Deset božjih zapovedi, nanizanka - 22.30 Klub znanstvenikov TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 7.45 Disneyev festival - 9.30 Obalna straža - 10.15 Policist iz Tolza - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 20.15 Solo za dva, filmska komedija - 21.50 Kar zadeva Henryja, film - 23.35 Nikita - 0.20 Vohljač, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Moja nečakinja tega ne dela, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.15 Konflikti - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Gorski zdravnik -14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -10.53 Vreme - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Jej, pij, moški, ženska, film EUROSPORT 0.30 Kolesarstvo -14.00 Dirkanje, posnetek iz Jarame (Španija) - 15.00 Kolesarstvo -15.30 Kolesarstvo: dirka po Italiji, prenos tretje etape (Catania - Messina, 202 km) -17.00 Tenis, prenos iz Dusseldorfa - 19.00 Ekstremni športi - 20.00 Kolesarstvo -22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0,30 Kolesarstvo IV SLOVLMJA1 9.30Radovedni Taček 9.45 Oaza, nemška nanizanka 10.15 Recept za zdravo življenje 11 .05 Potepanja, kviz 12 .10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in ljudje 14.50 Panel 16.30 Med valovi 17 .00 Sprehodi v naravo 17.15 Najlepše počitnice, nadaljevanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 21.00 Tv-konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Starost neznana, švedska drama, zadnji del 23.40 Joel Peter Witkin, dokumentarna oddaja 0.35 Poročila TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Studio City 13.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.35 Leteči cirkus Montyja Pythona, serija 17.30 Po Sloveniji 18 .05 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videoring 20.00 Predstavitev videospotov za Eurosong 20.50 Letalonosilka, trdnjava na morju, ameriška oddaja 22.00 Obujena ljubezen, argentinski film 23.30 Svet poroča 0.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka “V or - XK5M\M«xw\vYxvwt s^-a^a^ v^vta^Va. - V^v'vix^ - - V^^vtvaV - -15^3»^e vxra^^ - V^\vašw^\\v^^ - X\3^ Wz \%A^?x%N7Bfc,raM^\^^ tvi vm k »v-« k»xci*z BcAmraca upav\\a, nan\zav\ka - 11^ karava\n aamaaka - 22Vk&<\ sVa^v VN r\M>LMX^MkA tarsje, nanizanka - 6S6 Mfemum, nanizanka - l AO 24 ur KANALA 7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka-9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka -1 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Klub Avenija - 12.30 Bravo, maestro - 1330 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za peL nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Nekaj več - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Egipt 2 - 21.00 Q & A, ameriški film -22.50 Alo, alo, nanizanka - 23.20 Ned in Stacey, nanizanka - 23.50 Nedotakljivi, nanr zanka IDEA TV-TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Rudar, reportaža - 16.00 Začeti znova, nanizanka - 17.00 Na zdravje!, nanizanka - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills, nadaljevanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 79.15 Obalna straža ponoči, nanizanka - 20.00 Zaznamovan za smrt, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Smrtonosni mikrobi, nanizanka- 23.50 PoltergeisL nanizanka STUDIO AS 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Nogometna tekma NK Mura: NK Rudar Velenje, 11.35 - Sosedje (99. del avstralske nadaljevanke), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja 16.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Rudar Velenje, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (99. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Sirota mala bogata-šinja, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Ponovitev - 14.25 Izobraževalni program -15.00 Poročila, Kosovska kriza - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 In tako dalje - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.45 Fokus - 22.20 Opazovanja - 22.55 Ekran brez okvira - 23.55 Poročila TbSfeTa \K^a,wanvzanVa - VLWZw»,V'><»ir8' ^Ura g Vasi’ gornikom - predstavniku tovarne VVZ ?aVcef 229 v®enu Sapaču in predstavniku LD Radovci, )7Urska Sobot r'8ade' kolektivu gostišča Šinjor, kolektivu t*vala vsem a' en°ta Gozdiček in vsem dobrim sosedom. V, I'1U Pr'žigate' p°st°jite ob njegovem preranem grobu, 1 talOst' SVe^e 'n Sez 'epo m'sdJ° spominjate. ^na ^an‘ca’ hčerka Klavdija z Dejanom, z družino, tast in tašča ter vse drugo sorodstvo Kje si, draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za naši Če bi solza te zbudila, tebe, draga mama, ne bi zemlja krila. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 80. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica h j2gu ’z Pertoče 99 trenutkihiltOrn’ sosed6 mame se iskreno zahvaljujemo vsem staH ob str Orn ® Prijateljem, ki so nam v težkih . vencean'’ nam izrekli sožalje, darovali cvetje, Cj <> . ’ SVe^e *n za svete maše. v upniku $al°stink Za pogrebn* obred, pevcem za odpete e in pogrebništvu Banfi. vsem sP „ . nkrat - iskrena hvala! ^ica Vera> Marija, “'n Marta z družinami ZAHVALA V 88. letuje dokončal življenjsko pot naš dobri mož, oče, dedi, pradedi in tast Franc Kozar iz Boreče Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala dobrim sosedom za vsestransko pomoč, tudi med njegovo boleznijo, ter osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za skrb in nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala g. župniku Camplinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Žalujoči: žena Ana, hčerka Marija ter sinovi Jože, Franc, Janez in Karl z družinami Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo. V SPOMIN Ivan Drozdek iz Gornje Radgone Pred petimi leti si me zadnjič obiskal in odšel usodi naproti, ki je ne bom nikoli razumela. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu. Tvoja teta Odšla si v kraje, ki jih ne poznam, ne vidijo oči široko zreče, ne sluti jih srce trepetajoče in truden več ne vem, ne kod ne kam. (Balantič) ZAHVALA V 73. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, sestra, teta, dobra soseda Neža Cipot roj. Matjašec iz ulice 4. maja 1 v Turnišču Ob boleči izgubi drage žene, sestre in tete se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, bolnišnici M. Sobota, dobrim sosedom, še posebej družini Pal, gospema Nemec in Balažič, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku in g. kaplanu ter pevcem in pevkam za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Štefan in vsi njeni ZAHVALA 6. maja smo se poslovili od Janeza Flajsingetja roj. 27. 6. 1916 iz Prešernove 31 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter , darovali vence, cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju oddelka za reanimacijo soboške bolnišnice. Iskrena hvala dr. Ani Hauzer - Petrovič. Lepa hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, gasilskemu odredu in govornici za besede slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi Mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka Tatjana Lipič Gomboc Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Pomurske banke, d. d., Murska Sobota »DOLGOST ŽIVLJENJA našega je kratka« (F. Prešeren) ZAHVALA V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga sestra in teta Angela Rengeo roj. Gašperšič iz Lendavske ulice 37a v M. Soboti Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili, nam izrekli sožalje ali darovali vence, šopke in sveče. Posebej hvala župniku g. Vreči za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Štefanu Merklinu za izrečene besede ob odprtem grobu. Hvala delavcem ZD M. Sobota, ge. dr. Nadi Šavel Švagelj, sostanovalcem v Lendavski 37a, vaščanom Puconec, nekdanjim sodelavcem, znancem in prijateljem, pogrebništvu Banfi ter Komunali M. Sobota. Hvala za odigrano Tišino. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Žalujoči: sestri Erika in Marica ter brata Jože in Franci z družinami M. Sobota, Puconci, Ptuj, Draženci, Mlajtinci, Ljubljana 30 OGLASI 13. maj 1999, - kuhinje, tekoči meter že od 38.000,00 SIT ■ parket m2 že od 3.500,00 SIT mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 MIZARSTVO, PARKETARSTVO, MONTAŽA Serdica 99, tel.: (069) 57 532, GSM: 041 769 532 /SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA VODOVOD IN CENTRALNO * BOŽANOVIČ T Hm > IMM^W W »V rf A Trjonko h proizvodno podjetje Zavesku^ MURSKA SOBOTA d.©.