URADNE OBJAVE
Leto XX	Murska Sobota, dne 24. januarja 1985	Št.: 2
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
24.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letu 1985
25.	Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve v letu 1985 v občini Ljutomer
26.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Lendava v L tromesečju leta 1985
27.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 v občini Lendava
28.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Černelavci, za naselje Polana
29.	Sklep b uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Puconci
30.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Moravske Toplice
31.	Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarine imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Gornja Radgona
32.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Murska Sobota
33.	Popravek odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v naselju Beltinci
STRAN 13 VESTNIK, 25. JANUARJA 1985
24
RESOLUCIJA
O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUTOMER V LETU 1985
I	. OSNOVNE USMERITVE IN KLJUČNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1985
Temeljne usmeritve ekonomske stabilizacije in izvajanja družbenega plana v letu 1985 bomo delovni ljudje in občani v občini Ljutomer uresničevali v skladu z opredelitvami te resolucije, prav tako pa prevzemamo del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije.
Tako kot v republiki se bo tudi v naši občini ekonomska politika opirala na odločenost delavcev, delovnih ljudi in občanov, da z učinkovitejšim delom, večjo odgovornostjo in po samoupravnih poti uresničujejo naloge in cilje gospodarske stabilizacije ter družbenega in gospodarskega razvoja: da utrjujejo temeljna socialistična samoupravna produkcijska razmerja, uveljavijo ekonomske zakonitosti in povezanosti družbenega dela z vsem slovenskim in jugoslovanskim združenim delom ter pospešujejo njegovo odpiranje v svet.
Izhajajoč iz ocen gospodarjenja v letu 1984, izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije tej usmeritev družbenega in ekonomskega razvoja SR Slovenije bomo'v občini v letu 1985 uresničevali naslednje cilje in naloge.
—	nadaljevali bomo s krepitvijo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in uveljavljali sistem socialističnega samoupravljanja ter uresničevali cilje in naloge gospodarske stabilizacije,
—	povečevali bomo izvoz blaga in storitev, zlasti na konvertibilno področje in povečali devizni priliv, kar bo pogoj za povečanje proizvodnje in temeljno merilo za prestrukturiranje gospodarstva, — prizadevali si bomo za večjo rast proizvodnje, boljše rezultate gospodarjenja. ki jih bomo dosegli zlasti z boljšo organizacijo dela, bolj gospodarno izrabo proizvodnih dejavnikov, s produktivnim zaposlovanjem in večjo inovacijsko dejavnostjo,
—	doseči "bo potrebno večjo dohodkovno in proizvodno povezanost OZD.
—	večje aktivnosti bodo usmerjene v odpravljanje žarišč izgub v občini in finančno konsolidacijo gospodarstva,
—	prilagodili bomo vse oblike porabe dejansko razpoložljivemu dohodku; kljub zoženim materialnim možnostim bomo večali vlaganja v razvojne dejavnike, predvsem v tiste raziskovalne in izobraževalne programe, ki bodo neposredno pripomogli k prestrukturiranju gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave,
—	v letu 1985 bodo aktivnosti usmerjene k pripravi in sprejemu srednjeročnih in dolgoročnih planov.
II.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA OBČINE V LETU 1985
celotne nominalne rasti dohodka	47 %
—	rast produktivnosti dela	1,5%
—	deflator družbenega proizvoda	51 %
III.	RAZVOJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
1.	Aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
Ena od najpomembnejših nalog v letu 1985 bo povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Organizacije združenega dela načrtujejo 32 % nominalno rast izvoza. Takšno povečanje izvoza je izkazano predvsem na račun ambiciozno zastavljenega načrta izvoza v DO Tehnostroj.
OZD, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv in realizirajo večji del celotnega prihodka z izvozom blaga in storitev na konvertibilno tržišče, bodo deležne tudi nekaterih olajšav pri plačevanju obveznosti iz dohodka.
Uvoz bo v letu 1985 večji za 9 % in bo možen le za najnujnejšo opremo in nabavo reprodukcijskega materiala.
2.	Ključne naloge po posameznih področjih proizvodnje in storitev
2.L	Industrijska proizvodnja
Z načrtovanimi investicijami na področju industrije v glavnem ni predvideno večje povečanje obsega proizvodnih kapacitet, zato bo predvideno 4 % industrijsko rast proizvodnje možno doseči predvsem z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih kapacitet in delovnega časa, s posodobitvijo opreme, tehnologije, boljšo produktivnostjo in organizacijo dela ter s prilagajanjem proizvodnje potrebam tržišča. Velik vpliv na doseganje predvidene rasti proizvodnje bo imela tudi oskrba z repromateriali in surovinami, ki se lahko izboljša predvsem s povezovanjem OZD v reproverigah.
V organizacijah združenega dela s podpoprečnimi proizvodnimi, ekonomskimi in izvoznimi rezultati bodo poslovodni organi in strokovne službe opredelili naloge, ukrepe in aktivnosti za takojšnje doseganje boljših rezultatov.
V letu 1985 planirajo večje povečanje proizvodnje naslednje organizacije:
LTH TOZD Vitrina bo s posodobitvijo strojne opreme povečala proizvodnjo hladilnih vitrin za 36 %, elementov za hladilne komore za 12 % in vrata za hladilne komore za 60 %.
KRIŽEVSKE OPEKARNE načrtujejo povečanje proizvodnje zidne in strešne opeke za 9 %. Realizacija plana bo v precejšnji meri odvisna od pravočasne namestitve nove opreme za proizvodnjo strešne opeke bobrovec.
DO TEHNOSTROJ TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije zaradi večjega izpada proizvodnje v letu 1984 načrtuje povečanje proizvodnje za 25 %.
Predvideno globalno povečanje industrijske proizvodnje v občini za 4 % je v precejšnji meri odvisno od uspešno izvedene sanacije v DO Tehnostroj.
' . Izvoz ostaja prioritetna naloga OZD s področja industrije, ki bodo tudi v letu 1985 ustvarile glavni delež načrtovanega izvoza.
2.2	. Kmetijska proizvodnja
Predvideno 3 % rast kmetijske proizvodnje bo možno realizirati predvsem z boljšim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč, uporabo vseh agrotehničnih mer za povečevanje hektarskih pridelkov, z nadaljnjim usposabljenjem kmetijskih zemljišč (melioracije, komasacije) ter po-družbljanjem kmetijske proizvodnje. Obseg kmetijske proizvodnje,
zlasti v živinoreji, pa bo tudi odvisen od urejanja cenovnih razmerij v letu 1985. zato se bo morala širša družbenopolitična skupnost vključevati v razreševanje te problematike.
