UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 65:90 / JAZZ KLAVIR - / Umetniška gimnazija – glasbena smer; / modul C: jazz-zabavna glasba 25 0 2 2 DRUGE OBLIKE . 1 . 4 0 SAMOSTOJNEGA ALI SKUPINSKEGA DELA 1 UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: jazz klavir - druge oblike samostojnega ali skupinskega dela Izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba: druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: glasbeno ustvarjanje (140 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Gašper Bertoncelj, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Polonca Češarek, Zavod RS za šolstvo; Marko Črnčec, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Matej Hotko, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; mag. Klemen Kotar, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Lunder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Igor Matković, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Jani Moder, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Nanča Muck, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Robert Ožinger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Jure Pukl, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani; Peter Smrdel, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Milan Stanisavljevic, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Janez Vouk, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; mag. Damjana Zupan, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Vid Žgajner, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola JEZIKOVNI PREGLED: Nataša Polončič OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-jazz-klavir-druge-obl-samost-ali-skup- dela_um_gl_c.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 260374019 ISBN 978-961-03-1291-8 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt jazz klavir – druge oblike samostojnega ali skupinskega dela za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu jazz klavir – druge oblike samostojnega ali skupinskega dela za izobraževalni program umetniške gimnazije – glasbena smer, modul C – jazz-zabavna glasba. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA...................... 10 Etude ........................................................... 49 Namen predmeta Barok in predklasicizem ............................... 51 ......................................... 10 Temeljna vodila predmeta Klasicizem .................................................... 52 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do ................... 11 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 21. stoletja ................................................... 54 .................. 12 Skladbe slovenskih skladateljev ................... 56 Kažipot po didaktičnih priporočilih .............. 12 Jazzovski standardi, 2–5–1 kadence, osnove Splošna didaktična priporočila ..................... 12 improvizacije, jazzovski voicingi ................... 57 Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 14 VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 59 Specialnodidaktična priporočila 1. Letnik ....................................................... 59 področja/predmeta ..................................... 15 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 59 ......... 20 SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV 1. LETNIK .......................................................... 21 ................................................................... 59 Tehnične in muzikalne prvine ....................... 21 SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, Skladbe različnih obdobij in značajev ........... 23 OSNOVE IMPROVIZACIJE ........................... 60 Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove 2. Letnik ....................................................... 60 improvizacije ............................................... 25 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 60 2. LETNIK .......................................................... 27 Tehnične in muzikalne prvine ETUDE ........................................................ 61 ....................... 27 Etude ........................................................... 29 SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA, PREDKLASICIZMA IN KLASICIZMA .............. 61 Skladbe iz obdobja baroka, predklasicizma in klasicizma .................................................... 31 SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do ROMANTIKE DO 21. STOLETJA ................... 61 21. stoletja ................................................... 33 SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, Skladbe a prima vista, harmonizacija, osnove OSNOVE IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO . 63 improvizacije, klavirski duo .......................... 35 3. Letnik ....................................................... 63 3. LETNIK .......................................................... 37 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............. 63 Tehnične in muzikalne prvine ....................... 37 ETUDE ........................................................ 64 Etude ........................................................... 39 Barok in predklasicizem BAROK IN PREDKLASICIZEM....................... 64 ............................... 41 Klasicizem .................................................... 42 KLASICIZEM ................................................ 64 Skladbe iz obdobij od zgodnje romantike do SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE 21. stoletja ................................................... 43 ROMANTIKE DO 21. STOLETJA ................... 65 Jazzovski standardi, 2–5–1 kadence, osnove JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, improvizacije, jazzovski voicingi ................... 45 OSNOVE IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI 4. LETNIK .......................................................... 47 VOICINGI .................................................... 66 Tehnične in muzikalne prvine ....................... 47 4. Letnik ....................................................... 66 TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE ............ 66 ETUDE........................................................ 66 BAROK IN PREDKLASICIZEM ...................... 67 KLASICIZEM ............................................... 67 SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA................... 67 SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV ....... 69 JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, OSNOVE IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI VOICINGI ................................................... 69 PRILOGE ............................................... 71 6 5 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 4 0 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Poslanstvo predmeta jazz klavir – druge oblike samostojnega ali skupinskega dela v programu Umetniška gimnazija – glasbena smer, modul C, je razvijati človeški potencial na področju glasbene umetnosti in temelji na prepričanju, da sta glasba in umetnost odlično sredstvo za doseganje osebne rasti in družbene kohezije. To omogoča razvoj strukturiranega sistema, ki ga sestavljata učni načrt in preverjanje znanja, kar spodbuja sodelovanje pri glasbenem ustvarjanju, poustvarjanju in avtentičnem izražanju. Učni načrt ponuja izbiro in prilagodljivost, ki dijaku omogočata, da skupaj z drugimi strokovnoteoretičnimi predmeti razvija svoja glasbena znanja in spretnosti, da nastopa po svojih najboljših močeh, prejme priznanja za svoje dosežke in z glasbo prispeva k dobrobiti skupnosti. Dijak odkriva, razvija in poglablja svoje glasbene sposobnosti, znanje in veščine: spoznava, razume in uporablja strokovne glasbene izraze; usmerja in razvija osnovne pianistične spretnosti; spoznava izvajalsko prakso posameznih stilov in obdobij klasike in tudi jazza; raziskuje izrazne možnosti instrumenta; razvija občutek za pulz, ritem, tempo, fraziranje, jazzovsko artikulacijo, swing osminke, osnove jazzovskega compinga, osnove jazzovskih voicingov in jazzovskih kadenc 2–5–1; razvija občutek za dinamično, agogično in tonsko oblikovanje; spozna osnovne artikulacijske možnosti klavirske tehnike; uri se v branju; razume osnovne zakonitosti jazzovske teorije; ustvarja lastne solistične dele na že obstoječo harmonsko strukturo jazzovskih standardov; spoznava svoje občutke, se navaja na estetsko in umetniško doživljanje ter razvija glasbeni okus; spoznava klavirsko literaturo ter stilne značilnosti posameznih glasbenih obdobij; spoznava domačo glasbeno ustvarjalnost; razvija zavest o pomenu ohranjanja narodne identitete in evropske pa tudi ameriške glasbene dediščine. Hkrati omogoča dijaku, da skupaj z drugimi strokovnoteoretičnimi predmeti poglablja glasbeno nadarjenost in muzikalnost, da nastopa po svojih najboljših močeh, prejme priznanja za svoje dosežke in z glasbo prispeva k dobrobiti skupnosti. TEMELJNA VODILA PREDMETA Predmet temelji na ciljnem in procesnem udejanjanju avtentičnih oblik učenja glasbe. Ponuja široko in temeljito izobrazbo, ki omogoča dijakovo samostojno delo. Učitelj ob upoštevanju dijakove stopnje razvoja in njegovih interesov izbira glasbene vsebine: tehnične in muzikalne prvine, etude, jazzovske standarde z lažjo harmonsko strukturo, jazzovske etude, baročne in klasicistične skladbe, skladbe 19., 20. in 21. stoletja, skladbe slovenskih skladateljev, skladbe za branje a prima vista, vaje klasičnih in jazzovskih kadenc, transpozicije, 10 6 5 : 9 0 / / / improvizacije, lastne kompozicije in klasične klavirske spremljave kot tudi jazzovski comping. Namen izbora teh 5202 vsebin je razvijanje dijakove vsestranske glasbene nadarjenosti, njegovih glasbenih sposobnosti, spretnosti .21 in znanj ter krepitev njegove osredotočene pozornosti in psihofizične vzdržljivosti. Učitelj posveča pozornost .40 tudi fizičnemu in duševnemu zdravju, gojenju duha ustvarjalnosti ter s tem celostnemu razvoju dijaka. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Pouk je celostno in ciljno zastavljen za vsakega posameznega dijaka. Temelji na sodobnih raziskavah, kulturnih vrednotah in učinkovitih strategijah. Učitelj pozna in spodbuja dijakove ambicije ter nadstandardne sposobnosti, zagotavlja kakovostno strokovno podporo in mu s tem pomaga oblikovati ter uresničevati kratko-, srednje- in dolgoročne cilje. Za učinkovito načrtovanje pouka učitelj sočutno in spodbudno spremlja dijakovo trenutno počutje, odzivanje in napredek. Ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši, posvetu s strokovnimi sodelavci in z nabiranjem dodatnih strokovnih znanj upošteva dijakove predispozicije in okoliščine, ki zahtevajo prilagajanje pouka tako zaradi obremenitev pri pouku, nastopih in tekmovanjih kot tudi zaradi dijakovega zdravstvenega stanja ter psihofizičnega počutja. Nenehno ohranja spodbudno naravnanost in usmerja k najvišji mogoči uresničitvi dijakovih potencialov. S pristopom, osredinjenim na dijaka, le-ta zavestno gradi svojo glasbeno identiteto. 11 6 5 : 9 0 / / / 5 2 0 . DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2 2 1 . 4 0 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 12 6 5 : 9 0 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 5202 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in .21 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .40 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov; » dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, 13 6 5 : 9 0 / / / reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 5202 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, .21 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .40 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja), kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 14 6 5 : 9 0 / / / » spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 5202 zahtevnosti;.21.4 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 0 itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz: - temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka); 15 6 5 : 9 0 / / / - dijakovih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov ter 5202.2 - kulturne, umetniške in sporočilne vrednosti glasbe.1.40 Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obiski koncertov, glasbenih prireditev in srečanja z glasbenimi umetniki pomembno širijo glasbena znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje. Glasbena znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske glasbene in kulturne identitete, ki temelji na bogati zakladnici ljudske in umetne glasbe, dijaki širijo svoja znanja ter spoznavajo raznolikost in bogastvo glasbenih praks drugih kultur in narodov. Zgradba učnega načrta Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru glasbenih vsebin ter njihovem prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. Posamezen letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnikom) so nanizane skupine ciljev, zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Tehnične in muzikalne prvine, Skladbe različnih obdobij in značajev). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih. S široko opredelitvijo pojmov je učitelju omogočena avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor glasbenih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa. Individualizacija in formativno spremljanje znanja Pri individualnem pouku jazz klavirja za instrumentaliste je individualizacija temeljni didaktični princip: učitelj cilje, vsebine, tempo in načine izkazovanja znanja sproti prilagaja posameznemu dijaku ter napredku, ugotovljenemu s formativnim spremljanjem (nameni učenja, jasni kriteriji uspešnosti, sprotna povratna informacija, samovrednotenje in vrstniška povratna informacija). Pojem diferenciacija smiselno uporabljamo v skupinskih kontekstih (komorna igra, orkester), pri čemer učitelj v isti učni situaciji diferencira vloge, zahtevnost in podporo glede na različne zmožnosti dijakov. Učitelj s premišljenim izborom glasbenih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Oblika individualnega pouka instrumenta še bolj podpira individualizacijo (ob podpori formativnega spremljanja). Učitelj načrtuje cilje tako, da spodbuja dijakovo samostojnost pri glasbenih dejavnostih izvajanje, poslušanje in ustvarjanje. Glasbeni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku 16 6 5 : 9 0 / / / spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje glasbo ter 5202 rešuje avtentične, problemske naloge..21.40 Medpredmetno povezovanje Učitelj uresničuje horizontalno in vertikalno medpredmetno povezovanje, tako z vidika procesov učenja kot tudi učnih vsebin in pojmov. Dijaki se medpredmetno povezujejo npr. pri skupinski igri, orkestru. Svoje teoretsko znanje, pridobljeno pri pouku solfeggia, glasbenega stavka, zgodovine glasbe in teorije jazza z osnovami aranžiranja, uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb, kar prispeva k boljšemu razumevanju in h kakovostnejši izvedbi skladb. Medpredmetno povezovanje se v največji mogoči meri uresničuje s timskim delom in v prožni organizaciji učnih ur. Udejanja naj se tudi na ekskurzijah, gostovanjih dijakov doma in v tujini ter pri projektnem in raziskovalnem delu. Preverjanje in ocenjevanje znanja Pod vsako skupino ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standardi znanja se dosegajo z vzgojno-izobraževalnim delom v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti glasbenega razvoja dijakov. S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku. Individualni pouk instrumenta se ocenjuje z izvedbo izbranih glasbenih vsebin pri pouku in na nastopih. Skupni cilji Cilji predmeta podpirajo skupne cilje s področij Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit, Digitalna kompetentnost ter Podjetnost. V okviru pouka dijak: Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost » spoznava (1.1.2.1) in uporablja strokovno terminologijo glasbenega jezika (1.1.2.2); » analizira različne glasbene zapise in druga gradiva o glasbi (1.1.4.1); » razvija lastne sporazumevalne zmožnosti skozi nenasilno komunikacijo (1.1.5.1); » vzpostavlja odnos do umetnosti in ozavešča lastno doživljanje (1.3.1.1); » spoznava umetniške zvrsti, njihova izrazna sredstva ter kulturno-zgodovinski kontekst (1.3.2.1); 17 6 5 : 9 0 / / / » uživa ob ustvarjanju glasbe ter se veseli lastnih dosežkov in dosežkov drugih 5 (1.3.4.1);202.2 » svobodno izraža in uresničuje ustvarjalne ideje (1.3.4.2);1.40 » živi kulturo in umetnost kot vrednoto (1.3.5.1); Trajnostni razvoj » s pomočjo glasbe prepoznava lastne vrednote v povezavi s trajnostnim razvojem (2.1.1.1); » gradi odgovoren odnos do naravnih sistemov (2.1.3.1); » kritično presoja informacije z vidika okolja, živih bitij in družbe ob upoštevanju različnih perspektiv (2.2.2.1); » sodeluje z drugimi pri ukrepanju za trajnostnost (2.4.2.1); Zdravje in dobrobit » uravnava lastno doživljanje (3.1.2.1), razvija samozavest in samospoštovanje (3.1.2.2); » z glasbenimi dejavnostmi spodbuja radovednost (3.1.4.1) in sprostitev (3.2.3.2); » se vključuje v gibalne dejavnosti (3.2.1.3), s katerimi vzpostavlja pozitiven odnos do gibanja (3.2.1.2) ter spoznava ukrepe za ohranjanje zdravja (3.2.4.1); » razvija spretnost aktivnega poslušanja (3.3.2.1) in sodelovalne veščine (3.3.3.1); Digitalna kompetentnost » pri iskanju informacij o glasbi (4.1.1.1), ustvarjanju, urejanju in deljenju v različnih formatih uporablja digitalno tehnologijo (4.2.1.1), (4.3.1.1), (4.3.2.1); » upravlja svojo digitalno identiteto (4.2.6.1); » prepoznava tehnične težave in jih skuša reševati (4.5.1.1); Podjetnost » uporablja glasbeno znanje in izkušnje pri reševanju izzivov (5.1.2.1), (5.3.1.1); » vrednoti dosežke ustvarjanja ter uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev (5.3.5.2); » uporablja pridobljeno glasbeno znanje v novih situacijah, npr. pri ustvarjanju (5.3.5.3). Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence in dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganje le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko 18 6 5 : 9 0 / / / delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost 5202 prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek..21.4 Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter 0 upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov. Literatura Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (Spletna izd.). Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil Holcar, A., idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS. 19 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 6 5 : 9 0 / / / 1. LETNIK 5 2 0 2 . 2 1 . 4 0 OBVEZNO OPIS TEME Tema zajema tehnične in muzikalne prvine, skladbe različnih obdobij in značajev ter skladbe a prima vista, učenje harmonizacije in osnov improvizacije. Izhodišče za pridobivanje orientacije na klaviaturi in razvijanje klavirskih spretnosti je drža telesa za klavirjem, prožnost gibov ob seznanjanju z različnimi načini artikulacije ter suvereno branje tako sopranskega kot basovskega ključa. Dijak igra po posluhu ter ob različnih klavirskih začetnicah spoznava, ohranja, neguje ter oživlja tradicionalne pesmi in napeve različnih narodov, predvsem slovensko kulturno izročilo. Postopoma tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvlada krajše ter značajsko raznolike skladbe iz različnih obdobij. Ob raziskovanju klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: spoznava osnovne psihofizične vaje za ogrevanje in raztezanje celotnega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje; (3.2.1.3) O: ozavešča držo telesa v ravnovesju in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred in med igranjem; (3.2.3.2) O: slušno, teoretično in izvajalsko spoznava ter obvladuje durove in molove 5-prstne pozicije v vseh tonalitetah; O: slušno, teoretično in izvajalsko spoznava ter obvladuje C-, G-, D-, A-, E-, H-, F-durove in vzporedne molove lestvice, vzporedno in v protipostopu v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: slušno, teoretično in izvajalsko spoznava ter obvladuje durove in molove kvintakorde z obrati čez eno oktavo vzporedno, malo razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: usvaja osnovne elemente pianistične tehnike; O: raziskuje različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; O: ozavešča vlogo zapestja kot dihalnega organa pianista v odnosu do različnih artikulacij in muzikalne izvedbe fraze. 21 6 5 : 9 0 / / / STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.40 » obvlada 5-prstne pozicije; » izkaže osnovne elemente pianistične tehnike; » izvede različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; » zaigra durovo in vzporedno molovo lestvico čez eno oktavo vzporedno in v protipostopu; » zaigra durov in molov kvintakord z obrati čez eno oktavo vzporedno, malo razložitev in v sozvočju. TERMINI ◦ lestvice ◦ akordi ◦ prstni redi ◦ artikulacija ◦ dinamika DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak najprej obvlada koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno izvajanje 5-prstnih pozicij v vseh tonalitetah in z raznolikimi artikulacijami in šele nato na enak način usvaja lestvice. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. OPISNI KRITERIJI » Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov. 22 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV 5202.21.40 CILJI Dijak: O: poje in igra po posluhu; (3.1.5.1) O: spoznava, ohranja, neguje ter oživlja tradicionalne pesmi in napeve različnih narodov, predvsem pa slovensko kulturno izročilo; (1.3.2.1) O: postopno usvoji branje in igranje iz dveh notnih sistemov hkrati; (1.1.4.1) O: seznanja se z izraznimi zmožnostmi glasbila, vključno z uporabo pedalov; O: pozornost posveča tonu, fraziranju, koordinaciji leve in desne roke ter raznoliki artikulaciji; O: povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha; O: spoznava skladbe, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju; O: se uči ustrezne izbire prstnih redov ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke; O: spoznava in igra lirične skladbe, ki predvidevajo dinamiko, agogiko, uporabo pedala, priložnost za izkazovanje avtentičnosti lastnega izraza; O: spoznava skladbe obdobij od baroka do 21. stoletja vključno z osnovno jazzovsko literaturo. (1.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zapoje in zaigra po posluhu; » zaigra tradicionalne pesmi in napeve slovenskega kulturnega izročila ter različnih narodov; » zna brati in igrati iz dveh notnih sistemov hkrati; » pozna osnovne izrazne zmožnosti glasbila; » izvede skladbe, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike; » izbere ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke; 23 6 5 : 9 0 / / / » izvede lirične skladbe; 5202.2 » izvede skladbe obdobij od baroka do 21. stoletja.1.40 TERMINI ◦ etuda ◦ tradicionalna pesem in napev ◦ jazz etuda DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izbor skladb naj upošteva raznolikost tehničnih, muzikalnih in slogovnih prvin; tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z vsebinami, ki jih dijak spoznava in usvaja pri svojem glavnem glasbilu. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 24 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE 21.40 CILJI Dijak: O: igra kratke vaje a prima vista; O: se uči transponirati lažje tehnične vaje; O: v različnih tonalitetah raziskuje enostavne enoglasne fraze vprašanja in odgovora; samostojno, izmenjaje z učiteljem ali drugim dijakom; (1.3.4.1) O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih pesmi v različnih tonalitetah in s spremljavo osnovnih tonov akordov; O: harmonizira ljudske pesmi in napeve z akordi glavnih stopenj (T, S, D7). Z desno roko igra melodijo in z levo harmonizirano spremljavo; O: improvizira v dani 5-prstni poziciji ob spremljavi učitelja ali posnetka (Moj prijatelj klavir 1) ali lastni preprosti ostinatni spremljavi. STANDARDI ZNANJA Dijak: » tekoče bere kratke vaje a prima vista; » zna transponirati lažje tehnične vaje; » izvede enostavne fraze vprašanja in odgovora; » po posluhu izvede slovenske ljudske pesmi s spremljavo osnovnih tonov akordov; » harmonizira ljudske pesmi in napeve z akordi glavnih stopenj (T, S, D7); » improvizira v 5-prstni poziciji ob spremljavi; » zaigra osemtaktno harmonizacijo ljudske pesmi ali napeva z akordi glavnih stopenj. TERMINI ◦ a prima vista ◦ kadence ◦ improvizacija ◦ harmonizacija 25 6 5 : 9 0 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.2 Dijaka spodbujamo, da skozi raziskovanje klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno 1.4 ustvarjalnost in izraz.0 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na nastopih. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično in muzikalno obvladovanje harmonizacije. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 26 6 5 : 9 0 / / 2. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 4 OBVEZNO 0 OPIS TEME Tema zajema tehnične in muzikalne prvine, skladbe različnih obdobij in značajev ter skladbe a prima vista, učenje harmonizacije in osnov improvizacije. Izhodišče za pridobivanje orientacije na klaviaturi in razvijanje klavirskih spretnosti je drža telesa za klavirjem, prožnost gibov ob razvijanju različnih načinov artikulacije ter suvereno branje tako sopranskega kot basovskega ključa. Dijak igra po posluhu ter ob različni literaturi spoznava domače in tuje ljudske pesmi, poudarek je na slovenski kulturni zakladnici. Postopoma tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvlada značajsko raznolike skladbe iz različnih obdobij in stilov ter ob tem razvija lastno ustvarjalnost in izraz. Ob raziskovanju klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: nadaljuje z učenjem psihofizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celotnega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje; O: ozavešča držo telesa v ravnovesju in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred in med igranjem; (3.2.3.2) O: igra C-, G-, D-, A-, E-, H-, F-durove in vzporedne molove lestvice, vzporedno in v protipostopu v dveh oktavah, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra Fis-, Cis-, Gis-, B-, Es-, As-durove in vzporedne molove lestvice z enharmonskimi različicami vzporedno in v protipostopu v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra malo razložitev in sozvočje vseh durovih in molovih kvintakordov z obrati, čez dve oktavi vzporedno, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: napreduje v spretnosti izvajanja osnovnih elementov pianistične tehnike; O: raziskuje različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; O: raziskuje vlogo zapestja kot dihalnega organa pianista v odnosu do različnih artikulacij in muzikalne izvedbe fraze. 27 6 5 : 9 0 / / / STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.40 » zaigra C-, G-, D-, A-, E-, H-, F-durove in vzporedne molove lestvice, vzporedno in v protipostopu v dveh oktavah; » zaigra Fis-, Cis-, Gis-, B-, Es-, As-durove in vzporedne molove lestvice z enharmonskimi različicami, vzporedno in v protipostopu v eni oktavi; » zaigra vse durove in molove kvintakorde z obrati čez dve oktavi vzporedno, razloženo in v sozvočju; » izvede različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo. TERMINI ◦ lestvice ◦ akordi ◦ agogika ◦ artikulacija ◦ dinamika DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak tehnične vaje samostojno ustvarja in jih transponira. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. OPISNI KRITERIJI Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov. 28 6 5 : 9 0 / / / ETUDE 5202.21.40 CILJI Dijak: O: igra etude in skladbe etudnega značaja, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju; O: uporablja ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke; O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji; O: povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra etude in skladbe etudnega značaja, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike; » izbere ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke. TERMINI ◦ etuda ◦ pulz ◦ ritem ◦ metrum DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Etude in skladbe etudnega značaja klavirskih šol so lahko odlična izhodiščna spodbuda za razvijanje dijakove samozavesti. Pri izbiri skladb upoštevamo raznolikost tehničnih prvin; tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi. Priporočene skladbe lažje težavnostne stopnje uporabljamo za urjenje hitrega branja in igranje a prima vista. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. 29 6 5 : 9 0 / / / OPISNI KRITERIJI 5202.2 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud ali skladb etudnega 1.4 značaja. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na 0 nastopih. 30 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA, PREDKLASICIZMA IN 5202. KLASICIZMA 21.40 CILJI Dijak: O: spoznava krajše plesne in druge miniaturne skladbe iz baročne, predklasicistične in klasicistične literature; (1.3.2.1) O: razvija občutek za ritem, metrum, pulz in tempo; O: spoznava uporabo različnih vrst artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; O: seznanja se z izvajalsko prakso iz teh obdobij; O: spoznava zgodovino razvoja klavirja. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra krajše plesne in druge miniaturne skladbe iz baročne, predklasicistične in klasicistične literature; » uporabi različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; » pozna osnove izvajalske prakse iz teh obdobij. TERMINI ◦ baročne miniaturne glasbene oblike ◦ klasicistične plesne oblike ◦ pulz ◦ metrum ◦ polifonija DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak spozna in primerja značilnosti posameznih plesov in drugih miniaturnih skladb različnih karakterjev. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. 31 6 5 : 9 0 / / / OPISNI KRITERIJI 5202. »2 Natančnost, pravilnost izvajanja.1.40 32 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 21.40 CILJI Dijak: O: nadgrajuje poznavanje tradicionalnih pesmi in napevov različnih narodov, predvsem pa iz slovenskega kulturnega izročila; O: seznanja se z izraznimi zmožnostmi glasbila, vključno z uporabo pedalov; O: pozornost posveča tonu, fraziranju, koordinaciji leve in desne roke ter raznoliki artikulaciji; O: ob igranju skladb iz obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja poglablja tehnične in glasbene prvine; O: razvija in vrednoti natančen pulz, ritem, metrum in tempo ter kvaliteto tonskega, melodičnega in harmonskega izvajanja; O: igra lirične skladbe z avtentičnim izražanjem dinamike, agogike ter z ustrezno uporabo pedala; (3.1.2.2) O: spoznava in igra skladbe obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja; O: spoznava in igra skladbe slovenskih avtorjev; O: spoznava in igra skladbe uveljavljenih filmskih skladateljev. (4.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » izvede tradicionalne pesmi in napeve različnih narodov; » izvede lirične skladbe; » izvede skladbe obdobij od zgodnje romantike do 21. stoletja; » izvede skladbe slovenskih avtorjev. TERMINI ◦ tradicionalna pesem in napev ◦ slogovni in oblikovni pojmi glasbe 19., 20. in 21. stoletja ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije 33 6 5 : 9 0 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.2 Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna utemeljiti značilnosti določenega glasbenega obdobja in 1.4 prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na poznejše glasbene oblike.0 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 34 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO 21.40 CILJI Dijak: O: igra kratke vaje a prima vista; O: transponira lažje tehnične vaje; O: v različnih tonalitetah igra enostavne enoglasne fraze vprašanja in odgovora; samostojno, izmenjaje z učiteljem ali drugim dijakom; O: igra avtentične, plagalne in popolne kadence v tonalitetah do treh predznakov; O: po posluhu igra melodije slovenskih ljudskih pesmi v različnih tonalitetah in s preprosto akordično spremljavo, uporablja tudi stranske stopnje; (1.3.5.1) O: improvizira v dani lestvici ob spremljavi učitelja ali posnetka (Moj prijatelj klavir 2) ali lastni preprosti ostinatni ali kadenčni spremljavi. (1.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra skladbo a prima vista; » zna transponirati lažje tehnične vaje; » izvede enostavne fraze vprašanja in odgovora; » zaigra kadence v tonalitetah do treh predznakov; » po posluhu izvede slovenske ljudske pesmi s spremljavo; » improvizira v dani lestvici ob spremljavi; » zaigra secondo del skladbe v klavirskem duu ali osemtaktno harmonizacijo ljudske pesmi ali napeva z akordi glavnih in stranskih stopenj. TERMINI ◦ kadence ◦ improvizacija ◦ harmonizacija ◦ klavirski duo ◦ a prima vista 35 6 5 : 9 0 / / / DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202.2 Dijaka spodbujamo, da z raziskovanjem klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno 1.4 ustvarjalnost in izraz.0 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z igranjem lastnih skladb ali improvizacij na nastopih. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje branja dodeljene skladbe in pripravljene harmonizacije. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 36 6 5 : 9 0 / / 3. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 4 OBVEZNO 0 OPIS TEME Tema zajema tehnične in muzikalne prvine, skladbe različnih obdobij in značajev ter skladbe a prima vista, učenje harmonizacije in osnov improvizacije. Dijak v 3. letniku poglablja klavirske spretnosti, usvoji držo telesa za klavirjem, prožnost gibov ob razvijanju različnih načinov artikulacije ter suvereno branje tako sopranskega kot basovskega ključa. Dijak igra po posluhu ter ob različni literaturi spoznava domače in tuje ljudske pesmi, poudarek je na slovenski kulturni zakladnici. Postopoma tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvlada značajsko raznolike skladbe iz različnih obdobij in stilov ter ob tem poglablja lastno ustvarjalnost in izraz. Ob raziskovanju klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: nadgrajuje znanje psihofizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celotnega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje; O: raziskuje ozaveščeno telesno ravnovesje in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred in med igranjem; O: igra vse durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno in kombinirano čez dve oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra vse durove in molove kvintakorde, malo razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra zmanjšane septakorde, malo razložitev in v sozvočju čez eno oktavo, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: zavestno usvaja osnovne elemente pianistične tehnike; O: izvaja različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo. 37 6 5 : 9 0 / / / STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.40 » izvede durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno in kombinirano čez dve oktavi; » izvede durove in molove kvintakorde z obrati vzporedno čez dve oktavi, malo razložitev in v sozvočju; » izvede zmanjšane septakorde, malo razložitev in v sozvočju čez eno oktavo; » izvede različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo. TERMINI ◦ pojmi za izražanje ritma, tempa, agogike, artikulacije in dinamike ◦ prstni redi ◦ akordi ◦ lestvice DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izbor tehničnih in muzikalnih prvin naj se navezuje predvsem na njihovo prisotnost v klavirski literaturi, ki jo dijak izvaja. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. OPISNI KRITERIJI Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov. 38 6 5 : 9 0 / / / ETUDE 5202.21.40 CILJI Dijak: O: igra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju; O: izbira ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke; O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji; O: povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike; » izbere ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke. TERMINI ◦ pojmi za izražanje pulza, ritma, metruma, tempa, agogike, artikulacije, fraziranja, dinamike in harmonije DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izbor etud naj upošteva raznolikost tehničnih prvin; tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. 39 6 5 : 9 0 / / / OPISNI KRITERIJI 5202.2 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud. Ocena naj bo 1.4 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.0 40 6 5 : 9 0 / / / BAROK IN PREDKLASICIZEM 5202.21.40 CILJI Dijak: O: spoznava temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature; O: raziskuje zgodovino razvoja klavirja; (1.1.2.1) O: nadgrajuje osnove polifonije z igranjem kanonov in dvoglasja; O: raziskuje različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; O: usvaja posamezne skladbe baročnih ter predklasicističnih skladateljev. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature; » zaigra kanon in dvoglasje; » uporabi različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; » zaigra skladbe baročnih in predklasicističnih skladateljev. TERMINI ◦ baročne in predklasicistične glasbene oblike ◦ ornamentacija ◦ polifonija ◦ pulz PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 41 6 5 : 9 0 / / / KLASICIZEM 5202.21.40 CILJI Dijak: O: spoznava klasicistične krajše glasbene oblike (menueti, nemški plesi, ekoseze idr.) in ciklične oblike (sonatine); O: spoznava temeljne slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje, harmonija, polifonija); (1.1.2.2) O: ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvija občutek za pulz, ritem, tempo, agogiko in smisel za avtentičnost glasbenega izraza. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izvede klasicistične krajše glasbene oblike in ciklične oblike; » razume temeljne slogovne značilnosti obdobja; » zaigra klasicistično skladbo krajše glasbene oblike ali en stavek sonatine. TERMINI ◦ sonatni stavek in druge klasicistične oblike PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 42 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 21.40 CILJI Dijak: O: spoznava nabor skladb, ki izhajajo iz pesmi in napevov ter plesnih tradicij kulture različnih narodov in zgodovinskih slogov ter ob tem razvija občutek za ritem, oblikovanje fraze ter agogiko; O: spoznava temeljne interpretacijske značilnosti slogov od romantike do sodobnega časa; O: raziskuje čustva, razpoloženja in značaje skladb ter avtentičnost glasbenega izraza; O: uporablja različne metode pomnjenja; (3.1.3.3) O: spoznava skladbe slovenskih skladateljev; O: širi glasbeni repertoar in razvija kulturno zavest, ki se kaže v odprtosti do raznolikosti skozi izvajanje in interpretacijo pesmi iz različnih kultur. (3.3.1.2 | 2.2.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna skladbe kulturnih tradicij ter slogov različnih narodov; » pozna temeljne interpretacijske značilnosti slogov od romantike do sodobnega časa; » zaigra na pamet; » zaigra skladbe. TERMINI ◦ kulturno izročilo narodov ◦ agogika ◦ dinamika ◦ fraziranje DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna opredeliti značilnosti določenega glasbenega obdobja in prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na poznejše glasbene oblike. 43 6 5 : 9 0 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja;1.40 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 44 6 5 : 9 0 / / / JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI VOICINGI 21.40 CILJI Dijak: O: spoznava jazzovske standarde; (4.3.3.1) O: spoznava jazzovske kadence 2–5–1 v duru in molu; O: spoznava osnovne jazzovske lestvice (modusi, hm5, dominant diminished, alterirana, blues lestvica); O: raziskuje enostavnejše motive za ustvarjanje lastne improvizacije; O: spoznava jazzovske voicinge od terce in septime; O: uči se pojasniti akordske simbole jazza in zabavne glasbe; O: spoznava različne vrste spremljave (comping) na klavirju (bas + akord, walking bass, spremljanje v bossa nova ritmu, spremljanje v swing ritmu); I: se uči poslušati in sodelovati z drugimi dijaki pri interpretaciji glasbenih izvedb, nastalih pri izražanju doživetij. (2.1.1.1 | 3.3.2.1 | 1.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra jazzovske standarde; » zaigra jazzovske kadence v duru in molu; » uporabi jazzovske lestvice pri improvizaciji (modusi, hm5, dominant diminished, alterirana, blues lestvica); » uporabi enostavnejše motive pri ustvarjanju lastne improvizacije; » zaigra jazzovske voicinge od terce in septime; » razume akordske simbole jazza in zabavne glasbe; » zaigra različne vrste spremljave (comping) na klavirju (bas + akord, walking bass, spremljanje v bossa nova ritmu, spremljanje vswing ritmu); » zaigra jazzovsko skladbo s preprosto improvizacijo; » zaigra jazzovsko skladbo, zaigrano kot spremljava. 45 6 5 : 9 0 / / / TERMINI 5202.2 ◦ improvizacija ◦ jazzovski voicingi ◦ jazzovske kadence 2–5–1 ◦ osnovne jazzovske lestvice ◦ različne vrste 1.4 spremljave na klavirju 0 PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI » Natančnost izvajanja, » pravilnost izvajanja. 46 6 5 : 9 0 / / 4. LETNIK / 5 2 0 2 . 2 1 . 