©. Ktavniška 9, 9000 Murska Sobota PRI POMURSKIH MLEKARNAH tel.: (069) 22 987, faks: 22 986 Možnost plačila na več obrokov. rial pri nas, ki vai" tudi zmontiran”' obračuna samo’ prometnega davka. Ob gotovinskem plačilu razni popusti. MALE OGLASE TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorans Vslnarja 13, K ® 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 ST!HL NOVO * NOVO ‘NOVO J.A.L. - Lopert d. o. o. URSUS rezervni deli ZETOR Cankarjeva 60, 9000 M. Sobota tel.: 21 318 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 \LAHKO NAROČITE PO TELEFONU Št3j> Po toči zvoniti je prepoj Premoženjska in kmetijska zavarovanja D. BOMBEK, s. p. SUHI VRH 20, Tel. (069) 48 874 Narišemo načrt, vzdržujemo, urejujemo zelene površine. Režemo sadno in okrasno drevje, vinsko trto ... Alojz Bertalanič, Sv. Jurij 14,9262 Rogašovci ZAŠČITA PRED INSEKTI okenski in vratni mrežni vložki za vgraditev v vaša okna in vrata - KOMARNIK (069) 57 303 VESTNIK NA INTERN UREDNIŠTVO Ali želite prodati delnice? Prijazno osebje vam je na voljo, zato nas pokličite po tel. 32 945 ali obiščite v naši poslovalnici v Slovenski 42/1 v M. Soboti. Veselimo se sodelovanja z vami! ALFA KOLEKTIV avarovalnica Triglav, d.d., ima kot vodilna slovenska zavarovalnica na področju premoženjskih zavarovanj dolgoletno tradicijo. Varnost zavarovancev je v Zavarovalnici Triglav načelo, ki je vedno na prvem mestu. Zavedamo se, da je premoženje tisto, ki daje posamezniku občutek ekonomske varnosti. Zato stalno izboljšujemo obstoječa in razvijamo nova premoženjska zavarovanja. Z njimi se želimo čimbolj približati potrebam in željam kupcev zavarovalnih storitev ter jim v domačem in delovnem okolju zagotoviti varno življenje. Z zavarovanji osebnega in poslovnega premoženja zagotavljamo celovito zaščito premoženja posameznih ciljnih skupin zavarovancev. Sevec Slovencev na Triglav! NIŽJE PREMIJE „ An/ DO 20 % \ Zavarovalnici Triglav. d.d.. smo s I. januarjem 1999 občutno znižali premije nekaterih avtomobilskih. premoženjskih in kmetijskih zavarovanj, pri lem pa še vedno zagotavljamo 100-odslolno varnost naših zavarovancev. S še bolj dostopnimi premijami ter zanesljivimi zavarovalniškimi storitvami skrbimo za lo, da bi bilo življenje v Sloveniji bolj varno. premoženjska zavarovanja i kmetijska zavarovanja Znižanje premije za 20 odstotkov pri: • požarnem zavarovanju objektov, opreme id zalog; • zavarovanju gospodinjskih strojev in aparatov; zavarovanju računalnikov, glasbenih instrumentov in akustičnih aparatov; zavarovanju stekla; zavarovanju obratovalnega zastoja zaradi požara; montažnem zavarovanju; zavarovanju opreme v zakupu; zavarovanju blaga v hladilnicah in zamrzovalnikih; zavarovanju sejmov. znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju izgube količine pridelka: - vinogradov, - hmelja in - vrtnin; znižanje premije za 20 odstotkov pri zavarovanju sadovnjakov za izgubo količine in kvalitete pridelka; znižanje premije do 20 odstotkov pri zavarovanju: - kopitarjev; - govedi: - plemenskih krav, - plemenskih telic, - pitovnega goveda; - psov. Podrobnejši* informacije o številnih drugih ugodnostih in čelovil pregled nad popasli pri naših storitvah lahko dobile na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav premoženje zavarovalnica triglav, d.d. Zavarovalnica Triglav ima na področju kmetijskih zavarovanj najbolj utrjen položaj in ugled, saj ponuja našemu kmetu poleg kmetijskih zavarovanj še vsa preostala premoženjska zavarovanja. Za kvalitetno izvajanje in razvoj kmetijskih zavarovanj, t.j. zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanje živali, in za strokovno ocenjevanje škod skrbi močna strokovna službama vseh območnih in poslovnih enotah Zavarovalnice Triglav, ki za lažje prilagajanje posameznim interesom redno spremlja gospodarske in družbene procese po regijah. Kmetje, ki živijo z zemljo in od nje, in ki so eksistenčno odvisni od nepredvidljivih vremenskih dejavnikov, si lahko zagotovijo svojo ekonomsko varnost s tem, da se povežejo z zavarovalnico. Zgodnja ali pozna spomladanska pozeba vsakih nekaj let uniči ali močno prizadene pridelke trajnih nasadov. Tudi toča je reden spremljevalec kmetijske pridelave, saj pada od takrat, ko