Na podlagi zastavljenih ciljev družbenega plana SR Slovenije, razpoložljivih obdelovalnih kmetijskih površin v občini in po podatkih organizacij je bil izdelan plan setve 1984/85, ki zavezuje kmetijske organizacije za dosledno izvajanje načrtovanih nalog. Po planu setve 1984/85 je predvidena proizvodnja pšenice na površini 2.020 ha, od tega v družbenem sektorju na površini 436 ha in v zasebnem sektorju na 1.580 ha. V družbenem sektorju bo znašala proizvodnja pšenice 2.398 ton, od organiziranega zasebnega sektorja bo odkupljeno 2.340 ton, tako da bo tržna proizvodnja znašala 4.738 ton. Sladkorna pesa se bo pridelovala na površini 580 ha, od tega v zasebnem sektorju na 300 ha. Skupna proizvodnja bo znašala 24.360 ton.
Predelava grozdja je načrtovana v višini 2.694 ton. Na področju živinoreje bo dan večji poudarek prašičereji. V družbenem sektorju je predvidena proizvodnja prašičev v višini 2.002 ton, od zasebnega sektorja pa je predviden odkup v višini 2.630 ton prašičev in 1.366 ton govejih pitancev. Tržna proizvodnja mleka je predvidena v višini 94.300 hi.
2.3	Gozdarstvo
Racionalna izraba gozdnih potencialov ter nadaljnja obnova in nega gozdov so osnovne naloge s področja gozdarstva tudi v letu 1985. V okviru predpisanega etata bomo v družbenem sektorju posekali 1.600 m3 lesa in od zasebnega sektorja odkupili 1.000 m’ lesa. N a področju gozdno gojitvenih del se bodo v družbenem in zasebnem sektorju opravile obnove in pogozdovanja skupaj na površini 7,5 ha ter nega in varstvo gozdov na površini 42 ha.
2.4	. Gradbeništvo
Proizvodnja v gradbeništvu se bo v letu 1985 odvijala v okviru izkoriščanja obstoječih proizvodnih kapacitet (delovnih sredstev in števila zaposlenih).
Delovna organizacija Proizvodno gradbeno podjetje bo iskala možnost polne izkoriščenosti svojih kapacitet tudi na področju izven občine, če v okviru občine ne bo mogla dobiti dovolj dela.
2.5	.Trgovina in politika cen
Na področju trgovine si bomo prizadevali za čim boljšo preskrbo predvsem z osnovnimi življenjskimi artikli in blagom široke potrošnje.
Z razširitvijo Blagovnice bodo dane možnosti za večjo posodobitev ih specializacijo trgovine v mestu Ljutomer.
Z združevanjem sredstev za občinske blagovne rezerve bomo zagotovili večjo popolnjenost predvsem s tistimi artikli, ki so neobhodno potrebni za nemoteno preskrbo. Politika cen bo v večji meri slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih, organizacije združenega dela pa bodo imele več samostojnosti pri oblikovanju cen.
V letu 1985 bomo pristopili k izgradnji silosov za blagovne rezerve in k modernizaciji pekarne. Nosilec naloge je DO Intes Maribor TOZD Kruh pecivo.
2.6	Turizem — gostinstvo
Izboljšanje in popestritev turistične in gostinske ponudbe je osnovna naloga te dejavnosti tudi v letu 1985, kar omogočajo obstoječi objekti in naravne danosti. Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju kmečkega turizma, za katerega raste zanimanje.
2.7	.Drobno gospodarstvo
Drobno gospodarstvo bo v letu 1985 nadaljevalo z uresničevanjem že zastavljenih ciljev, to je izboljšanje zadovoljevanja potreb po osebnih storitvah občanom in doseganje večje povezanosti z združenim delom, kjer bi se naj predvsem maloserijska in individualna proizvodnja prenesla iz združenega dela v drobno gospodarstvo.
Pospeševanje drobnega gospodarstva, ki ga omogoča tudi sprejeti družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, pomeni tudi možnost dodatnega zaposlovanja, posebno že de-lavcev.ki se vračajo z dela v tujini.
3.	Zaposlovanje in osebni dohodki
, Povečanje števila zaposlenih za'1,5 % bo možno z boljšo izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet, predvsem pa z uvajanjem dvo oziroma troizmenskega dela v organizacijah združenega dela, ki imajo za to pogoje (boljša preskrbljenost z repromateriali, večje prodajne možnosti na domačem oziroma tujem trgu). Še naprej je potrebno omejevati dopolnilno delo.
OZD morajo izdelati analize o izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in ugotoviti možnosti za dodatno zaposlovanje. Dosledno morajo upoštevati obveznosti do štipendistov in iskati možnosti za zaposlovanje večjega števila pripravnikov. Izkoristiti moramo tudi vse možnosti dodatnega zaposlovanja v drobnem gospodarstvu.
Rast sredstev za osebne dohodke bo v posameznih organizacijah združenega dela odvisna od produktivnosti dela in doseženih rezultatov gospodarjenja. Ustvarjalno delo in delo v težjih delovnih pogojih bo bolje ovrednoteno in nagrajeno.
4.	Kadrovska politika
Usmerjena bo predvsem v naslednje:
—	v organizacijah Združenega dela se morajo izdelati dolgoročni plani potreb po kadrih, na podlagi katerih se bo lahko izvajalo poklicno usmerjanje in izobraževanje v skladu s potrebami gospodarstva,
—	pospeševati moramo kadrovsko štipendiranje in izobraževanje ob delu, na osnovi katerega bi se postopno lahko zmanjševale razlike med zahtevano in dejansko izobrazbo.
—	posebna skrb bo morala biti namenjena kadrovanju perspektivnih kadrov v organizacijah združenega dela, ki bodo pripravljeni in sposobni opravljati odgovorne naloge.
5.	Materialne naložbe v gospodarstvu
V letu 1985 bodo organizacije združenega dela izvajale investicije v skladu z materialnimi možnostmi. Predvidevajo pa, da bi ob zagotovljenih virih financiranja vložili okrog 926 mio din.
Načrtovane investicije v glavnem ne zagotavljajo razširitve proizvodnih kapacitet, ampak so usmerjene pretežno v posodobitev in modernizacijo strojne opreme in proizvodne tehnologije.
Večje investicije, ki se bodo izvajale v letu 1985 so rekonstrukcija proizvodnje strešne opeke v Križevskih opekarnah, modernizacija obstoječe proizvodnje sirov v DO Mlekopromet in melioracije na območju Pristava — Razkrižje in Kozarica-Virje, skupaj na površini 842 ha.
6.	Razvoj gospodarske infrastrukture
Predpogoj za hitrejši gospodarski razvoj je razvita gospodarska infrastruktura. Omejena materialne možnosti pa bodo tudi v letu 1985 omogočala poleg tekočega vzdrževanja izvajanja le najnujnejših investicij na tem področju.
6.1.	Samoupravna stanovanjska skupnost
Svojo aktivnost bo usmerila predvsem v dokončanje poslovnosta-novanjskega objekta na Glavnem trgu. Predviden je tudi pričetek blokovne gradnje v soseski S-3, adaptacija Vardovega gradu in ureditev fasad na Glavnem trgu in Prešernovi ulici.
5.2. Občinska komunalna skupnost
Na področju urejanja stavbnih zemljišč je v letu 1985 predvidena komunalna ureditev stavbnih zemljišč za organizirano družbeno stanovanjsko gradnjo v izmeri 0,70 ha, za individualno stanovanjsko gradnjo okrog 35 parcel in dokončna komunalna ureditev stavbnih zemljišč v obrtni coni. Za nadomestno gradnjo poslovnih prostorov na Starem trgu je predviden odkup objektov in ureditev teh zemljišč.
Na področju komunalne dejavnosti je predvideno dokončanje vodovoda v SV predelu občine in priprava projektne dokumentacije za odvodnjavanje odpadlih voda in postavitev centralne čistilne naprave. Predvidena je tudi ureditev kanalizacije na Ormoški cesti v Ljutomeru.
Glede na stanje, kakršno je, je nujno pristopiti k reševanju problema odlaganja smeti tako v mestu Ljutomer, kot tudi v krajevnih skupnostih.
6.3.	Občinska skupnost za ceste bo z razpoložljivimi sredstvi skrbela predvsem za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest v občini. Izvajale se bodo priprave za rekonstrukcijo Ormoške ceste. V delo pri urejanju cest in bankin po hribovitih predelih občine bo v letu 1985 potrebno vključiti mladinske delovne brigade.
6.4.	Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala aktivnosti pri dokončanju melioracij in komasacij na območju Bolehnečici-Berkovci.
Sodelovala bo pri izvajanju melioracij na območju Razkrižja, Veščice. Cvena. Mote in Pristave ter pri pripravi projektne dokumentacije za melioracije ob vodotoku Kozarice. Skrbela bo, da bodo vsa kmetijska zemljišča primerno obdelana.
6.5.	Skupnost za pospeševanje kmetijstva
Zbrana sredstva bo skupnost tudi v letu 1985 usmerjala v tržno proizvodnjo mesa, mleka; v intenziviranje poljedelske proizvodnje in za pospeševalno službo družbeno organizirane proizvodnje.
6.6.	Občinska požarna skupnost bo v letu 1985 sofinancirala nabavo gasilske opreme za gasilska društva, nadaljevala bo z izobraževanjem in strokovnim izpopolnjevanjem vseh občanov ter članov gasilskih društev. Sofinancirala bo izgradnjo vodnih zajetij v krajevnih skupnostih, ki bodo imele to izgradnjo predvideno v svojih programih in nadaljevala z dozidavo gasilskega doma v Ljutomeru. Vodila bo aktivnost, da bi se namenil tudi prispevek iz kmetijske dejavnosti za požarno varnost.
6.7.	Območna vodna skupnost »MURA« Murska Sobota bo nadaljevala z rednim vzdrževanjem objektov in naprav v splošni rabi, naravnih vodotokov in izvajala javno službo. V letu 1985 se bodo izvajala regu-lacijska-ureditvena dela na potoku Kozarica-Virje od izliva v Ščavnico do Križevcev na dolžini 6 km.
6.8.	Na področju PTT prometa bo v smeri posodobitve poštnega poslovanja v letu 1985 montirana terminalna oprema za denarno poslovanje. Poseben poudarek bo še naprej dan investicijam v telefonski promet. Nadaljevala se bo izgradnja VF sistemov (predvidena na relaciji VATC Ljutomer — GATC Murska Sobota) in krajevnih telefonskih omrežij.
7.	Naloge na področju družjenih dejavnosti
V letu 1985 bodo v samoupravnih interesnih skupnostih in izvajalskih organizacijah pripravili in začeli izvajati program kakovostnega prestrukturiranja, prilagojenega materialnim možnostim. Za postopno odpravljanje razlik v materialnem položaju med delavci v teh dejavnostih in delavci v gospodarstvu bo pripravljen program ob upoštevanju rezultatov v izvajalskih organizacijah in v celotnem gospodarstvu.
7.1.	Občinska zdravstvena skupnost
Na področju zdravstvenega varstva bo v skladu s temelji plana
STRAN 15 VESTNIK, 25. JANUARJA 1985
Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985,vletu 1985 dan poseben poudarek, razvijanju dispanzerskih metod dela v osnovnem zdravstvu in zdravstveno vzgojnemu delu. Pri izvajanju nege bolnika na domu je potrebno razen zdravstvenih organizacij vključiti tudi ostale organizacije oziroma dejavnosti (Center za socialno delo, OO RK, Krajevne skupnosti) z namenom, da se zagotovijo vse možnosti zdravstvene in laične nege na domu.
Zaradi vedno težjega materialnega položaja občinskih zdravstvenih skupnosti in izvajalskih organizacij, zlasti na manj razvitih področjih, kjer je gospodarska moč združenega dela šibka, se bo v letu 1985 potrebno v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije dogovoriti za naslednje srednjeročno obdobje za drugačna merila solidarnosti.
V zdravstvu so dani pogoji za širjenje direktne svobodne menjave dela, kijih bo potrebno v letu 1985 bolje izkoristiti.
Investicije na področju zdravstva bodo potekale v skladu s sprejetim referendumskim programqm, za obdobje 1981—1985.
7.2.	Občinska izobraževalna skupnost
Tudi v letu 1985 bo na področju osnovnega izobraževanja prioritetna naloga izvajanja zagotovljenega programa, kije opredeljen z Zakonom o osnovni šoli. Osnova za financiranje bo dogovorjeni standard. ki se zagotavlja na območju Slovenije na načelih vzajemnosti in solidarnosti.
V šolskem letu 1984/85 bo skupaj 99 oddelkov osnovne šole, v katere bo vključeno 2491 učencev. Od skupnega števila bo celodnevno šolo obiskovalo 172 učencev ali 6,9 %-in podaljšano bivanje 351 učencev, to je 14.1 % vseh šoloobveznih otrok.
Dogovorjeni program se bo odvijal v okviru razpoložljivih sredstev. Potrebno pa si bo prizadevati, da se bo večji del dogovoijenega programa financiral preko svobodne menjave dela.
Na področju investicij se bo nadaljevalo z izvajanjem referendumskega programa v skladu s prilivom sredstev in pripravil program za naslednje srednjeročno obdobje. V letu 1985 si bomo na področju osnovnega izobraževanja še posebno prizadevali za posodobitev učne opreme in uvajanju računalnikov. Dopolnjen bo program dolgoročnega razvoja osnovnega izobraževanja v občini.
V usmerjenem izobraževanju si bomo prizadevali za pridobitev dodatnih programov.
7.3.	Otroško varstvo
V okviru otroškega varstva bo delovalo 35 oddelkov s 664 otroki. Od tega bo 216 otrok vključenih naceloletno pripravo za vpis v osnovno šolo, 22 otrok pa bo vključenih v 120 umi program priprave na šolo.
Na področju otroškega varstva si bomo morali v letu 1985 prizadevati za boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet, ki so še vedno večje, kot znaša trenutna zasedenost vrtcev.
Družbeno denarne pomoči se bodo z uveljavitvijo SaS o uresničevanju socialno-varstvenih pravic preoblikovale v funkcionalne oblike. Sredstva se bodo namenila družinam, ki si s svojim dohodkom ne morejo zagotoviti varstva svojih otrok.
7.4.	Občinska skupnost socialnega skrbstva
V skupnosti socialnega skrbstva se bodo tudi v letu 1985 prvenstveno zagotavljala sredstva za družbeno denarne pomoči za zavodsko varstvo. Po načelu solidarnosti se bodo združevala sredstva za izvajanje zakona 0 družbenem varstvu težje prizadetih odraslih oseb. Pri zagotavljanju vseh oblik pomoči se bodo upoštevala določila SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic in podatki skupne enotne evidence o prejemnikih socialnovarstvenih pomoči. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo morala v letu 1985 zagotavljati sredstva za financiranje delovnice pod posebnimi pogoji, ki je bila ustanovljena 1. 9. 1984 in deluje v okviru osnovne šole Cvetko Golar.
Na področju investicij bo v letu 1985 dokončana izgradnja prizidka Doma Lukavci,
7.5.	Občinska skupnost za zaposlovanje ,	.
Občinska skupnost za zaposlovanje bo po principu solidarnosti in vzajemnosti na področju Slovenije zagotavljala sredstva za zagotavljanj e socialne varnosti začasno nezaposlenih delavcev in pripravnikov.
Posebna skrb v prihodnjem letu bo veljala tudi pripravi in usposabljanju delavcev ter invalidnih oseb.
V okviru poklicnega usmerjanja in štipendiranj a se bodo spremljale in izvajale usmeritve in cilji letnih načrtov zaposlovanja OZD in sicer pri usmerjanju, usposabljanju in zaposlovanju kadrov.
7.6.	Občinska kulturna skupnost
Skupnost bo v letu 1985 svoje prizadevanje usmerila v uresničevanje kulturnega programa, ki ga izvajajo poklicne kulturne ustanove in kulturna društva. Na področju varstva naravne in kulturne dediščine in vzdrževanj a kulturnega prostora v občini, se bo skupnost prizadevala, da bo del zbranih sredstev namenjen za obnovo in redno vzdrževanje že zgrajenih objektov.
Kulturna skupnost bo v letu 1985 skupaj s telesnokulturno skupnostjo, občinsko izobraževalno skupnostjo in delavsko univerzo proučila organiziranost kulturnih, telesnokultumiH in izobraževalnih dejavnosti in izdelala predlog za boljšo povezanost teh dejavnosti v občini.
7.7.	Občinska telesnokulturna skupnost
Zbrana sredstva bo skupnost prvenstveno usmerjala v telesnokulturno dejavnost, ki se bo odvijala na področju množičnih dejavnosti, rekreativno tekmovalnega športa, vrhunskega športa in v šolskih špor
tnih društvih. Posebno skrb bo namenila vzgoji strokovnega kadra in obnovi športnih objektov.
7.8.	Občinska raziskovalna skupnost si bo prizadevala, da bodo v program za leto 1985 vključene vse raziskovalne naloge organizacij združenega dela, ki bodo vplivale na hitrejši gospodarski razvoj posameznih organizacij združenega deta in občine kot celote.
V letu 1985 boraziskovalnaskupnostskrbelatudizanadaljnirazvoj inovacijske dejavnosti in najboljše dosežke tudi nagrajevala.
7.9.	Občinska skupnost socialnega varstva
Posebna skrb Občinske skupnosti socialnega varstva bo v letu 1985 usklajevanje pristopa k izvajanju sprejetega SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic vseh soudeleženk. Za uresničevanje omenjenega sporazuma bo pomembno izvajanje skupne enotne evidence vseh prejemnikov socialnovarstvenih pravic.
8.	Splošna porabe.
Sredstva za splošno porabo v občini bodo oblikovana na istih davčnih virih in enaki globalni obremenitvi združenega dela kot v letu 1984.
V upravnih organih se bo nadaljevala skrajno racionalna poraba sredstev in povečanje učinkovitosti in sicer tako, da bo posebna skrb namenjena posodabljanju opreme in izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih. Izločile se bodo tudi tiste naloge, ki po svoji naravi ne sodijo med opravila upravnih organov.
Z enakimi ukrepi se bo povečala učinkovitost dela pravosodnih organov.
9.	Davčna politika
V letu 1985 se bo tudi davčna politika vključevala v proces spodbujanja ustvarjalnega dela ter produktivne rabe sredstev delovnih ljudi in občanov, s.tem da bomo z davčnimi olajšavami spodbujali predvsem vlaganje sredstev v izboljšanje in širitev materialne osnove dela, zaposlovanje delavcev in družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
Uprava za družbene prihodke občine bo ostreje posegala na tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela in s povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in kontroli dohodkov ter doslednim izvajanjem kazenskih sankcij zagotavljala večjo davčno disciplino.
10.	Bančna politika
Banka bo tudi v letu 1985 pod ugodnejšimi pogoji kreditirala izvoz in kmetijsko proizvodnjo ter dajala prednost naložbam, ki bodo usmerjene v izvoz in kmetijsko proizvodnjo. Banka bo s svojo politiko pospeševala dohodkovno povezovanje med OZD.
1L Urejanje prostora in varstvo okolja
S politiko urejanja prostora bomo v občini zagotovili izdelavo prostorskega plana, ki bo sestavni del srednjeročnega in dolgoročnega plana občine.
V skrbi za varstvo okolja bomo preprečevali Siljenje in nastajanje novih žarišč onesnaževanja okolja.
12. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Nadaljevali bomo s krepitvijo družbene samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov ter povečevali sposobnost nosilcev gospodarskih ter družbenih dejavnosti za delo v vseh spremenjenih razmerah.
14.	Krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti se bodo tudi v prihodnjem letu financirale v skladu s sprejetim družbenim dogovorom o osnovah in načelih planiranja in o financiranju nalog krajevnih skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1981—1985. V letu 1985 se bo nadaljevalo izvajanje nalog, sprejetih z referendumskim programom.
V prihodnjem letu bomo v KS pripravljali, usklajevali in sprejemali srednjeročne in dolgoročne plane. Preanalizirali bomo sedanji sistem financiranja krajevnih skupnosti in pristopili k izdelavi meril, s katerimi bi zagotovili predvsem kvalitetnejše reševanje, zlasti pa financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti in združevanje sredstev.med krajevnimi skupnostmi za izvajanje investicijskih nalog.
IV.	NOSILCI IN UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG
1.	Za izvajanje nalog iz resolucije so odgovorni vsi samoupravni organi in nosilci planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kakor tudi Izvršni svet in Skupščina občine ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini.
2.	V ta namen bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti do konca leta pripravile svoje dokumente o izvajanju plana v letu 1985. Pri tem morajp upoštevati usmeritve in naloge občinske in republiške reUBucije in njunih spremljajočih dokumentov.
3.	Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer bo sproti spremljal, analiziral in poročal skupščini občine o izvajanju nalog, opredeljenih s to resolucijo.
V.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene še v naslednjih spremljajočih dokumentih:
—	usklajeni piani OZD, SIS, KS za leto 1985,
—	plan izvoza in uvoza po OZD za leto 1985,
—	setveni načrt,
—	• načrt zaposlovanja po OZD za leto 1985,
—	plan investicijskih naložb za leto 1985,
-	- dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1985,
—.dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občine, — dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji, — Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1985,
—	program izvajanja politike cen v občini Ljutomer za leto 1985. Številka: 30-1/82
Datum: 26/12-1984
Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar, 1. r.
25
Na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Ur. list SRS št. 40/84) in na osnovi 181. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 44/81 in 12/83) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1984 sprejela
ODLOK
O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA BLAGOVNE REZERVE V LETU 1985 V OBČINI LJUTOMER
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji 0,15%.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programrop občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv namenjenih
— za osnovno preskrbo občanov v primeru voj ne in naravnih nesreč večjega obsega in	.
— za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljutomer. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja skladiščnih prostorov.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz L člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur, list SRS, štev 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih pbjavah občinskih skupščin Gornja Radgona. Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.
Številka: 400-1/84-3
Datum: 26/12-1984
Predsednik skupščine občine Emil KUHAR, 1. r.
26
Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS št. 39/74) in 265. člena Statuta občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. 12^984 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju, proračunskih potreb občine Lendava v I. tromesečju leta 1985.
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Lendava v letu^985 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1985, financirale potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v proračunu občine, na podlagi tromesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve in v skladu z določbami odloka p proračunu občine Lendava v letu 1984.
2.	člen
Razporeditev sredstev proračuna iz 1. člena v globalu ne sme preseči 1 /4-tine vseh razporejenih sredstev v proračunu občine Lendava za leto 1984, povečano za 10 %.
3.	člen
Načrt prihodkov in njihovo razporeditev za I. tromesečje 1985 sprejme izvršni svet skupščine občine v skladu s splošnimi določbami proračuna občine Lendava za leto 1984.
4.	člen
Doseženi prihodki in njihova razporeditev ter uporaba na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine Lendava za leto 1985.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1/1-1985.
Številka: 400-4/83-3
Datum: 7. 12. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r.
*
27
Na podlagi 277. člena statuta občine Lendava (Uradne objave št.. 37/81) in 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Ur. list SRS, št..je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
STRAN 16 VESTNIK, 25. JANUARJA 1985

2.	člen
Samoprispevekseuvajaza dobo petih let in sicer od 1.2.1985 do31. 1. 1990.
Sredstva zbrana s samoprispevkom se bodo uporabila za:
—	asfaltiranje ceste od vasi do pokopališča
—	napeljavo elektrike do pokopališča
—	ureditev avtobusnega postajališča
—	ureditev nogometnega igrišča
—	vzdrževanje cest in za ostala komunalna dela
3.	člen
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 2.300.000,- din.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Polana.
Samoprispevek znaša:
—	2 % od netto OD zaposlenih
—	4 % od katastrskega dohodka
—	4 % od netto OD obrtnikov
—	5.000.- din letno na zaposlenega v tujini. Ta znesek se letno zvišuje s % dviga OD v SRS.
5.	člen
Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oz. na delovni praksi.
6.	člen
S samoprispevkom Zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa.
Sredstva se bodo zbirala na zbirnem računu Krajevne skupnosti Černelavci. št. žiro računa: 51900-842-035-80.
7.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz katastrskega dohodka in dohodkov občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti pa obračunava in nakazuje Uprava za družbene prihodke občine M. Sobota.
Samoprispevek od zaposlenih v tujini obračunava krajevna skupnost. ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila.
8.	člen
Nadzor nad dotokom sredstev, njihovo uporabo, ter izvajanjem del vrši svet krajevne skupnosti Černelavci, ki najmanj enkrat letno poroča Skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi in občanov naselja Polana.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah uporablja pa se od 1. 2. 1985.
Številka: 188/84
Černelavci. dne 7. 1. 1985
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Štefan KUMIN, 1. r.
29
Na osnovi 2.. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, štev. 3/73 in 17/83) in 52. člena statuta krajevne skupnosti Puconci je skupščina krajevne skupnosti Puconci na seji dne 8. 1. 1985 sprejela
sklep
o uvedbi samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Puconci.
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu 30. 12. 1984 se za območje krajevne skupnosti Puconci uvede samoprispevek v denarju in delu.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let od 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990 in bo uporabljen za naslednje namene:
—	v naselju Puconci: urejanje vaško-gasilskega doma, dograditev in oprema mrliške veže Puconci—Gorica, ureditev avtobusnega postajališča, ureditev odlagališča smeti, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Bokrači: sofmansiranje rekonstrukcije ceste Križevci—Bokrači—Sebeborci, vzdrževanje vaško-gasilskega doma, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Dolina: vzdrževanje in rekonstrukcija cest, urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, vzdrževanje vaškega zvonika, premestitev pokopališča, gradnja požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Markišavci: vzdrževanje in rekonstrukcija vodovoda, urejanje in vzdrževanje vaško-gasilskega doma, ureditev vaškega zvonika, gradnja požarno-varnostnih bazenov, vzdrževanje vaških cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Salamenci: gradnja požarno-varnostnih bazenov, ureditev mrliške veže, vzdrževanje vaškogasilskega doma, nakup planirne deske, vzdrževanje in rekonstrukcija cest, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Vaneča: razširitev ceste Sečko — Maje, rekonstrukcija ceste Beznec — Šalamenci, gradnja požarno-varnostnih bazenov, dozidava vaško-gasilskega doma, ureditev okolice pri vaško gasilskem domu, ureditev ograj na pokopališčih, vzdrževanje cestnega omrežja, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov,
—	v naselju Gorica: vzdrževanje in rekonstrukcija cest, vzdrževanje in rekonstrukcija vaškega vodovoda, dograditev in oprema mrliške veže Puconci—Gorica, vzdrževanje in urejanje ostalih komunalnih objektov, vzdrževanje vaško-gasilskega doma.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Puconci in občani, lastniki vikendov in vinskih kleti na območju krajevne skupnosti Puconci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju krajevne skupnosti Puconci in sicer:
a)	V denarju:
—	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih,
—	3,5 % od katastrskega dohodka,
—	3 % od čistega dohodka obrtnikov,
—	1 % od pokojnin, razen pokojnin z varstvenim dodatkom,
—	1.000,CK) din mesečno zaposleni v tujini,
—	6 % letno od osnove za plačilo obveznosti obrtnikov pavšalistov, — 3.000,00 din letno lastniki vikendov in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Puconci.
b)	V delu:
—	1 delovni dan po 8 ur na občana nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane,
—	na vsaka 2 ha obdelovalne zemlje še po 1 delovni dan po 8 ur od gospodarjev kmečkih gospodinjstev.
Nadomestilo v denarju v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu znaša za delovni dan, ki traja 8 ur 1.500,00 din.
Skupščina krajevne skupnosti Puconci je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka, ter novo vrednost samoprispevka od zaposlenih v tujini, lastnikov vikendov in vinskih kleti, ter denarnega nadomestila v primeru neizpolnitve samoprispevka v delu, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
5.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo namenila za izvajanje programa iz 2. člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na posebnem žiro računu krajevne skupnosti Puconci 51900—842—035—8152.
6.	člen
Samoprispevek iz osebnih dohodkov zaposlenih bo obračunaval in odtegoval izplačevalec osebnih dohodkov, samoprispevek iz katastrskega dohodka, čistega dohodka obrtnikov ter iz osnove za plačilo obveznosti obrtnikov pavšalistov bo obračunaval in odtegoval za družbene prihodke pristojni občinski organ. Samoprispevek od pokojnin w obračunaval in odtegoval izplačevalec pokojnin. Samoprispevek od zaposlenih v tujini, lastnikov vikendov in vinskih kleti na območju krajevne skupnosti Puconci, ki nimajo stalnega bivališča na območju krajevne skupnosti Puconci, ter samoprispevek v delu oziroma denarno nadomestilo za neizpolnitev samoprispevka v delu bo obračunaval svet krajevne skupnosti Puconci.
7.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljala skupščina krajevne skupnosti Puconci. Za zbiranje sredstev samoprispevka bo odgovoren svet krajevne skupnosti Puconci. Svet krajevne skupnosti Puconci bo odgovoren tudi za realizacijo referendumskega programa.
8.	člen
Ta sklep začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Puconci, 8. 1. 1985
Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Milan ERJAVEC Milan ERJAVEC, 1. r.
30
Na podlagi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 23/77) in 15. členu Statuta Krajevne skupnosti Moravske Toplice ter izida glasovanja na referendumu dne 13. 01. 1985 je Skupščina Krajevne skupnosti Moravske Toplice dne 19.01. 1985 sprejela
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za Krajevno skupnost Moravske
Toplice
1.	člen
V Krajevni skupnosti Moravske Toplice se uvede krajevni samopri; spevek v denarju in delu za naslednja dela: dokončanje začetih in nedokončanih del iz preteklega referendumskega obdobja (cesta pokopališče-Cuber), etapna gradnja kanalizacije, ureditev avtobusnih postajališč, sofinanciranje programov društev in organizacij v skladu s srednjeročnim programom, telefonije in nogometnega igrišča (načrti), ureditev mrtvašnice z mrliškimi vežami, razširitev ulične razsvetljave, asfaltiranje ulic in vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja od 1. februarja 1985 do 31. januarja 1990, to je za dobo 5 let.
3.	člen
Stopnje samoprispevka so naslednje:
A) v denarju:
1)	2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih,
2)	3 % od katastrskega dohodka,
3)	3 % od dohodka izdajanja zasebnih turističnih sob turistom,
4)	3 % od čistega dohodka obrtnikov in davčne osnove obrtnikov pavšali-stov,
5)	2 % od OD zaposlenih v tujini računano od povprečnega OD v SRS za 9. mesec v tekočem letu,
6)	2 % od pokojnine brez varstvenega dodatka,
7)	3000,00 (tritisoč) din letno lastniki počitniških hišic in vinskih kleti, ki nimajo stalnega bivališča v Krajevni skupnosti Moravske toplice.
B.	v delu:
— vsako gospodinjstvo 2 delovna dneva letno, lastniki kmetijskih zemljišč z več kot 3 ha obdelovalne zemlje na na vsaka 2 ha obd. zemlje nad 3 ha še dodatno po 1 delovni dan. Nadomestilo za neizpolnjeni delovni • dan, ki traja 8 delovnih ur je 2.000,00 din, ki se vsako leto valorizira za povišanje OD.
Skupščina Krajevne skupnosti Moravske Toplice je pristojna, da vsako leto določi novo stopnjo samoprispevka iz katastrskega dohodka, samoprispevka od lastnikov počitniških hišic in vinskih kleti na območju' KS Moravske Toplice, ki nimajo stalnega bivališča v KS Moravske Toplice ter za nadomestilo v delu skladno z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda za statistiko.
4.	člen
Samoprispevke iz OD, iz dohodka izdajanja turističnih sob in pokojnine je obvezen obračunati in odtegovati izplačevalec. Od katastrskega dohodka, Čistega dohodka obrtnikov, od dohodka pavšalistov bo obračunaval in odtegoval upravni organ za družbene prihodke občine. Samoprispevek od zaposlenih v tujini, lastnikov počitniških hišic in vinskih kleti ter samoprispevek v delu, oziroma nadomestilo za neizpolnjene delovne dneve bo obračunaval svet Krajevne skupnosti Moravske Toplice.
5.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni občani iz 10. člena Zakona o samoprispevku.
6.	člen
Od zavezancev iz 4. člena, ki ne izpolnjujejo pravočasno obveznosti iz samoprispevka, ^c zapadli znesek samoprispevka izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov skupaj z zamudnimi obrestmi.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na računa Krajevne skupnosti Moravske Toplice.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev samoprispevka bo opravljala Skupščina Krajevne skupnosti Moravske Toplice. Odgovoren za zbiranje samoprispevka je svet Krajevne skupnosti Moravske Toplice. Svet bo tudi odgovoren za izvajanje del po programu referenduma.
