DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. * pa .DOMOLJUBA' Vodnikov* ulice It. S - N0). kako •em nesrečen Ali pa mar niso požari, povodnji, viharji, po«re«. nagla amrt rea nesreče? (iolovo da ao to nesreče in nikdo lega ne bo tajil Poleg tega pa je za mnr.ge ljudi ludi revtčina velika nesreča in nikdar ai ne morejo toliko pnalužiti, da bi lahko brez skrbij živeli. Vpitje in hrepenenje po »reči je toraj obče. A vpra«anjo, kako pomagati svetu k pravi sreči in ga oteti nesreč, to vpra«anje je tako važno, da je sam lložji Sin prišel oa avet in nas jo poučil o pravi sreči, ki obstoji nu tem svetu v tem, da smo prosti greha in grelnih straslij, ter da si v potu svojega obraza pošteno služimo vsakdanji kruh, na onem svetu nas pa čaka prava, neskončna. neminljiva sreča: gledanje Božje. To je prava sreča Ko bi se bili ljudje Kristusovega nauka držali in iskali vedno le te prave in ne druge minljive sreče, morda celo pregre«ne sreče, bi kaj lahko prenašali razne poskuSnjc, katere jim Bog pošilja, in bi bili pri vsem tem ljudje vendar le srečni. Toda narodi so se vedno bolj odtujili Bogu in veri ter zašli tako daleč, da so začeli moliti v na*ib dneh denar in človeka. Po tej novi veri seveda sreče ni najti in zastonj jo ljudje iščejo. Pa sprevideli so mnogi svojo zmoto in se povrnili k Bogu in se zopet oklenili njegovih naukov, a diugi so ostali pri starem Ti zadnji nočejo nič vedeti o Zveličarju sveta, ampak na svojo lastno pest hočejo svet zveličati in ga storiti srečnega. To je gotovo, da Ra ne bodo storili srečnega ; a pesmice, s katerimi vabijo neuke ljudi na svoje limanice, so tako mikavne, in tako zelo godejo spačeni človeški natori, da je žali Bog premnogo ljudij, ki jim verujejo in sami potem te pogubne nauke trosijo med svet. Njihovi poglavitni nauki solile: 1. Vera je zasebna stvar, to se pravi vsakdo lahko veruje kar hoče. — Tako u£6, a delajo drugače kajti kdor ni brezverec ko sami, tega pobijajo s kolom ali z nožem ali tudi z vrčkom, ako sc jim ne udft Bog je zapovedal, kaj naj verujemo in zato ne sme verovati kar kdo hoče. 2. Svojega premoženja no sme nihče nič imeti, ampak vse, kar kdo ima in pridela in pridobi, to je vseh ljudi. — Kako nespameten je ta nauk! Da, naravnost roparstvo in tat vino pospešujejo take besede. Ta bi bila lepa, kar bi si kmet ali pa rokodelec pridelal in prislužil, pa bi moral potem deliti s kakim postopačem, ki je cel teden ležal za plotom, ko si se ti pri delu potil! Ali se ti mar to prav zdi? Mislim, da ne. Dalje zahtevajo ti ljudje 3. manj dela in več plačila. Ta zahteva jc sicer umevna, ker si vsak človek želi kolikor mogoče zložnega življenja in dobrega zaslužka. Vendar se je pri tej zahtevi treba ozirati na razne vzlasti gospodarske razmere, treba gledati na to, kakšno je delo, ali se dela pri kmetiji ali v tovarni ali rudniku pod zemljo. Za vsa ta dela, ložja ali težja, treba je posebej določevati daljši ali krajši čas za delo na dan, ne pa vse po enem kop lu določati, kakor hočejo to lažr\jivi preroki. 4. Smo v s i j e d n a k i. — Ze Bog tega ni hotel in vstvaril je različne ljudi, a ti ljudje hočejo, naj imajo vsi ljudje jednake pravice. Pa tudi razlika med stanovi mora biti, ker nimamo vsi jednakih zmožnostij in apo-sobnostij. 5. Zakona med možem in ženo ni več. To je tako poguben nauk, da ni mogoče ob kratkem vseh njegovih slabih nasledkov navesti. Kaj bo z družino, če bo mož zapodil ženo, kadar se je bo naveličal, če bo žena moža zapustila, ako ji ne bo všeč! To bi biln razuzdanost, da si večje ne moremo misliti. S temi nauki hočejo »socijalni demokrati« rešiti svet, mu pomagati do sreče in napraviti tukaj nebesa, ker Boga ni, kakor eni trdijo, ne nebes, ne pekla. Tudi pri naa Slovencih ae te nahajajo soeijalni demokratje in njih liat »Delavec« po imenu, zahaja v mnoge kraje in napolnuje ljudi a pogubnimi in nespametnimi nauki. Zato pa ai stavi »Domoljub«, zvest svojemu geslu »Vse /a vero, dom, cesarja«, nalogo, tudi te nove sovražnike zavračevati, pokazati, kako prazni in nevarni so njih nauki, in odkriti zvito počenjanje ioc jalmh demokratov. Kajti če njih nauki obveljajo, potem zgine vaška vera, ker ti ljudje tajč Roga. Vera je tedaj od te strani v nevarnosti in Domoljub jo mora branili. — Če smo vsi ljudje jednaki, potem je tudi vse jedno, če smo Slovenci ali Mažaii ali pa Indijanci. S tem naukom uničuje se toraj narod in narodnost in zato mora tudi narod braniti nai list. In ker je nauk o jednakosti tudi nevaren drŽavam, zato se borimo proti socijabi demokraciji kot zvesti Avslrijani. — Pa pri nas je Se to posebno žalostno, ker ao liberalci tako zaslepljeni, da gredo po*sod soci-jalnim demokratom na roko, mesto da bi se z nami zoper nje zavezali. Pa njih domoljubje je tako majhno, da se rajle zavežejo celo s sovražniki domovine, kakor da bi se z nami aprijaznili in z nami složno pobijali nevarnega sovražnika. Da je pa temu res tako, sprevidita lahko iz poročil, katera ste brali v Domoljubu o shodih v Ljubljani in pri (ioiici. V Ljubljani aocijalni demokrati niti pustili niso, da bi b li pri njihovem shodu navzoči katoličani, in ao jih a surovo ailo izgnali, liberalci so pa temu početju pritrjevali. Ko so pa naSi na OoriSkem napravili shod proti socijalnim demokratom, ao ga liberalci sami ns prsv pobslmsk način razgnali. Tako je. Razjasnili smo s tem potrebo in sicer silno potrebo, da večkrat kaj spregovorimo na tem mestu o novodobnih osrečevalcib ljudstva. Kajti utegne sc vam primeriti, da kje kaj tacega ali berete ali slilite. in če ne bedele o tem prav nič podučeni, bo nasprotnik imel malo truda, da vaa bega, vi pa se ne morete zagovarjati in Ako-duvali bodete potem samim sebi, drugim in domovini. Ker pa tega nočete, zato pazljivo berite naslednje spise. Sedaj poznate nauke socijalnih demokiatov in kako so ti nauki nevarni, prihodnjič pa vam razložimo to stvar bolj natanko. Kaj jc novega po svetu? Oglejmo se nekoliko po Širnem svetu, da vidimo, kaj je kaj novega. Najprvo seveda ae obrnemo v Rim. Sveti w"e so 1. t. m. sprejeli nekaj visoke gospode, ki jim je izročila nekaj nad 12 000 gld , katere so ljudje 7.a papeža izročili v priznanje, da se je potegnil za