so posevki oz. plodovi mladi in zato najbolj občutljivi, pa vse do spravila le-teh. Zaradi tega je sklenitev kmetijskega zavarovanja dandanes praktično edina preostala možnost, s katero si kmet zagotovi ekonomsko varnost, ki pa je le v nekaterih pre-. delih Slovenije podprta z občinskimi subvencijami za pokritje določenega deleža zavarovalne premije. Vse bolj postaja jasno, da bo potrebno zavarovalno premijo za posamezno kmetijsko panogo vkalkulirati kot fiksni' strošek. Glede na dejstvo, da teče že tretje leto od ukinitve aktivne obrambe proti toči z uporabo protitočnih raket, je v prihodnje upravičeno pričakovanje morebitnega subvencioniranja dela zavarovalne premije tudi s strani države. Zavarovalnica Triglav jamči pri osnovnem zavarovanju posevkov in plodov za škode, ki jih na zavarovanih pridelkih povzročijo toča, požar ali strela. Pri tem je potrebno poudariti, da so zavarovani tisti deli kmetijskih kultur, za katere se le-te pridelujejo. Poleg osnovnega zavarovanja je možno ob doplačilu dodatne premije skleniti tudi dodatna zavarovanja posevkov in plodov (spomladanska pozeba, izguba kvalitete sadja in drugo). Med zavarovanji posevkov in plodov so najbolj razširjena zavarovanja žit za zrno, krmnih rastlin, kjer prevladuje koruza za silažo, hmelja, sladkorne pese, oljne ogrščice, sadovnjakov in vinogradov proti toči, zavarovanja vinogradov in sadovnjakov proti spomladanski pozebi ter zavarovanja sadovnjakov proti izgubi kvalitete plodov. Kljub temu, da je slovenski živinorejec znan kot marljiv in dober rejec, prihaja tudi Pr^eLj^ nezaželenih dogodkov-lijo, se poškodujejo a bivaPf nejo. Zavarovanje P ■pomembno vlogo prev X vni reji živali, ki Porn j0X bolj zahtevno Proizv0,i joz^ proizvodnja pa P°Pe 1 / šanja odpornosti živa J večje obolevnosti-stavljato dodaten stjo .^ proizvodnje. Zat° ® darji odločajo za za živali, kajti le na ta na nastalo škodo (stroS redX nabava nove živali, P ^1» proizvodnje) na naj a(/ čin. Zavarovalnica te) lo oziroma zaklan0 zi m/ stalo škodo, kot tu । g tein* stanejo pri Zdraivnštal^’* omogoči obnovite krajšem možnem °a Živali je mogoče za j nevarnostjo P°9in^’ 0^ j v sili ter zakola iz ek gov. Poleg tehten^ / se ob dodatnem d0 ^ sklene zavarovani X stroškov zdravljenja, izginitev in tatvin0 odgovornost lastnik s(. plemenske sposo zavarovanji živali rjena zavarovanja 9 jev, prašičev m Po mnenju strok ZaZ kmetijsk^zavarov ce Triglav je v S ° kmetijskih kultur, vremenskim m . kakor tudi veliko zi i nih vzrokov ostal J Glavni razlog za a'posaX je nedvomno vi J zavarovalnih Pre živali so le-teP0/^ dokaj enotne, p" sevi5]W vkov in plodov P ze|o l J valnih premij a' seifi / kar je odvis"° Pjh krnetU^ tljivosti določanj ter od območja-kulture naha,al°nie za premijske st0P nje, * X posevkov (z1 peseX j poljščin) niso P zaZ c,C mo za kg/hapotr°b"° meniti Pribhzn kmetijskih k . Visoke’/ J rovalne Prel^jciTri9n^ znižanje Pr trajn'b prizavarova^^^ dovnjakov,*^ vrtnin. Pr,za ^eP -X/ znižali odstotkov m delovnih ko J tgiic1 . ponudbo a[-oX X / kmetijskih z / binacipzav tijsko dejav I 31 *,13. maj 1999 kulturni koledar Otvoritev razstave V Petek, 14. maja, ob 19. uri bo v soboški galeriji otvoritev razstave likovnih del Vladimirja Potočnika st in Vladimirja Potočnika ml. Dobrodelni koncert U°NS KLUB M. SOBOTA vabi na dobrodelni kon-। “rt avstrijskega tria Trio piccolo, ki bo v nedeljo, । 8'maja, ob 20. uri v katoliški cerkvi v M. Sobo-''zbrana sredstva bodo namenjena humanitarnim a™nostim Lions kluba M. Sobota. Predavanje Ponedeljek, 17. maja, ob 20. uri bo v soboški Spiski dvorani predavanje Marka Pogačnika s ™enljivim naslovom Zemeljske spremembe in ^^ova preobrazba. m SPOVEDNIK stalne muzejske postavitve je na ogled še razstava i o drogah NE!. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V mali dvorani soboškega gradu si lahko ogledate monotipije Štefana Huzjana. - V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled plastike kiparke in slikarke Irene Brunec z naslovom 7 grehov in 7 vrlin. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človeko- ^edstavitev knjige . . . v ^trtek, 13. maja, ob 18. uri bo v jedilnici OS b. Kadgpna predstavitev knjige za otroke Cilke Di-^c-žerdin Mokro morje. perovsko petje ’’ Petek, 14. maja, ob 19. uri bo v soboški grajs-„ korani koncert zborovskega petja Od Mure do Rabe. vih pravic. - V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Du-rdevca na Hrvaškem. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Kino Park Murska Sobota V četrtek, petek in soboto ob 18. ter v nedeljo ob 18. in 20. uri bo na sporedu ameriška komična drama Patch Adams, v četrtek, petek in soboto ob 20. uri pa jugoslovanska tragikomedija Črna mačka, beli mačkon. Kino Gornja Radgona Tukaj bodo vrteli samo en film, in sicer srbsko dramo Sod smodnika, v petek ob 21. ter v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 20. uri. Kino Ljutomer V soboto, 15. maja, in v nedeljo, 16. maja, ob 20. uri si lahko ogledate ameriško romantično dramo Čaka te pošta. Za »kraljico kričanja« je bila razglašena ameriška filmska igralka Jamie Lee.Curtis, kar je vedela tudi naša nagrajenka Simona Dervarič, Dolnja Bistrica 140a, 9232 Črenšovci. Novo nagradno vprašanje pa se glasi : Kdo je režiser filma Odgovor: Črna mačka, beli mačkon? Kupon št. 19 Novaka 13, 9000 Murska Sobota. MilA.®io’ 16‘ maja’ ob 9‘ in 9,30 uri b0 na n, sku lcevem trgu ter v domu kulture v Ljutome-। , Pni n^®top in revija pevskih zborov. > nastop v petek 4. r dou, ’ maja, ob 19. uri bo v ljutomerskem febenU -Ure letni nastop ansamblov ljutomerske Ustave ^^1', Sob°ta si lahko ogledate slikarsko Morivi Vladimirja Potočnika st. in Vladimirja ■Vsob ka mL ^Zsta^p®111 9rabu ®i Ishko ogledate tudi Stalno krajinskega muzeja. Poleg omenjene del Marine Bahovec. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava otroške likovne ustvarjalnosti. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Vlada Renčelja. PUCONCI V občinski zgradbi sq razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. VESTNIKOV VLAK '99 12. junij Poroke: MATIČNI URAD SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI: Robert Mlinarič, strojni tehnik, iz Sovjaka in Alenka Ferenc, profesorica razrednega pouka, iz Žihlave. Vestnik vam čestita! bK Zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota "OSTA DELOVNA MESTA x s pogoji za zasedbo . -------------------------------------- /A^zktrčas 6 mes-: 6 t^iSK'P°M°ČNlK n ovnih izkušenj; AuA BRF9MuOrno; do 14' %UZe&^0|nturf h. 8, IVANJKOVCI PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje__________________________Izobrazba l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 6 2,3 4 19 IZPIT, ZNANJE TUJEGA JEZIKA; do 14. 05. 99; OKRAJNO SODIŠČE V LENDAVI, PARTIZANSKA 7, LENDAVA - LENDVA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI SPLOŠNEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVUAN REP. SLOVENIJE, 3-MESEČNO POSKUSNO DELO; do 05. 06. 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 1 6, MURSKA SO- NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. MARIA - Blondie 2. TRUE LOVE - Robert Palmer 3. ANYTHING BUT DOWN - Sheryl Crow 4. IN ASSENZA Dl TE - Laura Pausini _ 5. JOING YOU - Alanis Morissette 6. LIVIN' LA VIDA- Ricky Martin 7. LOOK AT ME - Geri Halllwell PREDLOGI: PROMISES - Cranberries WHISKEY IN THE JAR - Metallica PICK A PART THATS NEW - Stereophonics LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. ŠE TISOČ LET - Darja Švajger 2. UJEMI MOJ NASMEH - Regina 3. NE IZDAJTE ME - Avla band 4. POLEPŠAJ SVET Z LJUBEZNIJO - Irena Vrčkovnik 5. ŠI’Z D' BEST - Nude 6. NE BOM VEČ ČAKAL, DA MINIL BO VAJIN APRIL - Tomaž Domicelj 7. LED - Big Foot Mama PREDLOGI: VEŠ, DA TE LJUBIM - Remi band SAM EN MAJHEN POLJUB - Pero Lovšin NE JOČI SE - Sendi LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. RADA BI ŠE PLESALA - Ans. Petra Finka I 2. MOJ DOM - Bratje iz Oplotnice 3. KARAMELA - Primorski fantje 4. ŽENSKE SO BOŽJI DAR - Ans. Borisa Razpotnika 5. BODI ROŽA - Ans. Franca Flereta 6. ČRNOLASO DEKLE - Slapovi 7. KADAR JABLANE ZACVETO - Ans. Vrisk PREDLOGI: NE BOJ SE LJUBEZNI - Ans. Stanka Fajsa MOČ LJUBEZNI - Ans. Rosa VAJINE ROKE - Ans. Ptujskih pet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 20. maja 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 19 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO žas 3 mes.; 2 I. de- I ?nsko stanovanje; Pisno; vozniški 1 U' 05.99; MO-»IKa'^FRIZERSKI SA- 1N T0’ LAHKO 1 tas 6 W' W^BErrY BLUE V1 NSkA ULICA 1, NATAKARICA; določen čas 9 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 18. 