9.	člen
Sklep začne veljati osmi dan po objavi,, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje.
Moravske toplice, 19. januarja 1985.
Predsednik skupščine Krajevne skupnosti Moravske Toplice Kuhar Stefan
31
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 22, in 23. čl. družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in 17. čl. Statuta stanovanjske skupnosti občine
•
.Gornja Radgona, sprejetega na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25/6-1982, je zbor uporabnikov skupščine Sa”moupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona na svojem 7. skupnem zasedanju dne 27/2-1984 sprejel
s	PRAVILNIK
o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarine imetnikom stanovanjske pravice na območju občine Gor. Radgona
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
Število	Stanovanjska
druž. članov	površina do m2
16.	člen
Upravičenec do delne nadomestitve stanarine uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine s pismenim zahtevkom na obrazcu 8,40, ki ga je založila Državna založba Slovenije, katerega mora v odprtem razpisnem roku vložiti pri, samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja Radgona.
Zahtevku je potrebno priložiti naslednja potrdila:
—	potrdilo o letnih dohodkih družine za preteklo leto,
—	potrdilo o številu članov družine,
—	izjavo, da izpolnjuje splošne pogoje za delno nadomestitev stanarine skladno s 7. členom tega pravilnika.
17.	člen
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti Gornja Radgona odloča o pravici do delne nadomestitve stanarine v roku 30 dni po zaključku razpisa.
Pri svoji odločitvi upošteva tudi mnenje pristojnega organa krajevne skupnosti, hišnega sveta in skupnosti socialnega varstva Gornja Radgona.
18.	člen
Skupna strokovna služba SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona izda na podlagi sklepa odbora za solidarnost stanovanjske skupnosti Gornja Radgona, pismeno odločbo o odobritvi oz. zavrnitvi zahtevka za delno nadomestitev stanarine.
Vsak upravičenec do delne nadomestitve stanarine oz. imetnik stanovanjske pravice, lahko vloži ugovor za zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Gornja Radgona, v roku 30 dni od prejema odločbe.
19.	člen
Pravica do delne nadomestitve stanarine se praviloma obravnava za koledarsko leto, šteta od prvega dne v naslednjem mesecu, ko je bil vložen zahtevek.
20.	člen
Imetnik stanovanjske pravice lahko uveljavlja pravico do delne nadomestitve stanarine tudi med letom, v kolikor' je pridobil stanovanjsko pravico med letom ali pa so se spremenili splošni pogoji, ki družine uvrščajo med upravičence za delno nadomestitev stanarine.
Zahtevku za uveljavljanje delne nadomestitve stanarine mora upravičenec priložiti vsa potrdila skladno s 16. členom tega pravilnika.
Pravico do delne nadomestitve stanarine ima upravičenec s prvim dnem naslednjega meseca, ko je vložil zahtevek, oziroma s prvim dnem naslednjega meseca, od tistega, ko je nastala sprememba.
21.	člen
Hišni sveti skupnosti stanovalcev, kamor spada upravičenec do delne nadomestitve stanarine, so tudi med letom dolžni sporočati stanovanjski skupnosti Gornja Radgona o nastalih spremembah v številu članov družine, v odhodku družine, višini stanarine.
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona lahko od upravičenca za delno nadomestitev stanarine tudi med letom zahteva potrdila, iz katerih so razvidne morebitne spremembe v številu članov družine, v dohodku družine ter v višini stanarine, glede na prehajanje na ekonomske stanarine.
V kolikor upravičenec v roku 30 dni ne predloži zahtevanih potrdil, mu preneha pravica do delne nadomestitve stanarine.
Pravica do delne nadomestitve stanarine preneha vselej, če se ugotovi, da je bila odobrena na podlagi napačnih ali nepopolnih dokazil po krivdi imetnika stanovanjske pravice. Neopravičeno sprejeto delno nadomestitev stanarine je imetnik stanovanjske pravice dolžan povrniti v roku, ki ga je določil odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona.
VII. NAClN IZPLAČEVANJA DELNE NADOMESTITVE STANARINE .
22.	člen
Položnice za stanarino se pri upravičenih do delne nadomestitve stanarine zmanjšajo za ustrezen znesek odobrene delne nadomestitve stanarine za tekoče leto, kar mora biti posebej razvidno na obračunskem listu.
V primeru spremembe stanarin med letom, skupna strokovna služba SIS materialne dejavnosti samostojno izdela nove izračune in v skladu s tem pravilnikom določi nove zneske delnih nadomestil stanarin, ki jih na svoji seji potrdi odbor za solidarnost pri SSS občine Gornja Radgona z dnem spremembe višine stanarine.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Upravičenci, ki že prejemajo delno nadomestitev stanarine, morajo vsako leto na poziv oziroma razpis stanovanjske skupnosti Gornja
24.	člen	,
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Gornja Radgona, 27. 2. 1984
PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV VUNJAK mg. Bogdan, 1. r.
32
Na podlagi 3. odst. 10. čl. zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77 in 2/78) in na podlagi republiške odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Ur. 1. SRS, št. 39/84) ter 219. čl. Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Izvršni svet skupščine občine M. Sobota, dne 15/1-1985
ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 naobmočju občine M. Sobota
1.	člen
Splošno zaščitno cepljenje psov proti steklini, starih več kot 4 mesece, se mora opraviti do 1. maja 1985. Ostali psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarska postaja v Murski Soboti.
2.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in matičnih jat fazanov proti atipični kokošji kugi se opravi
1.	na družbenih perutninskih obratih ABC Pomurka — DO Agromerkur, kjer se vzreja matično jato in piščanci
2.	na perutninskih obratih zasebnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z DO Agromerkur, ,,KOKA” Varaždin in Meso-produkt Zlatar Bistrica
3.	Cepljenje se opravi v rejah perutnine v neposredni okolici zgoraj imenovanih rej v naslednjih naseljih: Adrijanci, Bakovci, Beznovci, Bokrači, Cankova, D. Slaveči, Dokležovje, Dolina, Filovci, G. Slaveči, Grad, Krog, Kuštanovci, Košarovci, Lucova, Moščanci, Neradnovci, Pečarovci, Puževci, Radovci, Ratkovci, Skakovci, Strukovci, Šalamenci, Salovci, Tropovci, Vadarci, Vaneča, Vidonci in Zenkovci.
4.	V fazanarijah gojitvenega lovišča ,,Kompas” v G. Petrovcih in goiitvenega lovišča ,,FAZAN” Beltinci
5.	V naselju Moravske toplice
Cepljenje na družbenih obratih in pri kooperantih opravi Obratna veterinarska ambulanta DO Agromerkur, v fazanarijah in naseljih pa Veterinarska postaja Murska Sobota.