italijanske vjetnike v Abeainiji. Sveti oče so na to omenili, da nimajo Se nikakib poročil iz Abesinijc in to se da prav lahko od tod razlagati, ker so tam divji kraji in pota in ceste v slabem stanju. Vendar pa upajo, da njih človekoljubno delo ne bo brez vspeba in bo Mo-nelik izpustil Lahe. — Med tem pa smo že dobili poročilo, da je papeževo poslanstvo dospelo do Menelika, ki je bil zelo prijazen in z veseljem vsprejel darila svetega očeta. — Pa zlobna roka je tudi tu vmes io skula preprečiti dobro delo, kalero sv. oče nameravajo. L:sti namreč poročajo, da so Lahi »jeli inozemsko ladijo. ki je imela fiO.OUO pu»k za Abesincc Najbrž« je la novica le bosa, da bi tako iirili med ljudmi misel na novo vojsko in da bi vsled te dogodbe razdraženi Menelik ne izpustil vjetn;kov. Upamo, da bodemo prihodnjič dragim čitaleljem o tem že natančno poročali. Kaj pa pn nas v Avstriji'/ V prihodnjih dneh vreli bodo nemSki avstrijski katoliki Ii katoliškemu shodu v Solnograd. Vsi dobro misleči pozdravljajo ta četrti avstrijski katoliški shod z veseljem, ker upajo od njega novega oživljajočega duha, ki bo zbistril ljudstvo in je združil proti skupnemu sovražniku — Židu in socija-lizmu — za složno bojevanje. Rog daj obilo blagoslova) — Dne 27. t. m prideta ruski car in carinja na Dunaj obiskat naScga cesarja. Car bode pa tudi na Nemško in Francosko popotoval. Ne vemo, bo li ta obisk kaj vplival na državno politiko, ampak le toliko je gotovo, da bodo ruskega vladarja na Dunaju prav lepo in prijazno sprejeli. Krščanski mestni zaslop je dovolil 25.000 gld, za okraSenje cest, po katerih se bode car vozil. Seveda, judom to ni vSeč! Ce bi prišel kak židovski KotSild na Dunaj, bi sc 25 000 gld. tem kukavicam premalo zdelo za slovesen vsprejem. Ako bi pa bili mestni očetje to opustili, potem bi ps zopet židom ne bilo prav m dejali bi, da ao mestni očetje zarobljeni in neolikani. /V gotlbe * Ogersko ministri ne morejo spraviti v pravi tir. Mažari bi najraje videli, da bi nič ne plačevali k skupnim državnim troSkom, a imeli vse pravice. Nafti poslanci se do sedaj vrlo držč in nc odnehajo. Zato ao pa Mažari nevoljni nad UaufTvjem, prvim ogerskim ministrom, in ga bodo že toliko časa po časopisih irgali, da se bode umaknil z ministerakega slola. — Tako živahne stranke, kakor je ogerska katoliška ljudska stranka, res z lepa ni najti. Vsako nedeljo ima kje kak shod In koliko shodov so ji že framasoni in žulje razgnali! In vendar ta stranka noče odnehati, ampak čvrsto se bori in se ne uda. Njeni nasprotniki rabijo tudi silo, a nič ne pomaga. Kjer je shod kalol stranke, vedno je na tisoče Ijudij. Posnemanja vredno! Nekaj veselega iz Saksonskega na Semikctn* Tretji sin saksonskega kneza, kraljevič Maks, postal je duhovnik in je vpričo cele kraljeve družine pel novo maSo. Katoličani so vsi veseli, da se je član kraljeve družine posvetil vzvišenemu maSmSkemu stanu. Razvila ae je vsled tega zanimiva borba med liberalnimi in katoliškimi časn'ki. Kraljev ain kot duhovnik, ki se od reče svojemu visokemu stanu in vsemu vživanju in veselju tega sveta, da služi Rogu, to je za dAna^nje čase, ko vse lo drvi za vživanjem, prelep zgled zdržnosti. Tega židovski listi ne umejo. Mladi duhovnik podal sc bo v London, kjer bo med tamoSnjimi nemškimi katoliki pastiroval. — Xnnikl državni »bor bo nnredil postavo, po kateri bodo morali vse pogodbe, ki se sklenejo, in vse kupčije z denarjem biti obdačene. M)c pa se zaradi tega kremžijo, kakor bi jim kdo stopil ns kurjo oko, ker imajo ravno oni največ tacega »kSefi*,» davke plačevati jim pa nič kaj posebno ne disi. N. Francoskem gre državni voz hitro navzdol Prišli »o na »led velikim |oljufljam. V državni blagaj-nn i manjka par milijonov. 91 milijonov je vlada izdala ia »lavbe, katerih pa nikdo ni lezidul! Pri neki volitvi ■o prišli na to, da je župan 20 listkov podtaknil, ki »o bili seveda zanj. — Kakor znano, je Ifi. julija malo-vreden Človek streljal na predsednika francoske Ijudo-vlade. Pravijo, da ga je predaednik aam najel, da bi tako poatal bolj imeniten. Ko ao ga poatavili pred porotnike, dejali so zdravniki, da je zmešan, in poslali so ga v noriftnieo. To jc pa le po ceni in vsakdanji izgovor! Ce se kdo uatreli: zmešalo se ir.u je; Ce kdo ukrade: zmešalo se mu je; Ce kdo ubije: z-tšalo se mu je. In potem je tak pred svetom opran. A pred liogom V Na Angleškem v Londonu je zboroval shod so-cijaln.h demokratov iz vvega sveta, tudi nekaj Slovencev je bilo tam. Kdo ve, Ce bo zdaj kaj bolje na svetu, ko so ti možje par neumnih uganili? Menda ne, kajti z bombami, kakoršne socijalni demokrati med ljudi me-Cejo, paC ne osrečt^jejo ljudstva. N» Turškem je vse pri starem Države evropejske hodijo krog Turka, kakor mačka krog vrele kaše in nobena ai ne upa, aliakanim in preganjanim kriatijanom pomagati, dasi jih Turki morč in koljejo, da je groza. Se pač jedna država boji druge in nobena noče se prva opeči. Najbolj nesramno pa se pri tem še vedejo kra-inarski Angleži, ki nič vojske nočejo, samo da bodejo Uko polagoma odrinili druge drŽave, kakor poreden fant svoje tovariše od sklede, da se potem sam masti. Angleži bi namreč bogato in rodovitno Kreto radi za-se imeli. Kaj jc novega po Slovenskem ? Kranjsko. Unč 6. t. m razsajal je po Kranjskem in tudi po aosednjih deželah hud vihar, ki je napravil mnogo škode. PrcvraCal je kozolce, lomil drevesa in pomandral žito. Grozen naliv pa je poplavil rodoulna polja in odnesel v goratih krajih mnogo plodne zemlje. 1'ošabno hudo je bilo v kamniškem okraju. Pa tudi is drugih krajev prihajajo poročila, da je toča napravila nekaj škode. Vrb tega pa je še strela premnogo dreves razklala in precej poslopij utgala. Marsikje so ljudje mislili, da bo aodnji dan, Uko je bilo. — V Kamniku jo po noči od 4. do 6. t m. neznan zločinec vrgel kip av. Janeza ob Nevljiškem mostu v vodo, poprej pa je križ, ki ga je drUl avetnik v roki, popolnoma zdrobil. — V Kamniku je mnogo tujcev iz vseh delov sveta, ki ae tam zdravijo po Kneipovem načinu. — Cerkev svete Rozalije nad Krškim v Trški Gori je popolnoma prenovljena in olepšana. — Okrajno glavarstvo v Kadoljici izdalo je ukaz, kateri prepoveduje tujcem na Bledu hoditi na pol nagim. Riklijevi gostje so namreč hodili po Bledu Uko napravljeni, da je moral človek oči od njih obrniti. Po sosednjih hribih pa so leUli popolnoma nagi in s tem dajali pohujšanje domačlinju nekega mladeniča samo zato, ker je peval hrvaške pesmi, in ata prav po nečloveško razmesarila mrtvo truplo. Ljudatvo ja sila razburjeno. — V Slovrencu je praznovala ondotna župnijska cerkev stoletnico, kar je sezidana. — V Biljani povečali bodo cerkev. — Pod St. Andražem ae ja vtopil 17latni Čoš iz Podgor« po naareči. — V Kanalu je pogorel hlev Ivana Juga. — Novi tržaški škof monsg Sterk, ki biva aedaj na oddihu v Beljaku, pride pričetkom meseca septembra v Trat ter bo dne 8. slovesno vmeičeo na stolico av. Juata. — Pod Turnom ja zadal mladenič v noči 2. t m nekemu Droču iz Si. Petra dva amrtonoani rani. Drugi dan je ranjenec umrl a zločinec ae je aam zglasil gosposki — Vipavska železnica bo stala jeden milijon ti« X) 000 gld. — Neki Franc Vrtovec iz Itihem-berka je.hotel vzdigniti deblo, ki ae mu je pa tako nesrečno zvalilo na nogo, da mu jo je zdrobilo. — V Vipolžah je zgorel hlev, v katerem je bilo 80 centov aena — V Benčah ae je v soboto 9. t. m. po noči na grobu lastne matere uitrel I 25letni mladenič L Hebat. — 12. t. m so v Trstu napravili dirko po morju, to se pravi, skušali so se, kdo bo prej pr jadral v malem čol-ničku do cilja. Tega tekmovanja ao ac udeležili Lahi in Nemci. Ker so pa ti slednji bili povaod prvi, ao bili Lahi silno jezni in so prav grdo napadali zmagovalce. Listek. Sirota v ječi. (Povest iz (rsDfo»ke zgodovine.) Leta 1792. je prišla mlada vdova, kneginja Ljubo-miraka, potomka stare plemiško-poljske rodovine. v Pariz. Povaem je bilo neznano, kaj jo je tako nenadoma privedlo v francosko glavno mesto, in to ob času, ko so skoro vse plemiške rodovine zapustile to aredišče preteče prekucije Nekateri ao ai pripovedovali, da jc bila zapletena v neko zaroto proti ruskemu dvoru, katera se je pa odkrila. — in kneginji ni prcosta>lo druzegs kakor da je pobegnila iz domoviae; drugi so zopet govorili, da je skrivna ruska agentinja. Gotovo pa je bilo, da je imela vsega ubilo ; nastanila ae je v krasni palači ter je občevala z najvplivnejšimi političoimi osebami. Časovne razmere so jo pa prisilile, da je svoje razkošje precej omejila Sijajni dnevi v Versaill-u (reci Versel-ui so namreč že davno prošli; razkošni Trianun, najljubše bivališče Marije Antoni^etc, je bil razdejan. Saj je bil celo kralj s svojo soprogo že ujetnik revolucijo narnih mož. Odkar so odpravili divji prckucuhi vsako kraljevsko oblast in sploh družabno življenje, se je mlada knegima še bolj umaknila javnemu življenju ; le najbolj zaupni pr jatelji so jo te obiskovali v njenem hotelu Saint tier main (reci Sen Zermenj. Na videz je živela edino te svoji mali, ljubki petletni hčerki Bozaliji. Vse posle ki jih jc pripeljala aeboj iz Poljskega, je poalala nazaj v domovino. obdržala je le starega, zvestega služabnika Gregorja. Dnč 21. prosinca, I. 1793. je padla kraljeva glava pod giljotino, 6. aprila pa je pričel delovati znani »dobro delni odbor« pod vodstvom Marat-ovim in Danton-ovim Pričala se je grozovita morija. Ječe ao aa polnile, giljotina oi mogla dovolj hitro delati, da bi zadoščala ne-številnim obaodbam revolucijskega aod šča Zadnjega avguata iatega leta prihrumč nenadoma vojaki v stanovanja kneginje Ljubomirske. Ne da bi ae ozirali na to, da ja Ljubomirska tujka in torej pod var-itvom narodnega prava, so vlekli pomilovanja vredno mlado goapO na že pripravljeni voz in ji kljub gorečim prošnjam niti dovolili niao, da bi vzela slovo od svoje ljubljene Bozalije. Komaj je ie mogla solzečemu se Gregorju zašepetati: »Gregor, skrbi za princesinjo, in če je mogoče, poakrbi, da jo le danes vidim!« SodiSče je delalo grozno hitro. Kneginjo ao pripeljali kar naravnost v tisti proator, katerega ao ti nečloveški morilci zvali norčevaje »prag paradiža«. Tam je bilo obaojenccm pričakovati Ic se ukata, kdaj bo treba položiti vrat pod giljotino. Kneginja Ljubomirska je bila jedna izmed tiilib, ki so bili že prej obsojeni, predno so jih zgrabili. Dolžili ao jo prijateljatva s sovražniki Francije; omenjali »o nekatere neprevidne izraze, kateri so ae ali le bajč go- vorili * njenem domu, in trdili »o, da je živela v prijateljskem znanju a privrženci Ljudovika XVI. V resnici pa ja bilo vse lo prav vse jedno, in naj ie je kneginja »c tako dobro zagovarjala: kot »sumljiva aristokratinja« pripade smrti. Nezaveatno so jo odnesli izpred krvoločnih sodnikov. Ko se je vzbudila, se je zopet s strahom zavedla, kje da je. Prvi klic njen je bil: .Moja Rozalija!. In glej! ravno iati hip vstopi Gregor z otrokom v naročji, podkupil je namreč Čuvaja, da ga je noter izpustil. Vso noč je prebila nesrečoa žena CujcCa poleg ljubljenega otroka, katerega je tedaj zadnjic videla. Kako »e ji je krčilo sreč, ko je prišla določena ura, — ni ga mogla izpuititi iz rok, poljubova!a ga je, pritiskala na prsi, — a med tem so se atraže menjale in podkupljeni čuvaj je odšel. — Vstopil je vojak in prebral imena onih, kateri imajo nastopiti zadnjo svojo pot, — k giljotini. Med drugimi je klical tudi kneginjo Ljubomir-sko. Imela je komaj toliko časa, da je izročila otroka nekaterim usmiljenim gospem, katere so isto tako čakale odloka, kdaj se jih .milostni« sodniki usmilijo in jib pokličejo pod sekiro. Še enkrat je mogla poljubiti drobna ustna milemu otroku, se enkrat pogledati v svetli očesei, — potem jo pa zgrabi surova vojakova roka in jo vleče na krvavo moriSče. »Naprej, kaj mislite, da krademo čas?« I ro pozneje je padla njena lepa glava v pesek, dva dni pozneje pa je doletela ;sla usoda — zvestega (iregorja. še tisti dan so ga namreč priprli, ko je prinesel malo Rozalijo v ječo; in drzni starec se je obnaSal pred sodniki lako odločno in neustrašeno, da so ga razjarjeni krvniki Se prej kakor sicer izročili smrti. Kaj jim je pa bilo za jedno človeško življenje! Na otroka, na princezinjo Rozalijo ni nihče mislil. Nesrečnim gospčm v ječi se je usmilil otrok. Dehle so svojo pičlo hrano ž njim, skrbelo so prav z materinsko ljubeznijo zanj. In čuvaji so (udi zatianili oko, — kakor bi no zapazili mladega bitja med ujetnicami, — ker tudi v neusmiljenih prsih je Se večji del kak ostanek človeškega Čuta. Kaj naj bi pa sicer z otrokom tudi storili, ki nima nobenega svojega v mestu? Ga bi morda tudi poslali pod giljotino kot »državi nevarnega«? Rosalija je ostala v ječi, in če so to ali ono gospo zjutraj zgodaj poklicali v smrt, jo je izročila drugim z besedami: »Skrbi za njeno siroto!« Tedni, mesci so presti. Clospč, ki so bile soujetnice s kneginjo Ljubomirsko, so že davne izdahailc svoje duSe pod giljotino. Na mesto plemenitih aristokratinj, katere so bile prve žrtve grozne prekucije, so stopile sopruge zmernih žirondistov, katere je zlobni Robespierre (reci Robapičr) za njimi poslal. Usoda Rozalina se ni prav nič spremenila; le njeno rodovinsko imč in ple-tn«nito pokolenje njeno se je pozabilo, — bila ni drugega kakor »njena sirota«, ki je imela skoro vsak dan drugo »mater«. Slednjič se jame usoda nesrečne Francoske vendar na boljše obručati. Dnč 10. termidora |28. julija) 1 1794. je oprostila giljotina zemljo divjega Robespierr-a in lo-varisev njegovih. 8ilni vihar je nekoliko potihnil; vajeti krvave republike so vzeli v roke zmerni možje v »di-rektoriju« ; toda kmalu je vzrastel nad njih glavami prvi konzu', in pozneje ceaar — zmagoslavni Napoleon. Ječe ao se jele prazniti. Tudi ženski jetnilnici so se odprla vrata; toda zadnje gospč, a katerimi je mala Rozalija skupno prebivala, so bile le malo časa v joči; ko jim je zasvetila zlata svoboda, so na vae drugo mislile, kakor na »njeno siroto«. Rozalija je jokala in se branila, ko je novi nadzornik zapovedal, naj jo pošljejo v najdcniflnico. Priljubila se ji jo straSna ječa, kjer jo je sto mater, katere so moralo ostaviti lastne otroke, pestovalo, božalo in poljubovalo. Tu pa pristopi jetničarska perica, ki je bila alu-čajno navzoča, in prosi: »Dajte jo meni. Hočem jo imeti kot lastnega otroka.« Čuvaj se glasno zasmeje: »Gospa Rernot, ravno prej sle tožili, da ne veste, kako bi nasitili svojih pet otrok, in zdaj si hočete Se jednega na glavo nakopati « »Le nikar ne skrbite«, odgovori žena mirno in vzame otroku v naročje. »Kjer jih ima pet svoj koSček kruha, tudi šesti ne bode stradal.« Nadzorniku je njeno obnašanje ugajalo. Tudi se mu je prav zdelo, da mu prihrani sitno poizvedovanje in pisarenje. — Rozalija je Sla z vrlo perico in pri nji ostala. Ni se ji ravno slabo godilo. Zena ni delala nika-kega razločka med njo in lastnimi otroki. Vzgojila jo je v pridno in pošteno deklico. • * a Ko so se razmere na Francoskem zopet vredile, se je pričelo povpraševanje po kneginji Ljubomiraki. Zvedeli so, kako nesrečno je končala. In kje naj bi bila njena hči, jedina dedkinja ogromnega premoženja ? Vse povpraševanje po mladi princezinji je bilo zaman. S pomočjo denarja, katerega agentje niso itodili, in vpliva, ki ga je imela umrla kneginja v diplomaličnib krogih, se je slednjič posrečilo, da so izvedeli, da je stari Gregor z otrokom vred ostavil na dan njene amrti palačo; pozneje so naSli med starimi papirji nekak odlok, po katerem je bit tudi neki kneginji služabnik obglavljen ; o mladi poljski princezinji je izginil vsak sled. Naposled je priznalo domače sodišče dedsčino bližnjim sorodnikom. Leta 1806 — odnoSaji med ruskim carjem in Napoleonom so bili Se ugodni — je dobilo rusko poala-nistvo v Parizu se jednega člana, grofa Feodorja Rze-uonskega. Rusko poslaništvo ni stanovalo že tedaj v tisti bliičeči palači, katere razkošje in zlasti lepa kapela je jedna izmed prvih pariških znamenitostij, temveč bivalo je v najetih, tesnih prostorih. Novi poslani9ki«član grof Rzevvonski si je moral poiskati stanovanje izven potniškega poslopja, in dobil je je v sloveči gostilni, v hotelu Grange Batelieri. Ko je grof kakih 14 dnij po svojem prihodu korakal po hodniku prvega nadstropja, je srečal dve ženski, ki sta nesli a perilom napolnjeno košaro in se mu prav ponižno umaknili v stran, ltievvonaki je bolel iti dalje, ne da bi ju pogledal, kar čudovita lepota mlajšo perice njegovo pozornost na se obrne. Deklic« je bila v resnici nenavadno lepa; visoka, vitka postava z nežnim obrazom in gostimi plavkastimi lasmi. Najlepše pa so bile velike, temne oči s tisto čudovito temno bliščobo, ki spominja na dragi opal. Grof je postal nekako zmeden, /delo se mu je, da je videl že nekje te čudovite oči, pa ni se mogel spominjati, kje in kdaj. Napoaled pozdravi mbotč mlado zarudelo kraaotico, — in starejAa. najbrže njena mati, mu nekako neprijazno odzdravi, — potem pa odide v svoje stanovanje. Toda pozabiti ne more onib temnili očij, zopet in zopet se mu prikazujeta, dokler se mu ne vzbudi v duši spomin na dvoje druzih očij, ki sta bili tako zelo podobni očeaccm mlade perice: domislil sc jc svoje nesrečne sestričinje, knegmje I,|ubomir»ke, ki je >u v Parizu tako nesrečno končala. Odslej se je še bolj zanimal za mlado deklico. Naroči svojemu služabniku, naj v botelu ka, poizve o nji, — in pripravni de^ko se kmalu vrne s poročilom, da ima v mislih najbrže hčer perice liernot. Grof pokliče na to lastnika te gostilne in ta mu pove, da sc perica s precejšnjo svojo družino sicer jako težko preživi, da je pa vendar ona, kakor tudi omenjena hčer skozi in skozi poštena Po mnenju gostilničarjevem seje grof jako motil, in še le po daljšem obotavljanju je dal perici poklicati v hotel. Grof Rzevvontki je mislil še vedno na vse drugo, kakor na to, da bode na«el hčer svoje sestričinje. Kako bi pa mogel tudi kaj takega alutili pri hčeri uboge perice? Hotel jo je pa vendar videti! Osrečiti je hotel vsaj za jedno uro deklico, ki je tako zelo podobna njegovi ranjki sorodnici. tiospa liernot je prišla s svojo hčerjo. Pogodila se je pa, da sme grof le v navzočnosti gost.lmčarjevi t njo govoriti, ker dobro je vedela, da le tako zaveže usta hudobnim jezikom. Ko pa grof Fedor v drugič zagleda deklico, mu jame srce utripati in najti ne more besede, t katero bi jo ogovoril. Zdaj še le spozna, kako je podobna umrli kneginji; to niso samo njene oči, tudi v najbolj preprosti obleki je bil ves njen stas, vse poteze na obrazu, mala rožnata ustna, sploh vse, vse je bilo kakor pri ranjki kneginji Ljubomirski. S težavo spregovori nekoliko besedij z deklico, potem pa pokliče matur in gostilničarja v stransko aobo. •Ta otrok, ta deklica je vaša hči?« vpraša hlastno. • Rozalijo ljubim kakor vsacega druzega svojega otroka,* odgovori perica, kakor bi ae hotela izogniti pravemu odgovoru. • Hozalija!« zakliče grof. »Moj Bog! Gospa, rotim vat pri vsem, kar vam je svetega, odgovorile pošteno in odkrito. Ali je Rozalija va!a lastna hči?« Gospa Bernol ga oaupnjena pogleda. Vendar je že slutila, da se godi nekaj važnega. .Po srcu mi je lasten otrok,« pravi čez nekaj časa. »Po rojstvu — pa ne.« »Govorite, za božjo voljo, gospa, govorite! je moja priča, da mislim pošteno.« ■Torej: jaz sem vzela Itozalijo k sebi; bila je bii neke vjetnice, ki je pa bila obglavljena. Njenega imeni ni vedel nihče, ko sem jo vzela k sebi; ,njena sirota — tako to ji dejali v ječi. Več vam ne vem povedati Toda vzeli mi ne bodete nje, mojega ljubega, dobrega otroka. S temi-le rokami aem jo vzgojila, na mojem trcu je počivala « GrofKedorsi je prizadeval, da bi jo pomiril. Njegovo srce je bilo prepolno, hotel je planiti v drugo sob« in pritisniti na tvoja prša zopet najdeno prinruzinjo. lo vendar mu ostane v du«i zopet tesen dvom Kaj pa, (t bi se moti:? Kaj, če bi morda tujko v svojo rodov mo vsprejcl? Zastonj je premišljeval, kako bi se prepričal Kar ga navdahne dobra misel. &e dobro se je spominjal ur, ko je *e kot mladenič ata! poleg sreča< sestričinje pri zibelki mule Bozalije, in *e zdaj mu dom v srcu melodija otročje pesma-e, a katero je zazibsla vsak večer Ijubeznjiva mati tvoje dele, da je zaspak, Bila je to stara poljska pesm ca. katero je i njegovi mali prepevala ob njegovi zibelki. Odpre torej na lahko vrata v aobo, kjer je sedela Kozalra s sklonjeno glavo in proč obrnjenim obrazom Videti ga ni mogla. Ko začne bolj na likoma prepevati v mehkih polj-akib glaaov:h, te Hozalija na mah po konci vzravnt Budečica jo oblije, ae prime z obema rokama za čelo. atrese se po vtem životu, in potem, potem se ji uvije glasen klic, ki je prišel iz srca, iz njenih prsij: spoznala je zopet peactn iz avoje prve mladoali, petem avoje matere. Ni treba veliko poročali, tirof l udor Rtevvonski ne vzame »amo svoje sorodmee, temveč tudi guspi Bernot a vsemi njenimi otroki k sebi. od katerih se hvaležna princezinja m hotela luCiti. \arodno gospodarstvo. Nabral Puh i irski. Pravila, kako treba meso »t Uliti. »Moj Bog, Uko malokdaj si more ubogi človek privoščili grižljej mesa, pa še ta ae mu hoče vselej pokvariti.« Take m jednake tožbe slišijo se pogoato. Kesnica je, da koe< razun koščka mesa nima o praznikih ničesar priboljška; žalostna resnica tudi, da kakor jo lepo posušeno meso okusna, je slabo, sprijeno meso odurna jed. To pa ist zategadelj, ker ae z mesom ni pravilno ravnalo, kajti vsako meso od zdrave živine mora imeli pravi okut, dišavo in tlast. Ba pa ima vse te lastnosti, treba se j« ravnati po pravilih, s skušnjami potrjenih. Teh hočem nekaj zapisati, kakor so mi jih priporočali skušeni možje J. Kadar »e kaka zaklana živa! razdevlje, treba meto najprej »hladiti, (lorko meso že usoliti in stlačil v kakino posodo, je jako »kodljivo, ker »e lahko rodi v njem gnjiloba. To pa odpraviti j« pozneje ležko sli celo nemogoče. 2. Je treba meno prav solili. Svetujem, ako »o konj količkaj večji, da »e zraven soli primeia vsaj peti del solitra kateri veliko bolj prodira v meno, nego sol. Samo trebs ga je prej drobno etolči in a soljo zmetan Vae to pa je treba v meso jako uribati, samo po vrhu na-tresena aol ostane rala le na vrhu. Kjer pa ni soli v mesu, ondi ni pravega okuta, marveč zoperna gnjiloba. Pazili je ludi, da se pri debelejših kosih napravi zareza sli prostor med meaom do kosti, kjer treba najbolj soliti. Pomniti namreč je, da vsaka gnjiloba se rodi najrsje zraven kosti, od koder prevzame potem celi kos. lo da le jeden ud ali kos za'ne gnj;tl, je velika nevarnost za vse meso! S. Velike važnosti je, kako se osoljeno meso v posodo polaga. Itkuieni mesarji trde. da naj »e vselej kos tako obrne na vrh, kakor je bil poprej obrnjen k sredini trujda. To pa zato, da po onih žilicah, kjer sc je prej preiskala kri. najlagje prei.ne sol, da meso prevzame, fanti je loraj. da se kosovi, posebno večji, obračajo vedno z zunanjim (ipehovirr. delom navzdol 4. Marsikje imajo navado, da osoljeno meso polivajo s česnovo vodo To sicer ni ikodljivo. marveč dft mesu prijeten duh, ali polivati se ne sme precej, kadar »e je solilo To zalo. da četnova voda ne izplahne soli iz vrhnjih kosov meta Toraj se mora z omenjeno vodo politi *e!e čez nekaj ur po »oljenju. kadar je že sol vsa v meso se posulita 5 Potrebno je soljeno meso blizu teden dnij na »rednje gorkem prostoru hraniti. Ne velja preveč m mrzlem po zimi. da ne more sol v meso vse prehajali; ni dobro tudi preveč na toplem, kjer sc meso lako rekoč »skuha*. Najbolj pripraven prostor je skoro vedno klet, kjer ni po zimi premrzlo, po leti ludi nepregoiko. Dobro je v tem času meso večkrat nekoliko predevali, zlasti pa solno vodo odcedili in vnovič politi. 0. Kadar se meso obesa, da sc suii, bodi to — vsaj ob gorkem času, ko so muhe — zvečer' Po noči namreč meso nekoliko usahne, da se zjutraj mušja jajca več ne primejo. 8 tem jo tej nadlegi najložje pomag.ino. 7. Treba paziti na temperaturo ali gorkoto, kjer sc meso suii. Nad ognjiščem, pod obokom v kuhinji ali v nalaftč narejeni sulilnici za meso mora sc skrbeti, da se meso prenaglo ne suli. Velika vročina napravi *unaj na mesu nekako skorjo, skozi katero ne more prehajati zrak, zato ostane meso znotraj suiovo in začne gnjiti. V takem prostoru treba meso le za 24 ur pustiti, potem gs za toliko čssa ns hladno prestavili, tako bode »e meso lepo preobrazilo in posuiilo. — Le kdor tako ravna, pripravil bo okusnega mesa! Učni tečaji ta. nlamnikarstvo. Ministerstvo *a uk in bogofaatje je ustanovilo v nastopnih krajih v jesenskih in zimskih mesecih 4 do » tednov (rajajoče učne tečaje za slamnikarstvo: 1. v Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Ihan, Podrečje, Depalovas, Homec in jeden del Brezovice; 2. v Moravčah za občine Moravče, Veliko Vas, Spodnje Koseze, Peče, Drlijo in jeden del Brezovice; 8. v Rovu; 4. v M e n g I u za občine Mcngeft, Loka, Moste in pa Suhedole; 5. v K a m n i k u za občine Kamnik, Podgorje, Zdornji Tuhinj, Tunice, Stranje, Mekine; 6. v S m a r c i; 7 v Dolskem za občini Dolsko in Dol; 8. v Trzinu za Trzin in RaS co; 9. v Radomljah za Radomlje in Volčji Potok; 10. v Prevojah za Prevoje in Krtino; 11, v Lu kovici za Lukovico, Zlato Polje, Čeinjice in Rafolče; 12. v Ce r k I j a h za občine Cerklje, L^novče in Zalog. Posojilnica in hranilnica v Tomiilju je začela poslovati dnč 9. avgusta. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/t odet., posojila se dajejo po 5'/, odstotka. Vpisnina je 20 kr. — Naj bi vspeSno delovala jednako drugim sestram po domovini ljudstvu v korist. Kuznc novice. (V bogeslovao semenišče ljubljansko so doslej na novo sprejeti naslednji gg.: B a r I e Ivan iz Šenčurja, Čop Anton iz Dreznice, Jane Peter is Križev, Kol-bežen l^opold iz Črnomlja, K r a k e r Josip s Starega l.oga, Kralj I-'ranče iz Strug, Legal Kvgen iz Zagorja, Majdič Franca iz Čem&enika, Ocepek Josip iz Zagorja, Ogrizek J .kob iz Slavine, P I a b u t n i k l«an iz Ljubljane, Rebol France iz Preddvora, Skubic Anton iz Lipogtava, SuAnik Matevž s Trate, Ter-jt k a n Štefan iz Sostra, Z a b r e h t Valentin iz Pre-doselj. (Družba sv. Cirila in Mrtvda) jc dne II. t. m. imela jednajsto redno veliko skupičino v Ljubljani, katera pa ni bila tako dobro obiskana, kakor popreinju leta, ko se je vršila po krajih izven Ljubljane. Skupičinarji so se j h) g. Pogačniku iz Podnarta nad zaspanostjo in brezbrižnostjo Ljubljančanov naravnost priložili. Zboru je predsedoval veleč. g. Tomo Zupan. C. g. lajnik Anton Zlogar je podu! zelo natančno poročilo o dtužbinem delovanju v preteklem letu. Družbenikov je Štela družba 11 200, podružnic 132. — Blagajnik č. g. A. Koblar je poročal o denarnem stanji. L. 1895 jc imela družba 21.951 gld. 44 kr. dohodkov ter 32 908 gld. stroškov, primanjkljeja tedaj 10.951 gld. Stroški so bili radi lega tako visoki, ker je družba v Tratu kupila hišo za svojo iolo in ker se je za VelikovSko iolo na Koroškem porabilo 12.077 gld. (Vabilo na javni drnštveni shod), ki gs priredi »Kutoliiko polit, druitvo za Dolenjsko« v nedeljo, dnč 23. t. m. ob polu 4. uri popoldne v Metliki na Vukii-ničevi pristavi, ob slsbem vremenu pB v gostilni »pri zlati kroni«. Vspored: 1.0 krfičansko-socijalni organizaciji, govori lgn. Nadrah. 2. 0 deželnozborskem delovanji, poroča deželni poslanec Kr. Schvveiger. 3. Slučajnosti. — Odbor. (Vabilo k j«vufain shodu), katerega pr.redita I. podružnica družbe av. Orfla in Metoda Gorenjska Dolina in II katol. alov. društvo za radovljiški okraj 28. t. ra. 13. nedeljo po binkoštih ob .'1 uri popoldne v Kranjski gori na Lrbanijevcm vrtu s sledečim vaporedom: 1 Poročilo načelnistva podružnice av. C rila in Metoda in volitev novega načelništva. 2 Poročlo poslanca g. J. A t-mana o deželnem »boru. M Poročilo državnega poslnnea g F. Povšcta o državnem zboru in o volilni reformi. 4. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vab.ta načel-ništvo podružnično in odbor »lov. katol. društva za radovljiški okraj. tirel lladeni na Kranjskem) 3 in 4 t. m bil je ministerski predsednik grof Badeni na Kranjskem, da se je osebno prepričal o »kodi, katero je deželi in vzlasti Ljubljani provzročil lanski potres. Ogledat si je .'I t m Hlrd, kjer ae je ob njegovi navzočnosti blagoslovilo novo letoviško poalopje. — Zvečer »o mu Blejri priredili krasno razsvetljavo jeicra. Drugi dan se je odpeljal v Ljubljano, katera ga je tudi zelo slovesno vaprejela. Po vseh ulicah in trgih, kjer se je vozil, so bile razobešene zastave, zvečer pa je bila velikanska bakljada slovenskih in nemških društev. Po dnevu so se mu predstavljali zastopnik) duhovščine, raznih uradov in društev. — Gospod ministerski predsednik se je pač lahko prepričal, da je Slovenec tudi za drobtine, ki mu padajo z dobro obložene državne mize, hvaležen. (Shod na Zaplazu ) Včliki romarski shod na božje-potnem griču Marije Pomagaj na Zaplazu je letos dne 21. avgusta Shod r Št Vidu pri Zatičioi dnč 9. t. m »e je, kakor se nam od ondi poroča, dobro ohnesel. Po primernem nagovoru domačega g župnika je poročal obširno g. poslanec dr. Žitnik o delovanju deželnega zbora ter mnogoštevilnim volilcem podal jasno podobo deželnega gospodarstva. Volilei so mu izrazili popolno zaupanje. Drugi govornik, g dr. Vinko (5 r e g o r i č je govoril o gospodarskem vprašanju na kmetih. Priporočal je ustanovitev posojilnice in kmečke zadruge ter opozarjal na bodoče volitve za državni zbor. Konečno je kot zdravnik navajal žalostne nasledke žganjepitja. Živahna pohvala je pričala, da je govornik navzočim segel do srca. G. M V e r A e c je poljudno razložil poslovanje ltu:ITe;senovih posojilnic. Po shodu se je takoj izvolilo posojilnično ravnateljstvo ter vpisalo nad 00 članov. I parno, da s 1. septembrom prične posoj:lnica poslovati. (Volitvena Štajerskem) Volitve za dež. zb-ir štajerski se bodo vršile v kmečkih občinah dne 21. sept., za mesta, trge in kupčijske zbornice dne 23. septembra. Želeti je, da si izberejo slovenski volilei v kmečk.h občinah po fitene krščanake može, ki bodo hoteli in tudi zamogli zastopati koristi avojega naroda nasproti našim obilnim sovražnikom v državnem zboru. -- A ludi v mestih, kjer smo se doslej vedno le poskrili pred nemško silo, moramo letos nastaviti svoje kandidate, saj je prebivalstvo v spodnještajerakili mestih in trgih slovensko. Treba je le, da združimo volilce, jih politično izučimo in po- tem neustrašeno nastopimo. V Mariboru bi bilo najbolje, ko bi Slovenci volili nemškega krščanskega soti-julista nasproti liberalcem. Slovenci plačujejo tretjino vseh deželnih davkov, a nimajo nobenega zastopnika niti v deželnem odboru niti v deželnem šolskem svetu. S slovenskim denarjem gospodarijo Nemci sebi v k»ri*i, a nam na škodo. Tako ne sme več biti, zato pa rojaki na delo. da si priborimo naše pravice! (Strašni viharji s to'o) so razsajali prve dni tega meseca po našem cesarstvu. Najhujše je vdarjena Ogerska, kjer je več pokrajin, velikih kakor naša Kranjska, popolnoma vničenih. Viharji-vrtinci so odkrivali in podirali hiše, ruvali s koreninami najmočnejša drevesa, povodnji»o poplavile čete vasi in mesta, toča pa je zbila vse pridelke na polju in vničila vinograde za mnogo let -Tudi slovenski Štajer je po nekaterih pokrajinah budu prizadet. — l.etina je večinoma povsod dobro kazala, sedaj pa je up kmetov pokončan. — Na Kranjskem je zlasti kamniško okrajno glavarstvo veliko trpelo. Z Lrda nam poroča dopisnik, da je vihar lomil in ruval močna drevesa in da je toča naredila mnogo škode. — ps tuli iz drugih krajev dežele dobivamo žalostna poročila o nalivih in neprestanem deževju, kateremu bode sledila slaba letina na polju in slaba trgatev po vinogradih — Itog nas varuj še hujših nesreč ! (Cesta iz Tržiča r Podnart ) Načelnik cestncga odbora za tržiški okraj, A Valavz, razglaša po časopisih, da se dela /a preložitev ceste iz Tržiča v Podnart oddajajo podjetnikom do 23 avgusta. Preložitev ceste ie preračunjena na ll.5<)0 gld. — To je odgovor načelnika cestnega odbora, Valavza, na želje, izražene od po slancev Kulan-a in barona Scbvvegel-na v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega. Tako se zaradi same trmogUvoati po nepotrebnem razmetavajo tisočaki, dočim bi jih drugod v deželi krvavo potrebovali za pre-potrebae ceste. V celi deželi nimamo lepše ceste, nego je ona iz Tržiča v Kranj in vkljub temu se dela ilrngn cesta, ki ne bo imela nobenega pomena vzlaati tedaj, kadar sc zgradi železnica Kranj-Tržič. Deželni odbor je vsled tega pisal nnčelnikn cestnega odbora, naj se posvetuje, ali bi ne kazalo to delo za sedaj ustavili. Odgovornost zadene torej cestni odbor. I boj na Stranicah. V nedeljo dne 9. avgusta »e je, kakor nam pišejo, petindvajaetletni ain posestnika in gostilničarja Kosa v Oplotnici na biciklu odpeljal skozi Konjice na Stranice. Domu grede ae je oglasil v krčmi • pri Nagliču.- Nekateri tukaj zbrani pivci so začeli ogledovati in vznemirjati tujčev bicikel. Lastnik pa jih je prosil, na; mu kolo pustijo pri miru, da mu ga ne po-tarejo. Todu neki lopov ae ni zmenil za dobro besedo, ampak začel je razsajati in prišleca — mesaritil Tujec jc odbežal iz sobe, ali uro njegovega življenja bile »o žalibog že štete. I"mrl je na prostem pri Jerebovi hiši. V ponedeljek popoludne so mrliča prepeljali v očetovsko hišo v Oplotnico. S rota je sporazrezan posebno po hrbtu; leva roka razparana je od ramena do lakta, krvavi venec obdaja levo uho, brazda zarezana uiu je po bradi. (U Polhovega Uradca.) Dne 2. avgusta so pri nas prevzvišeni r. knezoškof delili zakrament av. birme. _ Polhovi (iradec j® aloril, kar je mogel, da pokaže tudi na zunaj, kako viaoko da čisla viftjega pastirja : vse je bilo v mlajih in zastavah, zlasti ob potu, kjer ao imeli iti prevzvišeni knezoškof. Na Pristavi zbralo se je mnogo-brojnega ljudstva veselo čakajoč svojega škofa; tu je takale tudi šolska mladina s svojimi učitelji m pa gasilno društvo. Nato smo spremili prevzviSenega knozo-Skrfa v orrkev, kjer so bile litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Ko stopimo iz cerkve, je bila krasna razsvetljava v čast višjemu pastirju Itirmamh je bilo 401 otrok. (Iz Vipave.) Umrl je 13. I. m zvečer tu v Vipavi staro-ta naše škofije, prečsstni gospod duh. svetnik Jožef Nakus. rojen I. 1804, posvečen 1828. Pokopan j«, bil r uedelio popoldne na Plaumi. kjer |e 58 let služboval. — liiaiti pokuiuik uaj v miru počiva! i Župnija Ribnice) je dobil č. g Fr. Dolinar, sedai tupnik v Horjulu. ~~ iMipolnilua volitev za državni zbor i Vsled smrti poslanca kanonika Kluna ja za sodne okraje Ljubljana, Vrhnika, Lilija, Zaličina, Ribnica in Velike LaSče razpisana dopolnilna volitev za državni zbor na 29. septembra. — Volitve volilnih mož se bodo lorej prijele kmalu v začetku meseca oepteu bra. Opozarjamo torej svoje somišljenike, da se pravočasno pripravijo za prvotne volilve. I Iz Bohinjske Bele ) Dne 2 avgusta ao naSli otroci pri kopanju pod Habjim Zobom utopljenega 70letnega Valentina Hopret. Sumi se. da je Sel sam v vodo. gotovo ia strahu pred kaznijo, ker je skoraj gotovo on pouzročil grozni požar na Beli. (Zabranjeaa nesreča i Dnč 9. avgusta bi bila med Šmanjo tn Skofelco kmalu zadela oaebni in tovorni vlak; zadnji se je še o pravem času pokazal iz tunela, da so strojevodje mogli s« vlak ustaviti. Kdo da je pomoto povzročil, se sedaj preiskuje. (Straina vročina) Pri nas imamo skoro «sak dan dež in za avgust lako hudim vreme, v severni Ameriki pa vlsda strašna vročina. Due 11. avgusta je v Novem Jorku umrlo 48 Ijudij zadetih od mrtvouda vsled vročine, več nego lOOljudij je onemoglih psdlo po cestah v nezavesti. Bolnišnice so prenapolnieiie le vr»l* bolnisov. Vseh vsled žg' če vročine umrlih ao do sedaj v tem m-stu našteli 226. Tudi v Cliicsgi |e v dveh dneh vsled vročine umrlo nad 190 ljudi . Kodi vae polno leti mrt«ih po mestnih ulicah. I Mesto vsled opic — v nevarnosti l V mestu Nelore v Indiji se je is vseh krajev oko.iee naselilo do 10000 opic, ki so ljudem v veliko nadlogo. Mestni očetje so tedaj razpissll nagrado 1 rupije za vsako vjelo opico. Kadar jih kdo več nalovi, mora jih pet milj od mesta peljati in potem žive izpustili, kajti Indijanom vera prepovedjo kako opico usmrtili, lako da prebivalcem ne bode druzega kazalo — nego mesto zapualili, kjer bodo potem opice vladale. (Nevesta s tremi milijoni prerevna) Zelezničarskt kralj in milijonar v Novem Jorku, Korn. Vsnderbill, je razdedil svojega aina, ker se je zaročil z deklico M. Wilorn, ki ima dote samo tri milijone dolarjev. — Sin upa, da bode tudi brez očetove dedsčine lahko shajal. (Koliko se popnši in ponoslja v Avstriji.) L. 1894. »e je v Avstriji pokadilo iz pip 226.821 metričnih centov tobaka, smodek 1188 milijonov in cigaret 93 milijonov. V nosove pa je Slo nič manj nego 15 581 met. centov rujavega praska. Najbolj puSijo Cehi in Nižje-Avstrijci, najmanj Dalmatinci in Bukovinci. Največ nosljajo Primorci, najmanj Moravani in Štajerci. L. 1894. so prodali smodek za 42,429 220 gld., iz cigaret pa je Slo tudi veliko milijonov v zrak. To so velikanske Številke. Kaj bi neki počel nas finančni minister, ko bi mu vsi tobakarji in nosljači na jeden dan napovedali Strajk, ter sklenili, da tobaku za vedno dajo slovo? V državnih blagajnicah bi kmalu nastala velika sufta. Zato se pa tobakarji lahko ponaSajo, da ao najbol|Si varuhi — države. (Z Notranjskega) se nam poroča: Nedavno ste priobčili dopis o bistriškem sodniku g. Kovaču. A ta dopis ie bil zelo pomanjkljiv, ker se je ogibal fakt, ki označujejo lega gospoda sodnika. S strankami občuje ta gospod tako surovo, da je moral nekoč v svoji lastni uradni pisarni požreti očitanje, da se vede kakor stekel pes. V nekem slučaju je vpil v pisarni nad kmeti: »Kdo vas je lagati naučil ? Ali ste se to pri f. . jih naučili ? — V drugem slučaju je kmeta po krivici kaznoval, dal ga je v zapor Storil je to is jeze nad trnovsko posojilnico, od katere si je dotični kmet izposodil densr. Pozneje ga je vendar jela vest peči, poklical je kmeta, predno je Se potekel čas kazni, k sebi in mu obljubil, da mu odpusti ostalo kazen, če kmet prizna, da je zaslužil kazen. Kmet — v resnici zaveden Notranjec — je to odklonil, a gospod Kovač ga je — vendar le izpustil. — To so le nekatere črtice iz sodnikovanja gospoda Kovača. Toda gradiva imam Se veliko več na razpolago, ki se porabi v primernem času. Le toliko bodi še povedano, da ugled pravosodstva vsled kozolcev g. sodnika Kovača v bistriškem okraju tako trpi, da mora to vsak prijatelj reda iz srca obžalovati. (Ii oporoke.) 1.. Moj sveati Ivan dobi 2000 praznih steklenic, kojih vsebino je izpil, ko sem bil se tiv. (Dijaki) ki so se ga preveč nalezli, srečajo razcapanega Žida in takoj se xmemjo, t njim se nekoliko pošaliti »Dobro jutro, oče Abraham«, pravi prvi, »dobro jutro, oče Izak«, pravi dtugi, .dobro jutro, oče Jakob«, pravi tretji. Zid obstoji, pa naglo odgovori: »Jaz nisem nikdo teh treh, gospodje, ampak jaz sem Saul, sin Kis-ov. ki je sel osle svojega očeta iskat — in glej, tu sem jih naSel vse.« (Kake }e to mogoče?) Crevljarski učenec: »Mislite si, B°NPili včeraj je moj mojster s petimi steklenicami piva po stopnicah padel in vendar ni nobene ubil.* — Goapa: »Kako je pa to mogoče ?« — Crevljarski učenec : »Ja, pa morate vedeti, da jih je že v želodcu imel.« (Tndi umetnik.) A.: »Misli si, moj oče je zdaj tudi umetnik postal!« — B.: »Tako. tega Se nisem čul.« — A.: »Da, kajti izdeluje zdaj na umeten način aurovo maslo.« (Na kamniški železnici. I Postajni načelnik v Kamniku: »Mož, Uko velikega psa ne sinete nikdar več vzeli brez pasjega listku v vagon « — Popotnik: »Oprostite, ko sem v Sitki vstopil, je bil Se mali kužek. Kaj morem za to. d« je med vožnjo vzrastel v tako velikega sultanu « (Sila star kruh) V Monakovem je pred kratkim neki profesor razkazoval 4400 let star egiptovski kruh. Z drobnogledom se lahko opazi, da je kruh iz ječmenove moke Prihodnja številka .DOMOLJUBA' Izide dni 3 septembra 1896 zvečer. Lotri^jHke Hrečkfc Dunaj. H. avgusta: 87, 10, 20, 22, 1 Gradec, M. avgust«: *t». 30, 73 77. 13 Llac. 16. avgusta: 66 4.1 4.'. 12. Trat. 16. avgusta: 23 81. 45. 44 »4 Tržne cene v Ljubljani. 19 avgutta. P»enica m. st Rpt. • Jetmen. . Oves . A,da. . I'roso. . K om ta . Kromptr, Grah. . Fižol. e Maslo ker. Mast, . Špeli, .vet . bkU. I* kr. Apeh. povojen, kgr. * — fl* Suruvo mulo. Jajce, jedno . . . Mieko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje . . . S v in ako . . . KotUuuovo. . . Pitanec..... Golob..... Seoo. 100 kgr.. . Slama. . . . , Drva trda. 4 kub. mir. • mehka . . . bil - 2 - 11» - orno, ■ tremi regi»tri le 4 gl. 60 kr. Poštnina 36 kr. Zaboj in navod za igranje la.lonj. lluslrovani ceniki franko. Naroča se narav nosi pri numniku Henrik Sukr v Neuenrade, VesUalako. Mlin v najem. Ob stanovitni vodi na Kokerci pn Kunju laj« a«' p>. d prav ugodnimi pogoji v li.ijeii, petkoh-vii mita z veo novo oprav«. Lastnik mlin tudi proda. Vr< povi .Jane* J>oli tW 1 Učenec dobrih star,lev sprejme a«- v trjl-vlai sp«carljsks|a i«|*lsiiterlitk*fi blaga Ukoj Na Bleds (Gorenjsko) ho 2 1 Drugotin liejM- k m. lovil,eni kateri ae ho<''«)o p0U>;iU e marsičem. kar koriKl njibofeiuu u.peenemu gospodar-•Ivo, priporočamo knjilit-o Kmetom v pomoč. VaroJso-roipodartka rasprsvt S p Kal Iv. Uelee, htpnik Cena 20 kr., p« pofci 23 kr. Dobiva se v .katoliiki Tiskarni' Koverte s firmo priporoma Katoliška Tiskarna p« aiakej oaai. Zalivalo. 7.a premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja v bolezni in oh umrli na««-ga ljubljenega očeta Jurya Požar-ja izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem — in dobrim našim sosedom *e posebej za obilno udeležbo pri pogrebu — najprisrčnejšu zalivalo. Vrh pol je, dne N avgusta 1896 ha l Žalujoči ostali. primes k bobovi kavi edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi povsod, pol kil. n U kr. Srtriln' Za»
  • o<'jo, torsj i«lo pripravna t* ksko tovarno. Posestvo J« 16 mtnat pro6 od kamniškega kolodvora. Mšt m tudi »no vodna aaod. - • Nataoinsj« pove Mat. v t L I par v Smsrcl pri Kaasiku. 564 2-1 ■SI Ts domsia sdrsvila dobijo se najceneje po pošti; so mngo let iikutena. s dobrim »upeliom rabljena, narejena originalnem oa vodilu dr. pl. Trukoczy-a, oblasto ijsko potr- » Dir KHtfl|>»ASKt~l ena. V»ako zdravilo ima postavno varstveno znamko, je nalijte kakovosti, vedno svete in priznano s tisoči zahvalam pisem Pottbno so Kapljice za Želodec krepčujoče, slit raitvarjajoče, odpenjajoč«, fistujoiV in slast vzbujajoče. 2 tleUmiea 90 kr., 6 iteklmie 1 gld., 3 tucate 4 gld. 80 kr. Dr. pl Trn k rodllnoat, t*lo Jadl in krapt Zeleso ti jr t snupu t lahko 11 prl»»«i«jsilj« lekarna Trnkoczy v Ljubljani, 4«a io« 76 4 prt rotovin, zraven mastn* hranilnica. Nj. svetost papež Leo XIII sporočili so f>o Krojem edravniku prof. dr. Ijttpponi-ju u lekarnarju G. Iteeoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo eo dopo-slane Jim stekleničiee (22 14; in Rt ura zaželodec imenovani ztlravnlk ler ludi mn<>i|» v :Mll<.u 'e koi.k. ima vsak pndijik >ani plakati. 79 2 2 >Uii(>' hraniloih vl'>K bilo je pri Radov|jiiki po« i.ilioci koncem prtec« polletja 1*W. . . 825.070 irld. 27 kr. in stanj" posojil......325.54H . 85 Po«' ;iln ra uraduie vsaki dan od 8—12 ure dripoludne in od 2—H ure popoludne ; v nedeljah in praznikih pa od H—10 in ud II —12 ur* Največji 'izbor. - V ____ O ' * * /mtfr v k / auao a . ""••j* * -« "n ■ 4• v V ' /.i % n C i SI ladajaulj: Or. Ivaa J a a« ž 14. o