05. 99; POZDEREC DRAGICA, S. P., PICOLO POMOČNIK V7GO IITFI HOP* r BAR, MELINCI 137B, BELTINCI P0M0CNIK ^GOJ TEU CE r . '^vHnsKi lezir NATAKARICA - ALI DEKLE ZA DELO V GOSTILNI; določen čas 9 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; do 20. 05. 99; MARJAN KUHAR, S. P., GOSTILNA SOČA, ČREŠNJEVCI 46, GOR- NJA RADGONA NATAKAR; določen čas 3 mes.; do 30. 05. 99; BORUT PRELOG, S. P., TRGOVINA BETTY BLUE BELTINCI, MLADINSKA ULICA 1, BELTINCI .; nedo- KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIK - PEDIKER; določen čas 12 mes.; do 18. 05. 99; RUDOLF ANICA S. P. FRIZERSTVO-KOZME- TIKA-PEDIKURA, PREŠERNOVA 28, . 3MO(JNI1\ _______ ločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14. 05. 99; VRTCI OBČINE MORAVSKE TOPLICE, LEVSTIKOVA 11, MORAVSKE TOPLICE ZDRAVSTVENI TERAPEVT IZVAJANJE, PLANIRANJE IN ORGANIZ. OSNOVNE IN SPEC. ZDRAV. NEGE, IZVAJAN. MED. TEHN. POSEGOV, KORDINIR. ZDRAV. PREGLEDOV VAROVANCEV; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: POKLIC VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 18. 05. 99; DOM LUKAVCI, P. O., LUKAVCI 9, KRIŽEVCI PRI UUTOMERU BOTA ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE, 3-ME-SEČNO POSKUSNO DELO; do 05. 06. 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA; (*) NSTSNMV: ------—— 7 VELIČASTNIH: —----- GLASBA NAŠEGA SRCA: .— Ime in priimek ter naslov. Poštna banka Slovenije, d.d. Poroke: LJUTOMER TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA V PRODAJALNI MESA V UUBUANI (ZALOŠKA 28); določen čas 6 mes.; drugi pogoji: POZNAVANJE OSNOVNIH KOSOV MESA IN KAKOVOSTNIK KATEGORIJ, TER OPRAVLJANJE RAZSEKA V SKLADU Z VEUAVNIMI PRAVILNIKI; do 25. 05. 99; UUTOMERČAN, KMETIJSTVO IN PREDELAVA, D. D., KIDRIČEVA ULICA 2, UUTOMER DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA SISTEMSKI INŽENIR-PROGRAMER, SPREMLJANJE ORGANIZ. IN POSTOPKOV, RAZVIJANJE PROGRAM. RAČUNL. OPREME, VZDRŽEVAN. RAČUN. MREŽE; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; drugi pogoji: PRIPRAVA IN IZVEDBA RAZLIČNIH OBLIK USPOSABLJANJA UPORABNIKOV, POSKUSNO DELO JE 3 MESECE; do 14. 05. 99; OKROŽNO SO- DIŠČE V M. SOBOTI, SLOMŠKOVA ULICA 21, MURSKA SOBOTA; NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE M. SOBOTA SO SE POROČILI: Marko Slavič, inženir agronomije, iz Gornje Radgone in Nataša Škrilec, diplomirana ekonomistka, iz Černe-lavec; Mitko Nasevski, profesor športne vzgoje, iz Moravskih Toplic " in Aleksandra Donko, študentka, iz Murske Sobote; Alojz Tuškei, komercialist, iz Šulinec in Vesna Kučan, inženirka kmetijstva, iz Šulinec; Janko Horvat, pismonoša, s Šafar-skega in Mateja Zadravec, ppt-tehni- S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstev na 1, 3, 6, 12, 24 ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št. 062/449 24 63, 228 82 46. ’ MEle 27A, RA- ^u^s^^FRAVii a š As do,očen P %nAosti^9;F^ 1 K W'’ MELINCI 1 INŽENIR KMETIJSTVA ZA KMETIJSKO TEHNIKO REFERENT II ZA KMETIJSTVO; določen čas 12 mes.; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 18.05.99; UPRAVNA ENOTA LENDA-, VA, TRG UUDSKE PRAVICE 5, LEN-I DAVA-LENDVA ca, iz Beltinec. MATIČNI URAD G. RADGONA: Danilo Zemljič, prodajalec, iz Črnec ■ in Majda Ramič, gospodinja, iz Gra-dačcav BiH; Drago Pučko, pripra-vljalec anten, in Milica Fajfar, teksti-Čam ir otdaa,^ korifekcionarka, oba z Oreho- CEV, IZDELAVA OSNUTKOV SODNIH I Vrha; Tomaž Dresler, mizar, "-------------‘"'^en čas: 21. delov- iz Žepovec in Irena Kreft, knjižničarka, iz Gornje Radgone; Srečko Hvalec, inž. kmetijstva, iz Gornje Radgone in Sonja Lorbek iz DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC (ZASLIŠE-lr ctraNK. PRIČ, IZVEDEN- “ vskega Žepovec in STROKOVNI vanje STRANK, p?>Tiz’nv SODNIH Sadje in zelenjava Jabolka...... Hruške ...... Pomaranče.... Mandarine ...■■ Rdeče grozdje Tržnica Tržnica M. Sobota G. Radgona ...90-160...................150 ... ..350-450 .............j...350 .... ... 220.....................180 .... .... 350.......................- .... 