3.	člen
Pregled kokoši matične jate ABC Pomurka, DO Agromerkur na kokošji tifus po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarska postaja z obratno , ambulanto. Pregled na povzročitelja kokošjega tifusa matičnega jata fazanov v GL ,,Kompas” G. Petrovci in GL ,,Fazan” ^eltinci opravi Veterinarska postaja.
Valilna jajca smejo .izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, in-fekcioznemu bronhitisu in Gumbbro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuranskih preparatov.
Cepljenje proti navedenim boleznim matičnega jata DO Agromerkur opravi z registriranimi cepivi obratna veterinarska ambulanta.
4.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj, oz. najmanj 50 pitancev in prašiče, ki se hranijo s pomijami in odpadki živalskega izvora iz okužbenih obratov in gostišč.
Cepljenje prašičev na farmi opravi obratna veterinarska ambulanta DO KG Rakičan, v kooperacijski reji ABC Pomurka — KZ Panonka in zasebni reji pa Veterinarska postaja. Cepljenje Se opravi s sevom K-lapiriiziranega virusa.
5.	člen
Veterinarska postaja M. Sobota mora v letu 1985 intradermalno tuberkulinizirati 30 % goved v občini M. Sobota, Tuberkulinizacija se opravi v naslednjih naseljih: Andrejci, Bakovci, Bodonci, Bratonci, • Cankova, Cikečka vas, Dankovci, Dolnji Slaveči, Domajinci. Doman-jševci, Gorica, Gornji Črnci, Grad, Hodoš, Ivanci', Ivanjševci, Korovci, Krajina, Kramarovci, Krašči, Križevci, Lipovci, Moščanci, Motvarjevci, Noršinci, Ocinje, Otovci, Pečarovci, Polana, Pordašinci, Poznanovci, Prosenjakovci, Rogašovci, Serdica, Sotina, Središče, Šalovci, Topolovci, Vadarci in Vaneča.
Tuberkulinizirati je treba osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in plemenske bike v osemenjevalnem središču ter v vzrejališču plemenskih bikov ŽVZ za Pomurje-v M. Soboti.
Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede in goved v zasebni reji opravi Veterinarska postaja.
Tuberkulinizacijo bikov v osemenjevalnem središču in v vzrejališču ŽVZ za Pomurje pa opravi v TOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Tuberkulinizirati je treba 5 % še netuberkulmiziramh prašičev matične črede pri ABC Pomurka, KG Rakičan, TOZD Prašičereja. Tuberkulinizacijo prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z Veterinarsko postajo. Na tuberkulozo je treba pregledati 10 % fazanov matičnega jata GL „Fazan” v Beltincih, Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo v sodelovanju z Veterinarsko postajo.
6.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v zasebni reji z mlečno prstenastim preizkusom,
—	osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan in bike v vzrejališču plemenskih bikov pri ŽVZ za Pomurje v M. Soboti s serološkim pregledom krvi
—	plemenske bike v osemenjevalnem središču ŽVZ za Pomurje v M. Soboti s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena in sicer v presledkih 6 mesecev med obema pregledoma.
—	plemenske živali na prašičerejski farmi DO KG Rakičan s serološko preiskavo krvi,
—	odstreljene poljske zajce na območju občine M. Sobota.
Vzorce mleka in mlečno perstenasti preizkus opravi Veterinarska bostaja, v primeru sumljive reakcije pa odvzame kri za serološke preiskave.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja, razen pri plemenskih živalih na prašičerejski farmi KG Rakičan kjer odvzem krvi opravi Veterinarska obratna ambulanta, laboratorijske preiskave pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Odvzem in pregled semena bikov ŽVZ za Pomurje opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani.
Preglede odstreljenih zajcev opravi Veterinarska postaja M. Sobota, laboratorijske preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
7.	člen
Plemenske bike v osemenjevalnem središču in v prirodnem pripustu, bike v vzrejališču plemenskih bikov pri ŽVZ za Pomurje, osnovno govejo čredo pri DO KG Rakičan je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu IBR/IPV. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v osemenjevalnem središču ŽVZ na vibriozo infekcija s Campylobacter fetus, leptospirozo, trihomoniazo in opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce za omenjene preiskave odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
8.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati osnovno čredo plemenskih goved v KG Rakičan in plemenske bike pri ŽVZ za Pomurje.
Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja, preiskavo seruma pa se preizkusom v agargelu opravi VTOZD za veterinarstvo v Ljubljani.
9.	člen
Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 80 % vseh še nepregledanih plemenskih živali na prašičerejski farmi in 20% plemenskih živali osnovne goveje črede KG Rakičan.
Vzorce odvzame Veterinarska postaja M. Sobota, a preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo.
10.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev, je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce 'krvi odvzame Veterinarska postaja, a preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
11.	člen
Na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in varoatozo je treba preiskati vse čebelje družine plemenilne postaje Zveze čebelarskih društev v Murski Soboti in vzrejevalcev matic. Vzorce odvzame Veterinarska postaja, a pregled opravi VTOZD za veterinarstvo pri BF v Ljubljani. Vzorce je treba dostaviti do. 31. marca 1985, preiskave pa morajo biti končane do 30. aprila 1985.
12.	člen
Veterinarska organizacija, ki opravljajo preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morajo voditi'evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o.imenu in bivališču: posestnika živali, o opisu živali, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz. te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih,
13.	člen
Veterinarske organizacije iz prejšnjega člena morajo po uporabi biološkega preparata spremljati zdravstveno stanje živali in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
14.	člen •
Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS, št. 18/77).
15.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.	'
Številka: 322-1/85—8
Datum: 15/1 — 1985
PREDSEDNIK IS SO M. SOBOTA
Pav	el PONGRAC 1. r.
33
POPRAVEK
Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v naselju Beltinci
V 2. členu navedenega odloka (Uradne objave, št. 1/85, z dne 10. januar 1985) se 2. alinea pravilno glasi: ,,Cvetno naselje: obsega območje ceste od ulice Stefana Kovača proti severozahodu (slepa ulica)
Za 2. alineo se doda nova alinea, ki se glasi: ,,Dobelska cesta: obsega območje ceste od Ravenske ceste proti jugozahodu, južno od Vezne ulice
Zadnja alinea se pravilno glasi:
,,Vrtna ulica: obsega območje ceste od Panonske ulice proti severu (slepa ulica), vzhodno od Mladinske ulice.
Za zadnjo alinea se doda nova alinea, ki se glasi:
,,Žitna ulica: obsega območje ceste severovzhodno od Panonske ulice ter zahodno od Partizanske ulice.
Številka: 015—4/84—5
V M. Soboti, dne 17. januarja 1985
Sekretar
Skupščine občine M. Sobota
•	Martin VINOEC, dipl. prav.