4 OBVEZNO 0 OPIS TEME Tema zajema tehnične in muzikalne prvine, skladbe različnih obdobij in značajev ter skladbe a prima vista, učenje harmonizacije in osnov improvizacije. Dijak v 4. letniku poglablja klavirske spretnosti, usvoji držo telesa za klavirjem, prožnost gibov ob razvijanju različnih načinov artikulacije ter suvereno branje tako sopranskega kot basovskega ključa. Dijak igra po posluhu ter ob različni literaturi spoznava domače in tuje ljudske pesmi, poudarek je na slovenski kulturni zakladnici. Postopoma tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvlada značajsko raznolike skladbe iz različnih obdobij in stilov ter ob tem poglablja lastno ustvarjalnost in izraz. Ob raziskovanju klavirskega tona, melodij in harmonij ter ritma razvija lastno ustvarjalnost in izraz. TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE CILJI Dijak: O: uči se samostojnega vrednotenja in raziskovanja učinkovitosti psihofizičnih vaj za ogrevanje in raztezanje celotnega telesa ter za optimalno klavirsko igro in nastopanje; O: raziskuje ozaveščeno telesno ravnovesje in sprošča morebitne odvečne napetosti telesa pred in med igranjem; O: igra vse durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno čez štiri oktave, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra vse durove in molove štiriglasne kvintakorde v dveh oktavah, malo razložitev in v sozvočju, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: igra zmanjšane in dominantne septakorde, malo razložitev in v sozvočju, v eni oktavi, z ustreznimi prstnimi redi in v povezavi s klavirsko literaturo; O: zavestno usvaja osnovne elemente pianistične tehnike; O: izvaja različne artikulacije v povezavi s klavirsko literaturo; O: razvija zdravo koordinirano prstno tehniko. 47 6 5 : 9 0 / / / STANDARDI ZNANJA 5202.2 Dijak:1.40 » zaigra vse durove in molove štiriglasne kvintakorde v dveh oktavah, malo razložitev in v sozvočju; » zaigra zmanjšane in dominantne septakorde v eni oktavi, malo razložitev in v sozvočju; » zaigra vse durove in molove lestvice v razdalji oktave, vzporedno čez štiri oktave. TERMINI ◦ lestvice ◦ akordi ◦ prstni red DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izbor tehničnih in muzikalnih prvin naj se navezuje predvsem na njihovo prisotnost v klavirski literaturi, ki jo dijak izvaja. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. OPISNI KRITERIJI Dijak izkaže koordinirano, enakomerno in tonsko izenačeno obvladovanje izbranih lestvic in akordov. 48 6 5 : 9 0 / / / ETUDE 5202.21.40 CILJI Dijak: O: igra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike ter ustrezajo dijakovim sposobnostim in predznanju; O: izbira ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke; O: pozornost posveča kvaliteti tona, fraziranju, razvoju drobne tehnike, koordinaciji leve in desne roke, gibanju palca, rotaciji, različni artikulaciji; O: povezuje tehnične in glasbene prvine tako, da razvija občutek za natančen pulz, ritem, metrum ter občutljivost tonskega, melodičnega in harmonskega sluha. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra etude, ki so primerne za razvoj različnih vrst tehnike; » izbere ustrezne prstne rede ob upoštevanju muzikalne izvedbe in fizičnih predispozicij roke. TERMINI ◦ ritem ◦ pulz DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Izbor etud naj upošteva raznolikost tehničnih prvin; tudi v povezavi z dijakovimi zmožnostmi ter z elementi, s katerimi se dijak sooča v izbrani klavirski literaturi. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z nastopi, kjer dela izvaja na pamet. 49 6 5 : 9 0 / / / OPISNI KRITERIJI 5202.2 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih etud. Ocena naj bo 1.4 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.0 50 6 5 : 9 0 / / / BAROK IN PREDKLASICIZEM 5202.21.40 CILJI Dijak: O: raziskuje temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature; O: obvladuje osnove polifonije z igranjem kanonov in dvoglasja; O: usvoji različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; O: usvaja posamezne skladbe baročnih in predklasicističnih skladateljev. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pozna temeljne značilnosti in slogovne posebnosti baročne in predklasicistične literature; » obvlada osnove polifonije z igranjem kanonov in dvoglasja; » usvoji različne vrste artikulacije ob sočasnem igranju dveh samostojnih linij; » izvede posamezne skladbe baročnih in predklasicističnih skladateljev. TERMINI ◦ baročne in predklasicistične glasbene oblike PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 51 6 5 : 9 0 / / / KLASICIZEM 5202.21.40 CILJI Dijak: O: spoznava klasicistične krajše glasbene oblike (menueti, nemški plesi, ekoseze idr.) in ciklične oblike (sonatine); O: spoznava temeljne slogovne značilnosti obdobja (artikulacija, fraziranje, dinamika, pedalizacija, okraševanje, harmonija, polifonija); (1.3.2.1) O: ob upoštevanju slogovnih zakonitosti in skladateljevih oznak razvija občutek za pulz, ritem, tempo, agogiko in smisel za avtentičnost glasbenega izraza. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izvede klasicistične krajše glasbene in ciklične oblike; » opiše temeljne slogovne značilnosti obdobja. TERMINI ◦ sonatni stavek in druge klasicistične oblike DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak zna analizirati sonatno obliko; določi teme in tonalitete in samostojno spremlja izbrane teme s preprostimi akordi ter ob tem ozavesti fraziranje. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. 52 6 5 : 9 0 / / / OPISNI KRITERIJI 5202.2 Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo 1.4 objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih.0 53 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 5202. 21. STOLETJA 21.40 CILJI Dijak: O: spoznava nabor skladb, ki izhajajo iz pesmi in napevov ter plesnih tradicij kulture različnih narodov in zgodovinskih slogov, ter ob tem razvija občutek za ritem, oblikovanje fraze ter agogiko; (2.4.2.1 | 1.3.2.1) O: raziskuje temeljne interpretacijske značilnosti slogov od romantike do sodobnega časa; O: raziskuje čustva, razpoloženja in značaje skladb ter avtentičnost glasbenega izraza; O: igra na pamet; O: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje. (5.3.5.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » izvede skladbe različnih kulturnih tradicij in slogov; » izvede izbrane skladbe od romantike do sodobnega časa; » zaigra na pamet. TERMINI ◦ slogovni in oblikovni pojmi glasbe 19., 20. in 21. stoletja DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Dijak razlikuje značilnosti posameznih obdobij, zna opredeliti značilnosti določenega glasbenega obdobja in prepozna vplive zgodnejših glasbenih obdobij na poznejše glasbene oblike. PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; 54 6 5 : 9 0 / / / » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; 5202.2 » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet.1.40 OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 55 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV 5202.21.40 CILJI Dijak: O: s skladbami slovenskih skladateljev spoznava, ohranja, neguje in oživlja domačo umetnost; O: spoznava različne sloge pisanja slovenskih avtorjev. STANDARDI ZNANJA Dijak: » izvede izbrane skladbe slovenskih skladateljev; » pozna različne sloge pisanja slovenskih avtorjev. TERMINI ◦ pulz ◦ ritem ◦ tempo ◦ agogika ◦ folklora PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA » Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja; » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev; » z internimi in javnimi nastopi, kjer dela izvaja na pamet. OPISNI KRITERIJI Ocenjujemo tehnično, ritmično, muzikalno, slogovno in izrazno obvladovanje izbranih skladb. Ocena naj bo objektivna ter odraz tega, kar je dijak dejansko izkazal med letom pri pouku in na nastopih. 56 6 5 : 9 0 / / / JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, OSNOVE 5202. IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI VOICINGI 21.40 CILJI Dijak: O: spoznava postavljanje voicingov na klavirju z dodanimi tensions (6, 9, 11, 13) v vseh tonalitetah in vseh legah z obema rokama (two hand piano voicings); O: vadi ritme za comping v ansamblu; O: uporablja znanja osnovnih prvin jazza (harmonija, ritem, fraziranje) pri igranju jazzovskih standardov; O: analizira preproste improvizacije na jazzovske standarde z redkejšim harmonskim ritmom in z uporabo jazzovskih lestvic; O: spoznava osnove modalnega jazza; kvartni voicingi, upper structures; O: spoznava jazzovske kadence 2–5–1 v vseh tonalitetah. STANDARDI ZNANJA Dijak: » zaigra voicinge na klavirju z dodanimi tensions (6, 9, 11, 13) v vseh tonalitetah in vseh legah z obema rokama (two hand piano voicings); » zaigra ritme za comping v ansamblu; » izkaže znanja osnovnih prvin jazza (harmonija, ritem, fraziranje) pri igranju jazzovskih standardov; » razume preproste improvizacije na jazzovske standarde z redkejšim harmonskim ritmom in z uporabo jazzovskih lestvic; » obvlada osnove modalnega jazza; kvartni voicingi, upper structures; » zaigra jazzovske kadence 2–5–1 v vseh tonalitetah; » zaigra jazzovsko skladbo s preprosto improvizacijo; » zaigra jazzovsko skladbo, zaigrano kot spremljava. TERMINI ◦ improvizacija ◦ comping ◦ tensions 57 6 5 : 9 0 / / / PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. »2 Pri pouku – v prisotnosti učitelja ter občasni prisotnosti vrstnikov ali drugega učitelja;1.40 » s polletnim ocenjevanjem znanja na osnovi predpisanih kriterijev. OPISNI KRITERIJI » Doživetost izvajanja; » natančnost izvajanja; » orientacija v notnem zapisu. 58 6 5 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 0 VIRI IN LITERATURA PO 4 POGLAVJIH 1. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE Priporočena literatura: » Burnam, E. M.: A Dozen a Day, Pre-Practice Technical Exercises for the Piano, 1. zvezek » Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications SKLADBE RAZLIČNIH OBDOBIJ IN ZNAČAJEV Priporočena literatura: » Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 1 in 2 » Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek » Bastien, J.: Piano Basics Level 1 » Dekleva, I.: Po belih in črnih tipkah » Emonts, F.: Evropska klavirska šola, 1. zvezek » Faber, N. in Faber, R.: Adult Piano Adventures » Gašperšič, E.: Mi muzikanti smo, veselo pojemo » Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume One in Volume Two » Glavina, B.: Klavirske kratkice » Gregl, L.: Najskladbice za klavir 1 » Hervé, C., in Pouillard, J.: Ma première anée de piano, 101 Premières études » Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature na eni strani » Ivanuša, D.: Ljudske za klavir » Kršić, J.: Početna škola za klavir » Kvartič, E.: Klavirska začetnica, Skladbe za klavir 1, Slovenske klavirske skladbe za mladino 1 » Matz, R., Šaban, L.: Osnovna škola za klavir 59 6 5 : 9 0 / / / » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. zvezek 5202.2 » Peterson, O.: Jazz Exercises1.40 » Corea, C.: Childrens's Songs » Norton, C.: The Microjazz Collection » Palmer, W. A., in Manus, M.: Alfred’s Self-Teaching Adult Piano Course: The new, easy and fun way to teach yourself to play » Pavčič, J.: Narodne pesmi 1 » Počivavšek, A.: Jan igra » Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu » Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir 1, 2, 3 » Quoniam, B.: Pianissimo 1, Pianissimo Etudes » Ramade – Etchebarne, A.: Kids in Concert 10 – Piano Pieces for Children » Thompson, J. S.: Easiest Piano Course, Part 1 in Part 2, John Thompson's Modern Course for the Piano, Grade 1 SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE IMPROVIZACIJE Priporočena literatura: A prima vista: » Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir a prima vista » Harris, P.: Improve Your Sight-reading!; Piano, Level 1, 2; A Progressive, Interactive Approach to Sight- reading, Faber Edition » skladbe klavirskih začetnic Kadence/harmonizacija/improvizacija: » Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu » Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir 1 in 2, predlogi za improvizacijo 2. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE Priporočena literatura: » Burnam, E. M.: A Dozen a Day, Pre-Practice Technical Exercises for the Piano, 2. zvezek, » Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications 60 6 5 : 9 0 / / / ETUDE 5202. Priporočena literatura:21.4 »0 Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 2 » Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek » Bastien, J.: Piano Basics Level 2 in 3 » Duvernoy, J. B.: Etude op. 176 » Emonts, F.: Evropska klavirska šola, 2. zvezek » Hervé, C., in Pouillard, J.: Ma deuxième anée de piano; 101 Premières études, od št. 60 » Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature » Kvartič, E.: Etude za klavir 1-2 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. in 2. zvezek » Quoniam, B.: Les études pianisismo » Ramade – Etchebarne, A.: Kids in concert SKLADBE IZ OBDOBJA BAROKA, PREDKLASICIZMA IN KLASICIZMA Priporočena literatura: » Bach, J. S.: Notna knjižica za Anno Magdaleno Bach » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 1. zvezek » Kvartič, E.: Skladbe za klavir 2 » Kunz, K.: 200 kratkih dvoglasnih kanonov, op. 14 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. zvezek » Nograšek, M.: 70 skladbic za klavir » Quoniam, B.: Pianissimo 1 in 2 » Sarauer, A., in Křižková (ur.): Easy Pieces of the 17th and 18th Centuries » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 1, Editio Musica Budapest SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA Priporočena literatura: » Aaron, M.: Piano Course, Lessons, Grade 2 » Bartók, B.: Mikrokozmos, 1. zvezek » Bastien, J.: Piano Basics Level 2, Classic Themes by Masters 61 6 5 : 9 0 / / / » Davidsson, E.: Der fröhliche Dudelsack, Fivers, 15 Short Piano Pieces 5202.2 » Faber, N., in Faber, R.: Adult Piano Adventures1.40 » Gašperšič, E.: Mi muzikanti smo, veselo pojemo » Gillock, W.: Poudarek na Gillocku, zvezek 3 in zvezek 4 (Accent on Gillock, Volume 3 in Volume 4), 24 liričnih preludijev v romantičnem slogu (24 Lyric Preludes in Romantic Style); » Glavina, B.: Drobtinice; Klavirske kratkice in Spominčice; » Hervé, C., in Pouillard, J.: Ma deuxième anée de piano » Hisaishi, J.: Ghibli Best Stories » Hradecky, E.: Dvoglasne klavirske miniature » Kabalevski, D.: 24 skladbic za otroke, op. 39, od št. 14 » Kvartič, E.: Skladbe za klavir 2 in Slovenske klavirske skladbe za mladino 1 » Kamplet, R.: 12 skladb za klavir » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 1. in 2. zvezek » Nograšek, M.: 70 skladbic za klavir » Norton, C.: The Microjazz Collection » Palmer, W. A., in Manus, M.: Self – Teaching Adult Piano Course » Pavčič, J.: Narodne pesmi » Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu » Quoniam, B.: Pianissimo 1 in 2 » Ramade – Etchebarne, A.: Kids in concert » Rowley, A.: 5 Miniature Preludes & Fugues » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 1, Editio Musica Budapest » Šivic, P.: Klavirske skladbice za mladino » Škerjanc, L. M.: 24 diatoničnih preludijev » Thompson, J.: John Thompson's Modern Course for the Piano, Grade 2 » Tomc, M.: Za mlade pianiste » Tortora, G.: Castelli friulani – 12 studi per pianoforte » Vinciguerra, R.: I Preludii Colorati 62 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE A PRIMA VISTA, HARMONIZACIJA, OSNOVE IMPROVIZACIJE, KLAVIRSKI DUO » Williams, J.: Harry Potter 5202.2 » Zimmer, H.: Pirati s Karibov1.40 Priporočena literatura: A prima vista: » Gregl, L.: Najskladbice za klavir 1 » Harris, P.: Improve Your Sight-reading! Piano, Level 2: A Progressive, Interactive Approach to Sight-reading, Faber Edition » skladbe klavirskih začetnic Kadence/harmonizacija/improvizacija: » Pogačnik, J.: Slovenske narodne v kvintnem krogu » Pucihar, I. in J.: Moj prijatelj klavir 2 in 3, predlogi za improvizacijo Skladbe za klavirski duo: » Diabelli, A.: 28 skladb za klavir štiriročno, op. 149 » Davidsson, E., Das rote Karussell, 18 leichte Klavierstücke » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 1 » Peter, Z.: Mikroročne, štiriročne skladbe za otroke » Petrović, M. L.: Klavirski duo » Waterman, F., in Harewood, M. (ur.): Me and my Piano, Duets Book 2 » Weinhandl, V. (ur.): Das vierhändige Tastenkrokodil 3. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE Priporočena literatura: » Cortot, A.: Rational Principles of Piano Technique, Editions Salabert » Dekleva, I.: Klavirska tehnika » Lister-Sink, B.: Freeing the Caged Bird » Developing Well-Coordinated, Injury » Preventive Piano Technique, DVD » Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications 63 6 5 : 9 0 / / / ETUDE » Roskell, P: The Complete Pianist: from Healthy Technique to Natural Artistry, Faber Music 5202.2 » Timakin, E: dostopna literatura1.40 Priporočena literatura: » Burgmüller, J. F. F.: Etude za klavir op. 100 » Czerny, C.: Etude op. 821/1 » Glennie, E.: Perpetual Motion » Kvartič, E.: Etude za klavir 3 » Lemoine, H.: Etude op. 37 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 2. in 3. zvezek » Peterson, O.: Jazz Exercises 1 » Pozzoli, E.: 15 lahkih etud BAROK IN PREDKLASICIZEM Priporočena literatura: » Bach, J. S.: Notna knjižica za Anno Magdaleno Bach » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 2. zvezek » Kvartič, E.: Skladbe za klavir 3 » Kunz, K.: 200 kratkih dvoglasnih kanonov, op. 14 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 2. zvezek » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2, Editio Musica Budapest KLASICIZEM Priporočena literatura: » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Izbor sonatin 1. in 2. zvezek » Clementi, M.: Sonatine za klavir, op. 36/1, 2, 3 » Kvartič, E.: Sonatine in sonate 1 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 2 » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2 in 3, Editio Musica Budapest 64 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA 5202. Priporočena literatura:21.4 »0 Bartok, B.: Mikrokozmos Sz. 107, 1 in 2. zvezek; Za otroke Sz. 42; 10 lahkih klavirskih del Sz. 39; 9 skladbic Sz. 82 » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino 2 » Chopin, F.: Valček v a-molu, op. posth. » Čajkovski, P. I.: Mladinski album, op. 39 » Debussy, C.: Mali pastir » Economou, A.: Kinderlaunen » Einaudi, L.: The Einaudi Collection » Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume 4 in Volume 5; 24 Lyric Preludes in Romantic Style » Glière, R.: 8 Pièces Faciles pour Piano op. 43 » Grieg, E.: Lirične skladbe op. 12 in op. 38; Valček v a-molu » Gubaidulina, S.: Musical Toys » Hajdu, A.: The Milky Way » Hačaturjan, A.: Mladinski album za klavir » Kabalevski, C.: Skladbe op. 27; Novelete op. 51 in op. 88 » Kalan, P.: Sonatina » Koder, U.: Cvetje v jeseni » Kopač, P. (ur.): Slovenski skladatelji mladim pianistom 1 in 2 » Kozina, M: Divertimento » Kvartič, E.: Slovenske klavirske skladbe za mladino 2, 3; Skladbe za klavir 3 in 4 » Lipovšek, M.: Dvanajst mladinskih pesmi » Liszt, F.: Albumblätter für Prinzessin Marie von Sayn » Wittgenstein, S. 166m » Martinů, B.: Kolombina pleše » Nikolajev, A.: Ruska šola za klavir, št. 2 in 3 » Peter, Z.: 33 enostranskih etud za klavir » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 2 in 3, Editio Musica Budapest 65 6 5 : 9 0 / / / » Schubert, F.: 17 Ländlerjev D. 366, D. 378 5202.2 » Schumann, R.: Mladinski album op. 681.40 » Škerjanc, L. M.: 24 diatoničnih preludijev » Tomc, M.: Za mlade pianiste » Yiruma: River flows in you JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, OSNOVE IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI VOICINGI Priporočena literatura: » Haerle, D.: The jazz Language » Haerle, D.: Jazz/Rock Voicings » Haerle, D.: Jazz Improvisation for Keyboard Players, zv. 1 » Aebersold, J.: Getting It Together, II–V–I v vseh tonalitetah » Mance, J.: How to Play Blues Piano » Mehegan, J.: Tonal and Rhythmic Principles » Peterson, O.: Jazz For The Young Pianist » Real Book Vol. 1, Vol. 2, Vol.3, Hal Leonard Corporation 4. LETNIK TEHNIČNE IN MUZIKALNE PRVINE Priporočena literatura: » Cortot, A.: Rational Principles of Piano Technique, Editions Salabert » Dekleva, I.: Klavirska tehnika » Lister-Sink, B.: Freeing the Caged Bird » Mark, T.: What Every Pianist Needs to Know about the Body, GIA Publications » Roskell, P.: The Complete Pianist: from Healthy Technique to Natural Artistry, Faber Music » Timakin, E.: dostopna literatura ETUDE Priporočena literatura: » Burgmüller, J. F. F.: Etude op. 100 » Czerny, C.: Etude, op. 821 in op. 849 » Heller, S.: Etude op. 45 66 6 5 : 9 0 / / / » Kvartič, E.: Etude za klavir 3, 4 in 5 5202.2 » Lemoine, H.: Etude op. 371.40 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 3. zvezek BAROK IN PREDKLASICIZEM Priporočena literatura: » Bach, J. S.: Notna knjižica za Anno Magdaleno Bach; Mali preludiji (12); Notna knjižica za Wilhelma Friedemanna Bacha » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Male skladbe mojstrov od 17. do 19. stol., 3. zvezek » Händel, G. F.: 12 lahkih skladb » Kvartič, E.: Skladbe za klavir 4 » Kunz, K.: 200 kratkih dvoglasnih kanonov, op. 14 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola, 3. zvezek » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 3 in 4, Editio Musica Budapest KLASICIZEM Priporočena literatura: » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Izbor sonatin 2. zvezek » Clementi, M.: Sonatine za klavir op. 36 » Kuhlau, F.: 6 Sonatin za klavir op. 55 » Kvartič, E.: Sonatine in sonate 1, 2 » Nikolajev, A.: Ruska klavirska šola 3 » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 3 in 4, Editio Musica Budapest SKLADBE IZ OBDOBIJ OD ZGODNJE ROMANTIKE DO 21. STOLETJA Priporočena literatura: » Bartok, B.: Mikrokozmos Sz. 107, 2. in 3. zvezek; Za otroke Sz. 42; 10 lahkih klavirskih del Sz. 39; Romunski plesi Sz. 56 » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino 2 in 3 » Carroll, W.: In Southern Seas » Chopin, F.: 24 preludijev op. 28/4, 6, 7, 9 in 20; Valček v a-molu, op. posth., Mazurka op. 68/2 » Čajkovski, P. I.: Mladinski album, op. 39 » Debussy, C.: Mali pastir; Otroški kotiček 67 6 5 : 9 0 / / / » Dvořák, M.: Complete Jazz Piano Etudes 5202.2 » Economou, A.: Kinderlaunen1.40 » Einaudi, L.: The Einaudi Collection » Gillock, W.: Accent on Gillock, Volume 4 in Vol. 5; 24 Lyric Preludes in Romantic Style » Glière, R.: 8 Pièces Faciles pour Piano op. 43 » Grieg, E.: Lirične skladbe op. 12 in op. 38 » Gubaidulina, S.: Musical Toys » Gurlitt, C.: Miniature op. 172 » Hajdu, A.: The Milky Way » Hačaturjan, A.: Mladinski album za klavir » Hisaishi, J.: Hana-Bi » Kabalevski, C.: Skladbe op. 27; Novelete op. 51 in op. 88 » Krombholz, K.: Knjiga za skiciranje » 10 malih kompozicij za klavir, Madžarske narodne pesmi iz Bačke in Slavonije » Kvartič, E.: Skladbe za klavir 4 in 5 » Ligeti, G. S.: Musica Ricercata, št. 1 » Mendelssohn Bartholdy, F.: Otroške skladbe op. 72; Pesmi brez besed » Nikolajev, A.: Ruska šola za klavir, št. 3 » Pärt, A.: Variations for the Healing of Arinushka; Za Alino; Za Anna Mario » Prokofjev, S.: Otroška glasba op. 65 » Reinecke, C.: 5 Serenaden für die Jugend op.183 » Sármai, J.: Répertoire for Music Schools, Piano 4, Editio Musica Budapest » Satie, E.: 3 Gymnopédies; 6 Gnossiennes » Schubert, F.: 17 Ländlerjev D. 366, D. 378; Sentimentalni valčki op. 50 » Schumann, R.: Mladinski album op. 68 » Šostakovič, D.: Plesi lutk, Lirični valček, Gavota, Romanca, Polka, Valček – scherzo, Hurdy-gurdy » Tiersen, Y.: Amélie 68 6 5 : 9 0 / / / SKLADBE SLOVENSKIH SKLADATELJEV » Tortora, G.: 5 Castelli friulani – 12 studi per pianoforte202.2 » Yiruma: River flows in you1.40 Priporočena literatura: » Bradač, Z., in Hrašovec, S. (ur.): Slovenske klavirske skladbe za mladino, 2. in 3. zvezek » Dekleva, I.: Ljubljanske razglednice » Foerster, A.: Zagorska » Glavina, B.: Klavirske miniature 1 » Jež, J.: Dve otroški suiti za klavir » Kalan, P.: Sonatina » Koder, U.: Cvetje v jeseni » Kopač, P. (ur.): Slovenski skladatelji mladim pianistom 1 in 2 » Kozina, M.: Divertimento » Kvartič, E.: Slovenske klavirske skladbe za mladino 2, 3, 4 » Lipovšek, M.: Dvanajst mladinskih pesmi » Mihelčič, P.: Klavirske skladbe za mladino » Mirk, V.: Rêveries » Pavčič, J.: Narodne pesmi 2, 3 » Peter, Z.: 33 enostranskih etud za klavir » Pustinek Rakar, K., in Vidic Lesjak, H.: En, dva, tri » Srebotnjak, A.: Scherzzzando » Šivic, P.: Klavirske skladbice za mladino » Škerjanc, L. M.: Deset mladinskih skladbic » Tomc, M.: Za mlade pianiste » Zveza primorskih glasbenih šol: Klavirske pisanice JAZZOVSKI STANDARDI, 2–5–1 KADENCE, OSNOVE IMPROVIZACIJE, JAZZOVSKI VOICINGI Priporočena literatura: » Herle, D.: Jazz Improvisation for Keyboard Players, zv. 1, 2 » Levine, M.: The Jazz Piano Book 69 6 5 : 9 0 / / / » Aebersold, J.: Getting It Together, zv. 41, 51 5202.2 » Peterson, O.: Etude,1.40 » Snidero, J.: Jazz Conception » Real Book Vol. 1, 2, 3 Hal Leonard Corporation 70 6 5 : 9 0 / / / 5 2 0 2 . 2 1 . 0 PRILOGE 4 71