750......................350 ... ncn ..................260... Prodajalna Ljutomer ..... 150 ...350 ....200 ......260 580-680 ....250 BELTINCI 'n ^^hcira ^Va^ pog°ie’ ki določa Zakon o & nju vz9°je in izobraževanja (Ur. I. RS št. k V°denje D °s^e’ organizacijske in druge sposobnosti X Oi%c/ poslovodnega dela šole. Pogojev in življenjepisom pošljite lu “ŽA ^ltipci pSa vk|iučno 21.5.1999) na naslov: ViMjk W|S’ bonska 35b, 9231 BELTINCI, končane^aniu obveščeni ^Postopku. CEV, IZDELAVA ujuv ,,. ODLOČB,; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; znanje programskih orodij; drugi pogoji: STROKOVNO DELO PO ODREDBI SODNIKA IN PREDSTOJNIKA SODIŠČA, PRAVNIŠKI DRŽAVNI Lešan. Vestnik vam čestita! Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS št. 31/76) JAVNO DRAŽBO koles, koles z motorjem in drugih najdenih stvari Ogled najdenih stvari je mogoč eno uro pred začetkom javne dražbe. Javna dražba bo v soboto, 29. maja 1999, I na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o. I Murska Sobota, Kopališka ul. 2, z začetkom ob 9. uri. •Limone 300 . 250-350 300 Radič Kumare Solata, kristalka Solata, mehka Jagode t Suhe slive I Reloorozdje 280 240 ........280 300 600 500 250 "j 250 250 550 300 100 .... 580-660 580 280 200-300 ... 550 ... 360 .... 100 ....360 ....400 .... 240 .... 500 ..... 60 ..... 299 .....850 Mladi krompir......:..zou .... Lubenice ..:.......... 280 .... .......240-300 ....... 460 280 Mlada čebula 350 ......100 Stara čebula 400 430 .... Česen .'. 400 400 .... Hren .300 ... Korenček 250 500 490 - Peteršilj 60 100 .. Stari krompir 300 .. Fižol Orehi, jedrca - 800 .. ZADNJA STRAN KOČEVJE Muzej suhe robe v Ribnici Prikaz najboljših bikov Menialniški teča Pomurske banke 11.5.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 11. 5. 1999 od 00. ure dalje. > M A Prodaja kart v naročniški službi Vestnika, UH' i E B^L 3*6 3*6 tekta Novaka 13. Murska Sobota od 3. maji r T-", Kočevski Rog • Kočevsko jezero • Kočevska Reka in Gotenica Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,9361 14,0970 14,2420 Francija 1 29,2344 29,5720 29,8761 Nemčija 1 98,0478 99,1800 100,2000 Italija 100 9,9038 10,0182 10,1212 Švica 1 119,3235 119,4944 121,9427 ZDA 1 178,6185 179,7777 182,5393 valuta prihodnosti Če razmišljate o deviznem varčevanju ali pa že varčujete, ne pozabite, da bo evro že od 1. januarja 2002 v celoti nadomestil valute 11 držav, članic evropske monetarne unije. Oblike varčevanja v evrih: devizni depoziti omogočajo vezavo nad 1, 3, 6, 12 in 24 mesecev, letna obrestna mera: od 2,00 % do 2,62 %, glede na dobo vezave. Depozit z evro valutno klavzulo. Možna vezava nad 1, 3, 6, 12, 24 mesecev. Letna obrestna mera: od 1 % do 3 %, glede na dobo vezave. Evro devizna varčevalna knjižica. Najnižje stanje na knjižici je 100 evrov. Letna obrestna mera: 2 %. Evro rentno varčevanje - zanesljiva pot dodatne finančne varnosti. Varčevanje je dolgoročno - od 5 do 20 let. Minimalni znesek je 25 evrov. Evro račun za mlade - je namenjen tistim, ki so mlajši od 18 let. Ob otvoritvi mora biti prisoten eden od staršev. Knjižne pretvorbe med nacionalnimi valutami članic EMU in evrom opravljamo brezplačno! Podjetjem in individualnim strankam ponujamo možnost poslovanja s tujino tudi v evrih. ZO ) pomurska banka S Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 14. maj, petek, BONIFACIJ 15. maj, sobota, ZOFKA 16. maj, nedelja, JANEZ 17. maj, ponedeljek, JOŠT 18. maj, torek, ERIK 19. maj, sreda, IVO Lunine mene: 16. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 29 minut, zašlo pa ob 20. uri in 28 minut. Dan bo tako dolg 14 ur in 59 minut. 15. maja bo na nebu nastopil mlaj. 17. maja je svetovni dan telekomunikacij. Cena izleta 6.500 sit. Pokrovitelj Vestnikovega vlaka S? KREKOVA NI SDS-lider Prekril3 Velike Polane ste^n Lj šek je podceni F« tiven samo tam, kj Tako vidijo, da bi ga snemati na poljs ' bi nanje nasul ne 8 Očitno pa bo im#"; tega, ker poti do zavozil, predstavitev pp kar v gasilskem do^ ko pričakujejo, 03 . s črenšovskim Tom lu predala namenu njivah. Tudi letošnje licenciranje bikov lisaste pasme, ki so ga pripravili na osemenjevalnih centrih na Ptuju in v Murski Soboti, so si ogledali številni rejci in strokovnjaki. Ob tej priložnosti so izdali sodelavci Govedorejske službe Slovenije poseben katalog, v katerem so predstavili bike lisaste pasme, ki imajo dovoljenje za osemenjevanje v sezoni 1999/2000, s katalogom pa so rejcem dali možnost, da se sami odločajo za osemenjevanje svojih krav s semenom ustreznega bika. V Murski Soboti so predstavili kakšnih 20 mladih in enega starejšega bika, medtem ko so na Ptuju predstavili starejše bike. V govedorejski službi svetujejo rejcem, da od 30 do 50 odstotkov svojih krav semenijo z mJadimi biki v testu, saj so potomci načrtnega parjenja elitnih bikov in bikovskih mater in pričakujejo od njih v povprečju boljše rezultate. Na predstavitvi v Murski Soboti so obiskovalcem pokazali tudi bika Reša, ki je nadpovprečen po pi-tovnih in klavnih lastnostih in je ta čas med najboljšimi slovenskimi živimi biki lisaste pasme. Fotografija: L. KOVAČ Stogovci Krajevne ceste so v zelo slabem stanju, zato bo potrebno veliko volje in truda, ker jih želijo urediti. Potrebno bo grediranje in gramo-zenje cest. V letošnjem letu bodo ob pomoči občine asfaltirali cesto Vratji Vrh - Novi Vrh, ki je resnično potrebna obnove. Zanemariti pa niti ne nameravajo ekoloških problemov, saj bodo postavili koše za smeti in oglasne deske ter krajane skušali prepričati, da je lepo živeti le v lepo urejenem kraju. V KS Stogovci si veliko obetajo tudi od dela delavcev javnih del. (B. Ma.) Odranci .V moškem pevskem zboru, ki ga vodi Franc Zver, je 24 pevcev, med katerimi je tudi župan občine Odranci Ivan Markoja. Pred kratkim so se pevci predstavili s samostojnim koncertom, na katerem so zapeli 14 prekmurskih in slovenskih narodnih pesmi. Številni obiskovalci so jih nagradili z aplavzom. Spodbujeni z lepim sprejemom med domačini bodo šli kar pogumno pet še v druge kraje oziroma na pevske revije. (J. Ž.) Spodnja Ščavnica Na turistični kmetiji Harijevih v Spodnji Ščavnici je bilo tradicionalno srečanje gasilcev veteranov iz PGD: Črešnjevci, Gornja Radgona, Mele, Orehovci, Spodnja Ščavnica in Zbi-govci. Sešlo seje kar 50.veteranov, med njimi tudi 88-letni Franc Žnidarič iz Gornje Radgone in veteranka Milena Šaruga z Melov. Ta dva sta prejela darilci in znaka zahvale. Bilo je še več drugih žensk veterank, kar kaže, da so se v preteklosti ženske bolj vključevale v gasilska društva, kot se ponekod danes. (F. KI.) Turnišče V Turnišče so dobili specialno gasilsko vozilo za učinkovitejše gašenje, kot ga zmorejo klasične gasilske brizgalne. Še preden pa bo povsem delovalo, bo treba zbrati še nekaj denarja za opremo. Sicer pa so gasilski avto že preizkusili in tako demonstrirali njegovo zmogljivost. Slo- vesen prevzem in blagoslovitev bosta 26. junija. (JAŽ) Sveta Trojica v Slovenskih goricah Podjetje Štrakl slavi majhen jubilej: minilo je osem let, odkar izdaja Domače novice, ki imajo 800 naročnikov, tiskajo pa jih v nakladi 1.300 izvodov, saj jih mnogi kupujejo v kolportaži. Novice poročajo življenju in delu ljudi med Dravo in Muro,, posebej pa še z območja nekdanje občine Lenart. (F. Br.) Lendava V krajih lendavske občine so se vključili v vseslovensko akcijo pomladnega urejanja in čiščenja okolja. Kako uspešno so se odzvali, bo pokazalo ocenjevanje urejenosti posameznih naselij. Zunanjost lendavske sinagoge (židovska cerkev) so obnovili že pred časom, zdaj pa urejajo še notranjost: napeljali bodo centralno gretje, leseni pod in ograjo na galeriji. Dela bodo sklenili do 20. avgusta. (J. Ž.) Miha Vodenik-Burge^. najbolj zaseden ■z delu Evrope. Tek0 9 stnih protokolarni W ni ga, ko se P03 voda, in ni 9atwudl’ de kar nekaj žuP rf Čanje Rdečega občinske orga°^> neodložljive obve prometna iz°la‘'& pravijo, da najb' (ef) tež* večjo mobilnost v časih primeren zračni balon, ki * boljši razgled P° | Jožko Štefko-TjJJ vski rezidenci P z ministrom = nista reševala P sta se pogaja ^trpii^ finančno P011)® činskemsve likemu -Rdečemu. subvencijoz3 KZ J/ šeno nazdr Uspela je š®6^ / - Sezoncem, ^t^/ menda pr®d z X/ Sici Norsm° ,^5 z®01-tabo na 0 j. >1 flirt P3^3^ ce 9oV°r'0F®r'HX/ Ulica: Kraj: _ Pošta: Telefon: Podpis: NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota aša spremljevalca skozi podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj