PRIMORSKI dnevnik začel izhajati v Trstu Drerih^3 1945, nje9°v DNcwK°dnik PARTIZANSKI br^EiVQNlK pa 26 novem-C ® 1943 v vasi Zakriž nad riun!m' razmnožen na k'?t". Od 5. do 17. sep-r?La 1944 se je tiskal Gnv, arni “Doberdob« v Pri Gorenji Trebu-do i 18'. septembra 1944 »ci ' maja 1945 v tiskarni Dri M6nija" P°d Vojskim do e. maja 1945 klor ■ 0sv°bojenem Trstu, ka J? .lzšla zadnja števil-tlzaniJ6 edini tiskani par-^ansk' DNEVNIK v za-SužnJeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 15 (13.845) Trst, petek, 18. januarja 1991 Letalski napadi so se z nezmanjšano silo nadaljevali tudi ves včerajšnji dan Puščavski vihar pustoši Irak Američani govorijo o uspelem prvem napadu, vendar pa so njihove ocene dokaj previdne - Žal tudi številne smrtne žrtve med civilisti - Diplomatske akcije za prekinitev spopada se nadaljujejo ^si bomo • v* vevnejsi \ACE mermolja 'son1^3Vski vihar je zdivjal nad Ira-kujjj Zasede pogajanj je zamenjal Ulit £lwnik bojnih letal. Predsed-lastdp , ®usb je s podporo OZN in reSl •csi senata končno odločil, da sUq jj ®*ko vprašanje s silo in da s fi«. *siU Sadama Huseina na kole- Ob ie ie svetu zastal dih, l *tiirj ina zl°- V sodobni evropski n ,s težavo sprejemamo vojno *>0*J akžn°st' d® z nt° rešujemo naj-v* it> tn*11® vprašanja. Po Auschwit-“oia j^rošimi, ki sta tragična sim-Učlovečenega nasilja in vojne IH v nas vojna v svoji posled-jkeni Žr^e^Venc* absurd. Vojna po-ve. p0iVe' Pogostokrat nedolžne žr-v?aijiele9 tega pomeni, da nekdo Jevetta ” 'Ifugemu življenje in tu se J* 1 tiatv.'lrekine tista vez med ljudmi, m ia v Ornogoča, da živimo skupaj i uietnrTm kupnem življenju ures-astm i 'i1'!* svojo osebnost, svoj f0’ v kopi ^ivlJenje je namreč mož-I »led i, or je mogoča komunikaci-!? Prek|LU^In‘' ko se ta komunikaci-r l^Pskn ' nastopi smrt. Vojna je s^^nvor naiboli nasilna prekinitev vKfajHa a. nied subjekti, je tista n ia' bo se življenje prevesi sl 0 vojne ne morem imeti sn be Vo 9a tališča, saj ni dobre ali v vžf0 »e. ne glede na to, kakšni j ‘la Se ' zanjo. Tudi utemeljena (..Pio Qs,n^no spremeni v smrt in Sai90 ko|tanel° nrrtvi in trupla, ki Vni S° se n M* to dobro vemo, bi * Sloh9** mrtvi v drugi svetovni suJJSojjo. °ko zarisali v našo zavest ttiik h nirtvi, ker ni dobrih ali ,e 'M*' ki so iz’ Vni i® Irti kar so imeti: življenje. Pri 4 v 2a/aa na^a želja, da bi se n,l Vu prenehala, saj ne bo 0en c dobrega in niti zmago-r43i Hm h Prinesla veselja; pri-e fristn0 kvečjemu pijanost, saj (^•4 ietn 110 veselje le iz življenja, s? b4 'fa9iČ5j ln, temačni scenariji. V r0lnp 4netarUri ne moremo pozabiti W'e,|i pa Snovnim etičnim prepri-te) .sivaj.n.se v Zalivu odpirajo do-n/ 'feoij..: >n temačni scenariji. V i mul emu ip ‘n Jp0 a° nasprotje med Seve-.fVUiipj Z*1' med bogatim svetom asProtje očitno temelji tVANJE NA 2. STRANI BAGDAD,'WASHINQTON — Irak je včeraj preživel še eno noč strahu in »puščavski vihar« je s svojim smrtonosnim eksplozivnim dežjem tudi včeraj pustošil in sejal smrt po Bagdadu in drugih predelih Iraka in zasedenega Kuvajta. Letalski napadi so potekali brez predaha in kot so včeraj sporočili iz VVashingtona »za Sadama Huseina ne bo premora«. Ameriški obrambni minister Cheney je dejal, da se bodo napadi nadaljevali in se še razširili. To nepopustljivost ZDA, kateri je pritegnil tudi britanski premier Major, pa je glasnica State Departmenta opravičila s tem, »da je Irak že imel 45 dni premora, ki mu ga je dodelil varnostni svet OZN za dokončni umik iz Kuvajta«. V Beli hiši so včeraj govorili o »velikem uspehu« v začetni fazi zalivskega spopada, ob tem pa so poudarjali, »da spopad ne bo ne kratek ne lahek«. Predsednik Bush je izjavil, da ne bi bil rad večji optimist, kot je potrebno in je opozarjal, da lahko pridejo tudi negativni trenutki. »Toda ZDA bodo do konca opravile svojo nalogo v Zalivu,« je še dejal. Ameriški predsednik je tudi poudaril, da ameriški cilj v tej vojni ni uničenje Iraka temveč le osvoboditev Kuvajta, pri tem pa je izrazil upanje, »da bo iraško ljudstvo uspelo prepričati diktatorja Huseina, da položi orožje, se umakne iz Kuvajta in Iraku omogoči, da se ponovno vrne med države, zaščitnice miru«. Ob precejšnji previdnosti, ki je vela iz Bushevih izjav, pa je Bela hiša posredovala tudi prve podatke o obračunu bojev v prvih 24. urah. Tako naj bi po podatkih Pentagona doslej v bitki Iračani sestrelili eno samo letalo F-18. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Parlament je z večino glasov podprl zahtevo vlade po totalnem izvajanju resolucije OZN Tudi italijanski kontingent v Zalivu bo lahko ob potrebi segel po orožju V vojaških akcijah odslej tudi italijansko vojaštvo PARIZ — Med izrednim zasedanjem Zveze zahodnoevropskih držav UEO sta zunanji minister De Michelis in obrambni minister Rognoni včeraj v Parizu najavila, da bodo italijanske pomorske in letalske enote aktivno sodelovale v akcijah za uresničitev resolucije varnostnega sveta OZN št. 678. Ministra sta še povedala, da bodo italijanske enote, če bodo seveda uporabljene, v teh akcijah pod operativnim poveljstvom Združenih držav Amerike. De Michelis je s tem v zvezi tudi dodal, da bodo lovski bombniki tornado šli v akcijo najbrž že v*»na-slednjih urah,« obrambni minister Rognoni pa ga je dopolnil, da so z odobritvijo vladne resolucije v parlamentu »postali operativni tudi načrti za aktivno sodelovanje italijanskih enot v Zalivu.« Posebno poslanico italijanski vojaški posadki v Zalivu pa je včeraj poslal tudi predsednik republike Cossiga, ki je enote seznanil z glasovanjem v parlamentu in dejal, »da se s tem začne tudi neposredno sodelovanje v akcijah v službi domovine.« Cossiga se je pripadnikom enot v Zalivu še zahvalil v imenu vseh državljanov in in jim zaželel, »da v celoti opravijo svojo misijo za uveljavitev mednarodnega prava in miru.« RIM — Parlament je z večino glasov odobril zahtevo vlade, da se italijanski kontingent v Zalivu v celoti udeleži vseh akcij, katerih cilj je spoštovati resolucijo 678 OZN. To pomeni, da bodo tudi italijanski vojaki sodelovali, tudi z uporabo sile, pri evakuaciji iraških čet iz Kuvajta. Razprava v poslanski zbornici in senatu je trajala skoraj neprekinjeno 27 ur, občasno pa se je navzela napetega, skoraj dramatičnega prizvoka, saj se je parlament na trenutke dobesedno razklal. Napetost je dosegla višek, ko je prišla novica, da so letala napadla Bagdad, dokončen izid glasovanja pa je bil znan šele včeraj opoldan. Zahtevo vlade so podprle stranke koalicije, proti so bili komunisti in vsa leva opozicija. Na obeh straneh pa so se pojavili primeri oporečništva vesti: v tem primeru so parlamentaci večine glasovali proti zahtevi ali pa so se vzdržali, isto so storili »oporečniki« iz opozicije. Razklali so se tudi misovci: nekateri so navdušeno podprli tisti del zahteve, ki pooblašča italijanski zaliv- ski kontingent, da se udeleži vojaških akcij, drugi pa so bili odločno proti. Napetost je postala skoraj dramatična malo pred zaključkom razprave: v znak protesta so predstavniki zelenih zasedli poslansko zbornico, tako da so jih morali kurirji dobesedno odnesti iz avle. Rezultat glasovanja ni ostal brez polemik. Glasnik PSI Intini je bil kritičen do stališča, ki so ga zavzeli komunisti, ker so še enkrat pokazali »nesprejemljivo šibkost in protislovnost«. Occhetto naj bi v Parizu podpiral NADALJEVANJE NA 2. STRANI Poročila in odmevi na vojno v Zalivu NA 2., 3., 4., 5., 6. IN 16. STRANI Husein spregovoril iraškemu ljudstvu ^Alah je največji!« , sein 0v0r-V*5eitt ie *raškl predsednik Sa-»O * svoiem *3,et ur P° napadu spre-')QSe0VeWo ^ljudstvu: ^avr,JJSko ljudstvo, o sinovi Vi diki ^9° naroda, o pogumni v%' ^fložicp , slavnih oboroženih ,,C,ioefio 'r/eritoij' se nahajate v i Ofe '9 in se postavite po SuJ-30 Srf,!m' ki so ga povzročili. med ^ 17. nP°5^eži zahrbtno napadih P 2 ie izvršil svoj zločin J^žnej« Ie Vp]Hskim sionizmom. Za-S konfrontacija, naj- p 7i0?} bo vseh bitk med do-Satn' ki bo*9010 2 boži° pomočjo, 'če bo bogu všeč, naza-Sc?C' Moitabrj sinovi in bratje, ln Porokov, po-,e$tv0' kl je rn' kl so dvignili baklo 4) je 'So jj, Osvetlila in vodila člo-POrnagQlirno,Pričakali in Bog ■ Zločinci so cilj zgreši- li, Fahd - izdajalec svetih krajev, arabskega in islamskega naroda, bodi pogubljen tako na zemlji kot na sodni dan - je samo zločinec in perfiden izdajalec. Bog je z nami, bratje, ker je z verniki in jih bo neizbežno popeljal k zmagi. Z začetkom konfrontacije in odporom vernikov se bliža dan rešitve naroda, dan ko bodo padli prestoli izdajalcev, ki temeljijo na korupciji, ko bo volja satana iz Bele hiše in osjega gnezda telavivskih zločincev zlomljena. Draga Palestina in njeni potrpežljivi in bojeviti sinovi bodo osvobojeni, Arabci bodo svobodni na svoji zemlji in narodi bodo svobodni povsod, koder so zatirani.« Pred Sadamovim sporočilom je bil prebran verz iz Korana. Apel pa se je zaključil s trikratnim vzklikom »Alah ahbar« (Alah je največji). Včeraj je papež izrazil vso svojo globoko žalost nad začetkom vojne Rešijo nas lahko le »pogumna dejanja« VATIKAN — Takoj potem, ko so protiiraške sile bombardirale Bagdad, se je papež zbral v molitvi (na sliki AP), že navsezgodaj pa je daroval mašo. V včerajšnjih dopoldanskih urah je sklical svoje sodelavce iz rimske škofije, ter jim zaupal poslanico za ljudi. Papež je izrazil svojo »globoko žalost« nad razvojem do-. godkov ter dodal, da je do konca upal, da bosta pismi, ki ju je odposlal v ponedeljek Bushu oz. Sadamu, obrodi sadove. Ob izbruhu vojne je papež Janez Pavel II. dejal, da je še možno zmanjšati njen smrtonosni domet na minimum, vendar pa je treba za to »pogumnih dejanj«. Edino slednja lahko še rešijo človeštvo pred spopadom, ki se lahko izrodi in zadobi neslutene posledice. O »pogumnih dejanjih« je papež pisal tudi v pismih obema glavnima protagonistoma vojne, v katerih je tudi dal svoj predlog za mir: do konca vojne bo prišlo le s »poštenim in vedrim« mednarodnim sodelovanjem. Papež je nato obžaloval, da mu je na pismo odgovoril le Bush, ki je dejal, da je papežev napor za mir tudi njegovo, ne pa Sadam Husein. Papež je še dodal, da je ta vojna hud poraz mednarodnega prava in celotne človeške skupnosti in si je zaželel, da bi se čimprej tudi zaključila. Izjava predsednika Gorbačova po izbruhu vojne Za tragični zaplet krivo iraško vodstvo MOSKVA — Vest, da so ameriška letala napadla Bagdad so v Sovjetski zvezi izvedeli malo po prvi uri včeraj zjutraj, ko je radio Moskva poslušalce »seznanil z grdo novico iz Zaliva«. Iz sicer še ne potrjenih virov pa kaže, da zaplet zalivske krize ne bo vplival na vrh med Gorbačovom in Bushem, ki bi moral biti prihodnji mesec v Moskvi. Včeraj je predsednik Gorbačov prebral izjavo, ki jo je predvajala osrednja televizijska mreža. Ljudstvu je obrazložil, da so ameriška, britanska in savdska letala napadla iraško glavno mesto in uničila več vojaških in industrijskih objektov. Pojasnil je tudi, da je SZ že na samem začetku krize storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi preprečila oboroženi spopad. »Tragičen zaplet je posledica fjluhosti iraških voditeljev, ki niso hoteli pristati na pogajanja za diplomatično rešitev problema«. Sovjetski predsednik je povedal, da ga je z odločitvijo ZDA, da sprožijo napad seznanil ameriški zunanji minister Baker. Gorbačov je le uro pred napadom skušal prepričati Busha, naj počaka s to skrajno odločitvijo in naj se posluži ustreznih alternativnih ukrepov. Hkrati je sovjetski veleposlanik v Bagdadu izročil Sadamu Huseinu nov osebni poziv Gorbačova, naj napove umik čet iz Kuvajta, sklicujoč se na višje interese iraškega ljudstva in svetovne skupnosti. Prejšnjo noč pa se je Gorbačov obrnil na vse vplivne države, na Francijo, Italijo, Kitajsko, Veliko Britanijo ter na vso arabsko diplomacijo, in jih povabil, naj s skupnimi močmi preprečijo ekspanzijo spopada. »Posledice vojne bodo občutili predvsem arabski narodi, težko pa bo vsej svetovni skupnosti, zato obžalujem, da nam ni uspelo preprečiti vojaškega spopada, čeprav smo v to vložili vso našo moč,« je še dejal Gorbačov in ob zaključku sporočila zagotovil, da nihče od sovjetskih državljanov, ki se nahajajo v Iraku, ni v nevarnosti. Šef generalnega štaba Mihail Mojse-jev je včeraj javno napovedal, da so sovjetske vojaške čete, ki so nameščene na jugu države, odslej v pripravnem stanju. Mojsejev je dodal, da generalni štab pozorno sledi vsem premikom čet in vojaškim akcijam tudi ob iranski in turški meji. Ker v predsinočnjem napadu niso uničili vseh raket in letal V Izraelu se še bojijo iraških bojnih plinov TEL AVIV, TUNIZ — Med vsemi državami Bližnjega vzhoda se je zalivskega spopada še najbolj bal Izrael. Že vrsto dni izraelska vlada poziva prebivalstvo, naj bo pripravljeno na najhujše, vse ljudi (razen večine Palestincev) pa je opremila s plinskimi maskami, od katere se ne smejo ločiti niti med spanjem ali naključnim sprehodom. Prvo »bagdadsko noč« so Izraelci preživeli doma ali celo v zakloniščih, že v včerajšnjih dopoldanskih urah pa je izraelski obrambni minister Moše Arens v radijski poslanici ljudstvu dejal, da je nevarnost iraškega raketnega ali celo letalskega napada na Izrael dosti manjša, kot v prejšnjih dneh, ker naj bi Američani med svojim napadom uničili izstrelitvene rampe iraških raket zemlja-zemlja. Neznana pa je uso- da mobilnih raketnih ramp, tako da je še vedno precejšnja nevarnost, da Irak proti Izraelu sprožil bakteriološki in kemični napad. Arens je nato še p°' hvalil izraelsko ljudstvo za »trdnost u1 pogum«, ki ga je izkazalo v času, ko nl še nihče predvideval nočnega razpl®' ta. h , Včeraj zjutraj pa so v Tunisu, ; prisotnosti voditelja Arafata, pokopal* v ponedeljek ubite voditelje PLO Ao Jihada, Abu al Hola in Abu Mohaffl6^ da. Prvotno so jih mislili pokopati Amanu, vendar pa niso mogli dob1 letala, ki naj bi peljal iz Tunizije Jordanijo. Med pogrebom je bilo sta nje napeto, vendar ni izbruhnilo ve jih neredov. Palestince je že prizadel malodušje ob razvoju dogodkov v za livski vojni. Kučan in Jovič za miroljubno rešitev krize LJUBLJANA — Slovenija bo po sestanku vlade poskušala navezati stike z drugimi republikami, da bi uskladili ocene o vojni in novonastalih razmerah. »Moramo odgovorno nadaljevati pogovore o mirnem in demokratičnem razreševanju jugoslovanske ekonomske krize, da ne bi nekoga po nepotrebnem zaskominalo, da bi poskušal razrešiti jugoslovansko krizo z nasilnimi sredstvi,« je dejal predsednik Slovenije Milan Kučan v izjavi ob izbruhu sovražnosti v Zalivu. »Moje misli so,« je nadaljeval Kučan, »z ljudmi, ki so žrtve politike.« Izrazil je prepričanje, da je možno reševati probleme po mirni poti in se zavzel za politiko, ki ji je bolj do človeških življenj kot pa do drugih interesov. »Naša pričakovanja, da se bomo lahko po plebiscitu v veliko večji meri ukvarjali z življenjskimi vprašanji naših ljudi, smo žal preložili na nek boljši čas,« je dejal Milan Kučan. Predsednik predsedstva Jugoslavije Borisav Jovič pa je dejal, da smo močno razočarani zaradi neuspeha vseh prizadevanj mednarodne skupnosti za miroljubno politično rešitev. Čeprav se je spopad že začel, še vedno ni prepozno, da bi ga ustavili. Jovič je še enkrat pozval Sadama Husseina naj sprejme sklep varnostnega sveta in nemudoma umakne čete iz Kuvajta. V svoji izjavi je zvezni izvršni svet zapisal, da je Jugoslavija kot predsedujoča v gibanju neuvrščenih naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi za zalivsko krizo našli miroljubno rešitev in si bo še naprej prizadevala za mir. ZIS svet je po izteku ultimata in samo osem ur pred začetkom spopadov poslal Sadamu Husseinu še en poziv za mir in razum. Američani podpirajo predsednika Busha obenem pa se bojijo terorističnih akcij NEW YORK — »Vojna z Irakom še zdleč ni končana,« opozarjajo danes sredstva obveščanja v ZDA. Vendar pa je večina uredniških uvodnikov optimistična in izraža vsesplošno podporo ameriške javnosti predsedniku Bushu in njegovi odločitvi. Po anketi, ki jo je čez noč naredila družba CNN v sodelovanju z Gallupom, je 86 odstotkov Američanov zadovoljnih s jiojasnilom, ki ga ie sinoči v zvezi z začetkom vojne dal predsednik Bush, 81 odstotkov pa jih tudi podpira njegovo akcijo. Trdno podporo je Bush davi dobil tudi v ameriškem kongresu, ki zdaj »odločno stoji za svojim predsednikom«, čeprav je še pred dnevi z veliko skepso in z zelo tesnim izidom izglasoval zeleno luč Bushu za uporabo vojaške sile zoper Irak. New York Times pa danes piše: »Sa-dam Husein je moral zagotovo razumeti sporočila, ki mu jih je svet pošiljal nenehno, odkar so njegove sile lanskega avgusta zlorabile Kuvajt. Toda očitno jih je prezrl. Zagotovo pa ni mogel prezreti sporočila, ki so ga sinoči prinesli valovi bombnikov in raket. To je močno sporočilo v imenu častnih ciljev. In ti cilji niso v uničenju Iraka in ubijanju civilistov... Cilj je osvoboditev Kuvajta in ponovna vzpostavitev njegove legitimne oblasti. Cilj je zagotovitev stabilnosti v tem območju in preprečitev Sadamu Huseinu, da se polasti svetovne energetske žile... To so povedale bombe.« Wall Street Journal pa je zapisal: »Ob izbruhu vojne v Zalivu je Amerika enotna. Zadosti časa bo kasneje, da ocenimo spremembo, ki jo bo ta konflikt povzročil v političnem življenju ZDA in sveta. V tem trenutku je edinole prav, da združeni stojimo za ameriškimi oboroženimi silami in njenimi partnerji v koaliciji, ki si prizadevajo, da porazijo skupnega sovražnika. In nikakega dvoma naj ne bo, da je Sa-dam Husein sovražnik moških in žensk, ki sedaj tvegajo življenje, da ga porazijo... Prepričani smo, da ima ameriški narod sedaj zadosti vojaške moči in politične volje, da porazi nepobo) šljivo piratstvo Sadama Huseina.« ., Po anketah, ki jih je objavi časop USA Today, Američani v večini p°“, pirajo predsednika Busha. Toda v,a kot 40 odstotkov anketiranih meni. . bo vojna trajala več kot mesec n ,• več kot dve tretjini pa izražata hb, .cis- bojazen pred povečanimi teror mi napadi v ZDA. Po več mestih v ZDA (San Fran co, Seattle, New York) je ponoči pr do protivojnih demonstracij, ki so J. spremljala tudi nasilna dejanja (za ganje avtomobilov) in aretacije. MITJA MERŠOt Zaradi podpore Sadamu Huseinu med muslimani azijskih republik in interesov vojaškega lobija Različni sovjetski pogledi na zalivsko vojno MOSKVA — Med številnimi pomisleki, s katerimi se sooča sovjetska javnost in analitiki, je tudi odgovor na vprašanje, zakaj je namreč Kremelj za dogovorjeno vojaško akcijo izvedel šele uro pred začetkom. Ali samo zato, ker SZ v akciji vojaško ne sodeluje, ali pa je vmes še kaj? Opazovalci se sprašujejo tudi o bojni pripravljenosti sovjetske armade v srednjeazijskih republikah, pri tem pa omenjajo islamski dejavnik in simpatije do Sadama Huseina. In ne nazadnje ne gre prezreti hrupa okrog Zaliva, ki ga od iraške zasedbe Kuvajta povzroča vojaško-industrijski kompleks. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Belo-nogov je na tiskovni konferenci sicer izrekel priznanje ZDA, da so SZ držale v pripravljenosti, vendar pa je izrazil obžalovanje, da ameriški državni sekretar Baker ni že prej obvestil zunanjega ministra Bes- še lahko prepričala Huseina ku iz Kuvajta, kar bi morda odložilo začetek vojaških akcij. Prav tako ostaja neznanka, zakaj je bila takoj po začetku akcije prekinjena telefonska zveza med sovjetskim veleposlanikom v Bagdadu in Kremljem. Na vprašanje glasniku sovjetskega predsednika ali se SZ res nebo vmešala v spopad in če ne, zakaj vendar stanje pripravljenosti na južnih mejah, je Vitalij Ignjatenko kategorično odvrnil, da se SZ v zalivski vojni ne bo vmešavala, ker je takšen sklep vrhovnega sovjeta. Ker pa je kriza dovolj blizu južnih meja, to pač zahteva stalno pripravljenost. Ignjatenko pri tem ni omenil zahtev posameznikov in drugih islamskih sovjetskih republik, ki Sadama Huseina vidijo v bistveno drugačni luči kot proti iraška koalicija in ki so pripravljeni na boj za zaščito islamskih svetinj. Ena takšnih skupin se je, pod vodstvom poslanca vrhovnega sovjeta Rižoalija Odžieva, še nedavno mudila prav pri Sadamu Huseinu. Po vrnitvi so ga, kot piše tednik Novoe vremja, udeleženci obiska Jitika. SZ, sicer obsoja zasedbo Kuvajta, hkrati pa Vl0\f rajo zoper izraelske zasedbe palestinskih ozemebj^D Ena od zadreg uradne Moskve do vojne v Za* ^ pa leži med drugim tudi v dejstvu, da med If3 jO' m SZ niso razveljavljeni bilateralni sporazumi o delovanju, na podlagi katerih je Irak kupoval s° ‘ii sko oborožitev. Ne gre se nemreč izogniti vtisu^jj. hrup okrog Zaliva povzroča prav vojaško-indu.s o-ski lobi, ki je švojčas tudi gradil iraški vojaški tencial. Ta lobi pa, kot kažejo reakcije, zdaj n* vr manj zainteresiran za nadaljevanje pomoči in ZA i be, sodu pa je izbil dno g v 11 j ne levice Rodota, ki je podvo ^nia ključnost okvare. DemokristJa ^ pf pa je bil celo prepričan, da gr p0v vo sabotažo in je to tudi na 9 gji 3 dal. Sumi in dvomi so pr* j tega, da je kvestor poslansk ^akU Francesco Colucci, ki s0 9 naf0,., poklicali na kraj >>nesTecel'a\ je preiskavo, ki bo pokazala, . jansko povzročilo računa„,ni Za .p kel. Tehnikom, ki so "e p°'/ drževanje naprav pa je tu dal, kar jim gre. G- 'toJNAV ZALIVU sJ^ILJAN' NEW VORK — Začetek vspmda v Zalivu je v Italiji in po nifo , SVetu sprožil plaz mirovnih ma-Prprir C^1 -na katerih so sodelovali Orna Sein študenti, delavci in pacifisti. razy,nizat°rji manifestacij so bile naj-0rc. nej^e mirovne organizacije, med ne k f t0rji pa 50 bile tudi sindikal-htev?!- deraeije. Povsod so glasno za-Ijevan- Pr®kinitev sovražnosti in nada-Pren diplomatskih akcij, da bi se Nph il° natlaljnje prelivanje krvi. nian f VOrnno le bila najbolj množična ki Se estacija v Milanu (na sliki AP), roVan-e tz velikega sindikalnega zbo-roVn la sPremenila v velikansko mi-kot i cnnJan^estacij°' na kateri je več l°čnn U '1S0^ ljudi zahtevalo mir in od-vanip ?. ,.lonilo kakršno koli sodelo-l^ilani alij.e v vojni. Podobno kot v vi, kje bdo tudi drugod po drža-vale^jJ]80 tninovne organizacije pozi-Vesti "Vade, naj se poslužijo ugovora rednih tfuvaditnih vpoklicih. Na iz-mriocri ,Zasedanjih so se zbrali tudi sveti v- zelni, pokrajinski in občinski n°st j 1 so vsi izrazili svojo zaskrblje-tavitev Se zavzeli za čim hitrejšo zaus-dipin sPopada in rešitev krize po Mh®atskiP°ti. Montp Vj1tki so priredili sit-in pred tairovn.0110"1, v večernih urah pa so ^biento zdruzenja, Arci, Acli, Lega spreVoHe ln pnogi drugi organizirali jim pr:ri P® rimskih ulicah, kjer so se ruzili tudi iraški disidenti. Mi- Po vsem svetu glasno odmevale manifestacije za mir v Zalivu rovna združenja so tudi pozvala parlamentarce, naj glasujejo za umik italijanskih enot iz zalivskega področja. Veliko zborovanje je bilo tudi v Turinu, sindikati pa so vzporedno z mirovnimi manifestacijami proglasili večurne stavke. Vojnemu spopadu pa so odločno nasprotovanje izrazili tudi povsod po Evropi in predvsem v številnih mestih po Združenih državah Amerike. Na tisoče manifestantov je proti vojni v Zalivu protestiralo v Bonnu, Berlinu, Hamburgu in Frankfurtu. Organizatorji manifestacij so bili študentske in mirovne organizacije. Zanimivo pa je, da je francoska policija prepovedala napovedano mirovno manifestacijo francoske komunistične partije v Parizu. Kot razlog za prepoved je vodstvo pariške policije navedlo »možne kršitve javnega reda.« Najhujši protesti pa so bili povsod po ZDA. Precejšnja množica se je zbrala tudi pred Belo hišo, nekaj tisoč demonstrantov pa se je zbralo tudi pred sedežem Organizacije združenih narodov v New Yorku. Manifestacija pred stekleno palačo OZN se je izrodila tudi v incidente, ko je pred glavnim vhodom v palačo OZN zagorelo nekaj ognjev, newyorška policija pa je nato skušala s silo razgnati manifes-tante. Varnostne sile neprekinjeno nadzorujejo letališča, veleposlaništva in sinagoge V vseh državah okrepili protiteroristične ukrepe ^^ajbon \®taliste Capodichino nadzoruje vojska s tanki; kontingent NATO v Neaplju sodi r~— J lzPostavljene objekte terorističnih akcij (Telefoto AP) RIM, LONDON, WASHINGTON — Po vojaškem napadu na Irak so po vsem svetu poostrili nadzorstvo zaradi nevarnosti atentatov. Italijanski varnostni načrt je začel veljati včeraj trideset minut po polnoči; neprekinjeno nadzorujejo vse-sinagoge, ameriško in iraško ambasado v Rimu ter konzulate teh dveh držav. Še strožje nadzorstvo so uvedli v bližini oporišč NATO. Na letališčih je nemogoče obiti izredne varnostne ukrepe: na najpomembnejših letališčih v državi morajo potniki na mednarodnih in medcelinskih progah pred vkrcanjem in izkrcanjem predložiti osebni dokument. Na najbolj izpostavljenih notranjih progah pa se je mogoče vkrcati na letalo samo z minimalno ročno prtljago. Kljub tolikšni poostritvi je včeraj zjutraj v Milanu prišlo do dveh manjših atentatov, ki sta povzročila le majhno gmotno škodo. Samozvani »odbor za neposredno akcijo proti vojni« je proti ameriški knjižnici in neki zasebni britanski šoli odvrgel molotovke. Resnejšo pozornost pa oblasti posvečajo izjavam treh rdečih brigadistov, ki so med včerajšnjo sodno obravnavo v »bunkerju« zapora Rebibbia proslavili protiimperialistični oboroženi boj, medtem ko sta skrajneža gibanja Partito comunista combattente Fabio Ravalli in Vincenza Vaccaro skušala prebrati resolucijo v podporo protiimperialističnemu boju. Skoraj dvesto mornarjev iraške vojne mornarice, ki se nahajajo v La Spezii, kjer sta zasidrani dve iraški vojni ladji v popravilu, je včeraj dobilo ukaz, da ne smejo v nobenem primeru zapustiti ladij. Izredne varnostne ukrepe so uvedli tudi v drugih evropskih državah, prvič po koncu druge svetovne vojne pa so washingtonsko Belo hišo zaprli turistom. V ZDA se je strah pred terorističnimi akcijami sprevrgel že v pravo paniko, še zlasti potem, ko je šef FBI opozoril, da so agenti že legitimirali nekaj nevarnih iraških teroristov. Iz Bejruta pa prihaja vest, da je pet tisoč Palestincev iz raznih taborišč prejelo poziv, naj napadejo in kakorkoli poškodujejo ameriške objekte povsod po svetu. Velika Britanija je že prejšnje dni ukrepala na bolj drastičen način. Iz države je pregnala nekaj desetin »nezaželenih« tujcev, včeraj pa je ista usoda doletela še 95 Iračanov. Ukrep je vzbudil val ogorčenja predvsem med iraškimi študenti, ki pa so se prostovoljno odrekli vsaki obliki protesta. Izredne varnostne mere so uvedli v Parizu: ulice pred Elizejsko palačo in pred ameriškim in iraškim veleposlaništvom so zaprte -za pešce in promet, dohod na trg pred izraelskim veleposlaništvom je dovoljen le pooblaščenim osebam. Izredno nadzorstvo so uvedli na vseh letališčih. Prejšnjo noč je bilo kljub varnostnim ukrepom precej vroče v Berlinu. Policija je aretirala štiri sumljive Arabce, opravila pa je na desetine hišnih preiskav v tujskih četrtih. Orožja sicer niso našli, pač pa so Arabci, ki so jih zaprli, imeli pri sebi podrobne načrte in natančne opise objektov, ki bi lahko bili tarča terorističnih akcij. italijanskih sindikalnih konfederacij CGIL, C IS L, UIL delavci enotno proti vojni ^ K tl KnVaj. akojšen umik iraških sil r.Stla obvp Pfekinitev sovražnosti in »aco o r,,Za za mednarodno konfe-k eVe' ki t nIem vzhodu. To so za- st,VIL s*r z> v Zalivu. CGIL, CISL se llš^e včp6 do90vorile za skupno U Jekretariir? dopoldne, preden so °brarnJ, treh konfederacij sreča-? Sc'>tthpmm Fistrom Vincen-k 4 etlotn m' dokumentom, ki poziva Piriha Proti vojni, a obenem feri11 v0in?l0Šn° ! s»Cefracije ohikri: so sindikalne kon-91ele !,kaiurn® organizacije proglasi-za st avke ^ stavke. Ponekod so tHar.avko p an°lne, ponekod sta se s>kje “^delili CGIL in CISL, V S^IL e stavko proglasila P0U>tv^ sporočilu so vsedržav-iz k,arila, d ladikalnih konfederacij OZm vajtai . Se mora Irak umakniti četa J?a sg ®dnarodna skupnost in obvezati, da skli-Vzbo(j„ Vno konferenco o Bliž-lri rešita kočljive pro- bleme tega področja začenši z vprašanjem pravic palestinskega naroda, ki je po oceni italijanskih sindikatov glavna žrtev zalivske krize. Italijanske sindikalne organizacije so z dokumentom, ki je bil izročen obrambnemu ministru Scottiju, zahtevale naj se italijanska vlada skupaj z ostalimi vladami držav Evropske skupnosti zavzame za prekinitev sovražnosti in za omejitev tragičnih posledic, ki jih ima spopad za ljudi in za odnose med državami. V tem okviru so sindikalne konfederacije sklenile, da se bodo obrnile na evropsko sindikalno konfederacijo in predlagale skupno mobilizacijo evropskih delavcev. Enotnost delavskega gibanja v Evropi je po oceni italijanskih sindikatov odločilnega pomena za ustavitev vojne. Generalni sekretar CISL Franco Marini je poudaril, da je stališče italijanskih sindikatov v skladu s stališči OZN in izhaja iz prepričanja, da je kljub konfliktu mogoče najti nit, ki vodi do prekinitve sovražnosti. Sekretar CGIL Trentin je poudaril predvsem nujnost rešitve palestinskega vprašanja, ki je dramatično bruhnilo na dan. Njegov namestnik Del Turco pa je pojasnil, da so se na srečanju dogovorili tudi o vprašanju varnosti današnjih manifestacij in ukrenili vse potrebno, da bi preprečili infiltracije morebitnih provoka- torjev. Sindikati so se tudi dogovorili za stalno vzajemno obveščanje s policijo za varnost tistih tovarn, ki bi lahko postale tarča »akcij blaznežev«. Del Turco je v pogovoru z novinarji dodal še, da je predsednik republike Cossiga včeraj zjutraj stopil v stik s sindikalnimi organizacijami in jih obvestil o tem, kar se je dogajalo. Del Turco je dejal, da so sindikalne organizacije zelo cenile predsednikovo pozornost. Navzlic stališču vsedržavnih sindikalnih vodstev pa je včeraj dopoldne Italijo zajel val stavk in manife-satacij. Najbolj mogočna je bila v Milanu, kjer se je na Trgu San Babi-la zbralo okoli 150 tisoč ljudi. Najprej je kazalo, da bo manifestacija odraz splošne stavke, nato pa so sindikalne organizacije, da bi ohranile enotnost, spremenile poziv k splošni stavki v skupen poziv delavcem, naj se angažirajo za prekinitev sovražnosti. V ostalih italijanskih mestih je bila kopica manifestacij. Ponekod so bile enotne, drugod sta jih priredili dve sindikalni komponenti, ponekod pa je dala pobudo sama CGIL ali celo samo komunistična komponenta CGIL. Vsekakor pa so se delavci množično odzvali vabilu in po vseh mestih se je udeležilo sprevodov in manifestacij na tisoče delavcev. Posledice zalivske vojne za ameriške športnike Vojna okrnila šport Šest ur potem, ko so prve ameriške rakete in bombe s svojim smrtonosnim bliskanjem razžarjale bagdadsko noč, je ameriška moška smučarska ekipa, ki bi morala nastopiti na jutrišnjem smuku za pokal Lauberhorna v švicarskem Wengnu, zapustila Park hotel v Wengnu, kjer je bila nastanjena, in odpotovala v ZDA. Pred odhodom (bilo je ob 6.30) je eden od spremljevalcev ekipe, Bob Beattle, povedal, da je dobil ukaz o vrnitvi ameriških smučarjev v domovino sredi noči po telefonu, izdalo pa ga je vodstvo ameriške smučarske zveze, in sicer »iz solidarnosti do Združenih držav, ki so stopile v vojno proti Iraku.« Malo zatem so iz istega razloga iz francoskega Mirabela odpotovale domov tudi članice ameriške ženske smučarske ekipe. Kot je povedal predstavnik ameriške smučarske zveze, se ameriški smučarski reprezentanci po vsej verjetnosti ne bosta udeležili svetovnega smučarskega prvenstva, ki se bo začelo v ponedeljek v avstrijskem Saalbachu. O poteku tega prvenstva in predvsem o vprašanju varnosti med tekmovanjem je bil včeraj govor tudi na izrednem zasedanju mednarodne smučarske zveze FIS v Ženevi. Z izbruhom vojne v Zalivu je namreč kot temna senca legla na velika mednarodna tekmovanja bojazen terorističnih atentatov. Tega so se zavedli tudi možje mednarodne smučarske zveze, ki so iz varnostnih razlogov črtali z uradnega programa svetovnega prvenstva otvoritveno svečanost, saj bi bila množična manifestacija kot nalašč za morebitno teroristično akcijo. Vojna v Zalivu bo verjetno vplivala na potek, oziroma odložitev nekaterih mednarodnih športnih tekmovanj, ne bi pa smela spremeniti poteka italijanskih vsedržavnih prvenstev in tekem. Tako je včeraj novinarju italijanske tiskovne agencije ANSA izjavil prvi mož italijanskega športa, predsednik italijanskega olimpijskega odbora CONI Arrigo Gattai. Med mednarodnimi športnimi tekmovanji naj bi zaradi zalivskega spopada najbolj »trpela« košarka. Tekme evropskih pokalnih tekmovanj, ki bi jih morali odigrati v Izraelu, so že včeraj črtali s programa: izraelske ekipe jih bodo odigrale kar na tujem. Tako bodo tekmo med Hapoelom Galil Eli-on in Zaragozo odigrali v HCfesci v Španiji, datum in kraj tekme Korače-vega pokala med Hapoelom iz Tel Aviva in Phonolo iz Caserte pa bodo še določili. V pokalu državnih prvakov bodo tekmo med splitskim POP 84 in telavivskim Makabijem odigrali v Splitu, kot je bilo sicer na programu. A to ne bodo edine težave za izraelska košarkarska moštva: velika večina ameriških košarkarjev, ki nastopajo za ta moštva, je namreč že zapustila Izrael, tako bodo izraelske ekipe nastopile na tujem tudi bistveno oslabljene. Kakšen je razpored kopnih, pomorskih in letalskih sil v zalivski vojni ZDA in zavezniki imajo 630 tisoč vojakov V zalivski vojni je angažiranih 28 držav RIAD — Kakšna pa je porazdelitev kopnih in pomorskih sil v zalivski vojni? Irak ima po podatkih iz ZDA skupno 15 vojnih ladij, 4 tisoč tankov, 800 letal, 300 helikopterjev, 510 tisoč vojakov redne vojske, 480 tisoč rezervistov in 850 tisoč prostovoljcev. Iz Iraka pa so pred začetkom vojne poročali, da imajo Sadamove sile samo na južni meji s Savdsko Arabijo 60 divizij s skupno od 600 do 750 tisoč vojakov. V vojaških letalskih oporiščih v Savdski Arabiji med Riadom in Dahranom pa imajo ZDA 1300 letal, skupne arabske sile (Savdska Arabija, Oman, Združeni arabski emirati, Katar in Bahrein) 330, Velika Britanija 48, Francija 36, Kanada 18 in Italija deset letal). V Savdski Arabiji imajo ZDA 2000 tankov, skupne arabske sile 800, Egipt 400, Sirija 270, VB 163 ter Francija 40 tankov. Koliko pa je prisotnih vojakov protiiraške koalicije? V Perzijskem zalivu je trenutno okrog 630 tisoč vojakov iz 28 držav, zaveznic ZDA. Slednje imajo skupno 430 tisoč vojakov, vendar pa tukaj niso všteti tisti vojaki, ki so vkrcani na ladjah (teh je preko 100 tisoč), združene arabske sile pa imajo 150 tisoč pripravljenih vojakoh. VB ima 35 tisoč vojakov, Egipt 20 tisoč, Sirija 19 tisoč, Francija 10 tisoč, Bangladeš 11 tisoč, Maroko 1700, Senegal 500, Niger 480, ČSFR 200, Honduras 150 in Argentina 100 vojakov. Pomorske sile protiiraške koalicije so razporejene vse naokoli arabskega polotoka. Proti strateškim pozicijam trentno še plujejo štiri ameriške letalonosilke, 26 pomožnih ladij in 18 izkrcevalnih ladij, sicer pa imajo ZDA v Zalivu skupno kakih 80 ladij (med katerimi najmodernejša letalonosilka Midway, vojni ladji Wisconsin in Missouri ter transportne vojne ladje, ki imajo skupno kakih 20 tisoč marincev), drugih 30 pa čaka v Sredozemlju. Sicer pa so v vojnih akcijah prisotne vojne ali pa pomožne ladje sledečih držav: ZDA, VB, Francija, Italija, Portugalska, Grčija, Argentina, Španija, Poljska, SZ (dve ladji pred Kuvajtom), Avstralija in Kadada. Latalstvo je seveda tudi množično prisotno. V Savdski Arabiji je nastanjenih 1300 ameriških letal (med katerimi stealth F117/A, F-15 eagle, F-16 fighting falcon, F-14 tom-cat, F-18 hornet ter bombniki F-lll in B-52), 330 arabskih, VB jih ima 48, Francija 36, Kanada 18 in Italija 10. Na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu je 12 bombnikov, mnogo letal pa čaka na strateških oporiščih v Turčiji. V Incirliku je trenutno 72 bombnikov, v bazi v Erhaku v južni Turčiji pa je 18 belgijskih miragejev in 18 nemških alfa jetov. Razpored sil v Zalivu Iraške čete v Kuvajtu in na jugu Iraka! 530.000 vojakov, 5000 tankov, artilje-rija, 689 bojnih letal Bojišče V Perzijskem zalivu je trenutno okrog 630.000 vojakov iz 28 držav, zaveznic ZDA, nasproti 530.000 iraškim vojakom. Na zemljevidu so njihova poglavitna oporišča. "Saudsko-kuvajtska meja 73.000 vojakov iz Saudske Arabije, zalivskih držav, Sirije, Egipta, Pakistana, Bangladeša, Maroka, Senegala in Fran-cije, skupaj s tanki in helikopterji___ Blizu Džubaiia 50.000 vojakov, 100 tankov, britanska oklepna divizija Turčija Bombniki F-lll v Inčirliku Perzijski zaliv Letalonosilka Midway, 66 bojnih letal, 7 spremljajočih ladij; ladja La Salle za posebne naloge, bojni ladji Wisconsin in Missouri, 4 minolovci, 30.000 marincev, 15 podmornic, sanitetni ladji Mercy in Comfort, 40 bojnih ladij iz 13 držav Bahrein Letalstvo, marinci, britanska bojna letala 'Združeni arabski Emirati Letalstvo: F-16C/Ds, transporterji C-130, tankerji KC-135, 500 vojakov iz Egipta, 8 bojnih letal iz Italije, letalska izvidnica iz Fran-ciic Sredozemsko morje Letalonosilka America, 86 bojnih letal, 7 spremljevalnih ladij, 4 bojne ladje iz 3 držav Oporišče kralj Halid Letala F-15Es, F-16s, številna druga bojna letala Tabuk Britanska in saudska bojna le tala Rdeče morje 3 letalonosilke, 230 bojnih letal, 21. spremljevalnih ladij, 10 bojnih la-^ dij iz 4 držav V Daran 195.000 vojakov, 2000 tankov, 1500 bojnih vozil, helikopterji, topovi, saudska bojna letala, 200 vojakov iz ČSFR za obrambo pred kemičnim orožjem Omanski zaliv Britanske in bojne ladje francoske . . Oman T\Bojna letala F-117 Stealth, F-‘ ’ilSEs, ladje P-3s, 3 britanska ■izvidniška letala vir: USA TODAY Riad 5 letal AWAC in 5 letal J AWAC iz Saudske Arabije Hufuf Bojna in izvidniška letala iz Francije Arabsko morje Letalonosilka Ranger, 86 bojnih letal, 7 spremljevalnih ladij, 11 bojnih ladij iz 4 držav V eni noči odvrgli na Irak 18 tisoč ton razstreliva DAHRAN (SAVDSKA ARABIJA) — Med predsinočnim letalskim napadom so zavezniške enote odvrgle na iraške vojaške in gospodarsko-strateške cilje vsaj osemnajst tisoč ton najrazličnejšega razstreliva, v obliki letalskih bomb, raket zrak-zemlja in manevrirnih raket. Jakost take količine raztre-liva je skoraj enaka, kot je bila jakost atomske bombe, ki so jo Združene države Amerike odvrgle na Hirošimo pred koncem druge svetovne vojne, vendar je uničevalna moč precej drugačna. Medtem ko jedrska eksplozija ne izbira med vojaškimi in civilnimi cilji, pa naj bi sinoči po trditvah Pentagona točno izbirali izključno vojaške cilje s kompjutersko vodenimi izstrelki, ki so do 15 metrov točni. Ker pa je Pentagon priznal, da niso zadeli vseh ciljev, lahko računamo, da je 18 tisoč ton razstreliva povzročilo težke izgube tudi med civilnim prebivalstvom. Italijanski kontingent ima skoraj 2 tisoč mož RIM — Prisotnost italijanske vojske v Zalivu se je 14. januarja še okrepila. Ta dan sta iz Palerma odpluli pomožni ladji San Marco in Lupo. Na prvi je 170 mož posadke, ladja pa je preurejena v bolnišnico, kjer lahko opravijo tudi najbolj zahtevne kirurške posege. V oporišču v Al Dafri je deset lovskih bombnikov tornado, v Erhaku v Turčiji pa je nameščenih šest lovcev F-104. V Al Dafri je skupaj 16 pilotov in 300 članov pomožnega letalskega osebja. Pred turško obalo sta tudi korveti Minerva in Sfinge. Na vsaki je po približno sto mož posadke. Glavnino predstavlja vsekakor mornarica, saj je v Zalivu in Rdečem morju skupaj osem vojaških ladij. Pred kuvajtsko obalo sta zasidrani fregati Libeccio in Zeffiro. Na prvi je 240 mož, na drugi pa 238. V Rdečem morju je rušilec Au-dace s 395 možmi posadke. Pred somalsko obalo sta fregati Orsa in Stromboli. V prejšnjih dneh je Orsa vkrcala somalske in italijanske begunce, ki so bežali iz Mogadiša potem ko se ni bilo mogoče več vkrcati na linijska letala. Na Orsi je vkrcanih 217 mornarjev, na fregati Stromboli pa 158. V Zalivu, na kopnem in na morju je skupaj približno dva tisoč italijanskih mornarjev in letalcev. Koliko bi lahko trajala vojna? Kissinger previden z napovedjo WASHINGTON — Bivši ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prepričan, da bo iraška vojska podlegla multinacionalni premoči v roku dveh, treh tednov. Kissinger je pohvalil Bushevo odločitev, da sproži napad, vendar meni, da bi se predsednik motil, če bi za glavni cilj določil popolno uničenje Iraka. »Na Bližnjem vzhodu bi se tako ustvarila praznina, ki bi imela destabilizacijski učinek na ves bližnjevzhodni svet,« pojasnjuje ugledni ameriški diplomat, Mnenje nekaterih italijanskih strategov pa je precej poenostavljeno. General Viviani je na primer prepričan, da bo Iraka dejansko konec v treh, morda štirih dneh. General meni, da je Sadam Husein sicer pričakoval napad, ni pa računal na tolikšno premoč. To trditev utemeljuje s pojasnilom, da je zalivska vojna tehnološka vojna, faktor presenečenje pa ima vedno odločilen pomen. Prvi ognjem krst za ameriške manevrirne rakete tomahawk Zloglasne manevrirne rakete (To-mahawk cruise), ki so s svojimi jedrskimi konicami pred leti povzročile toliko strahu in protestov, so predsi-nočnjim doživele svoj ognjeni krst, saj so prve poletele proti iraškim ciljem. Tokrat so seveda jedrske konice zamenjali s konvencionalnim razstrelivom. Cruise imajo 2.500 kilometrov dometa, letijo s hitrostjo 805 kilometrov na uro in se prilagajajo zemeljskemu reliefu. To jim omogoča poseben elektronski inercijski sistem, ki se prilagaja digitalno sestavljenemu tridimenzionalnemu zemljevidu raketnega kompjuterja. Ta raketa, ki zaradi svoje subzy° ^ hitrosti in kril zelo spomin)ay 2, zloglasne nemške rakete V 1,,® rešl je izredno natančna, saj cilj rZ,o5' največ za 200 metrov pri oddal)6 .joti 2.000 kilometrov, pri 1-000 * jj. metrih pa se natančnost .Prelij0 Manevrirne rakete lahko *z jet^' iz posebnih transporterjev, z .‘jjifl ladij in s podmornic. Predsino so jih po vsem sodeč izstrelih s po teških bombnikov B-52, ki jo" 12 takih raket pripetih pod Kr,1rota' raket v posebnem večcevne® leta' cijskem raketometalcu v trupu la. (Telefoto AP) rC *r0r' Letalo F-15 eagle je lovski bombnik, ki leti s hitrostjo preko 1400 km na uro, oborožen je z 20mm topom, v akcijo pa lahko ponese približno 7 ton bomb in raket (Telefoto AP) Strateški bombniki B-52, znani tudi pod imenom leteče trnjave, so kot kaže odigrali ključn° v (AP) začetku akcije »Vihar v puščavi« in uničili iraško protiletalsko in protiraketno obrambo Veliki manevri na svetovnem energetskem prizorišču IAE sprožila izjemni načrt PARIZ — Mednarodna agencija za energijo (IAE) je aktivirala včeraj že pred časom najavljeni izjemni načrt za ublažitev, če že ne preprečitev morebitnega osipa v preskrbi s petrolejem zaradi vojne v Zalivu. Kakor je pojasnila direktorica izvršilnega telesa IAE Helga Steeg, naj bi vseh 21 držav članic tega organizma (pobudi so se pridružile zadnji trenutek še Francija, Finska in Islandija) postavilo na trg v roku petnajstih dni še dodatnih 2,5 milijona sodov dnevno in sicer s posegom po zalogah, z omejitvijo porabe in z izkoriščanjem alternativnih virov. Okroglo 2 milijona sodov dnevno naj bi iztisnili iz strateških zalog, 400.000 sodov dnevno naj bi privarčevali z manjšim povpraševanjem, nadaljnjih 100.000 sodov dnevno pa z uporabo alternativnih goriv in kuriv, a tudi s povečanjem domače energetske proizvodnje, kakor priporoča governing board, ki bo znova zasedal 28. januarja, da preveri nastale razmere. Agencija je izrecno pozvala tudi petrolejske družbe, naj čimbolj omejijo nabavo petroleja in derivatov ter naj tudi one sežejo po zalogah, hkrati pa posvarila porabnike, naj bodo budni, čeprav ni nevarnosti, da bi zmanjkalo tekočih goriv, ker imajo rafinerije še znatne dodatne zmogljivosti. Aktiviranje načrta IEA sledi odločitvi Američanov, Nemcev in Japoncev (ki imajo v sklopu agencije največje strateške rezerve), da odprejo svoje zaloge in tako pomirjevalno vplivajo na tržno mrzlico. Komisija EGS bo v podporo načrtu IEA pritisnila na vseh svojih dvanajst članic, naj omejijo povpraševanje po petroleju in derivatih za 7% oziroma za kakšnih 614.000 sodov na dan. Komisija sicer opozarja, da gre pri tem za zgolj preventiven korak, »kajti zalog ne manjka«. Res pa je tudi, da Savdska Arabija (še) ni prekinila dobav. Francoske družbe so že zamrznile cene bencina, Angleži in Američani bodo sprostili strateške zaloge, je pa veliko takih držav —’ predvsem v vzhodni Evropi — ki imajo pičle zaloge: v Romuniji, denimo, je predsednik senata Alexandru Barladea-nu izrazil včeraj v tej zvezi zelo globoko zaskrbljenost. Italija je podražila bencin, isto je ukrenila včeraj Hrvaška. Cene petroleja kot pred krizo RIM — Cene petroleja, o katerih pravijo, da so najbolj občutljiv odraz stanja v Perzijskem zalivu, so naravnost spektakularno nazadovale. Prvič po iraški invaziji Kuvajta so zdrknile pod raven 21 dolarjev za sod, na kateri so tičale v trenutku, ko so tanki Sadama Huseina vdrli v kuvajtsko glavno mesto. V primerjavi z vrednostjo, ki jo je doseglo črno zlato brž po objavi vesti o ameriškem bombardiranju Bagdada, se mu je cena potem znižala mestoma za 10 dolarjev, a v primeri s kotacijo iznad 40 dolarjev, ki smo jo zaznamovali pred kakšnim mesecem, je cena zdaj skoro za polovico manjša. V Londonu so futures celo zdrsnili pod 20 dolarjev za sod: včeraj ob 16.15 po našem času je veljal sod brenta iz Severnega morja proti dobavi v marcu 19,90 dolarja, se pravi 9,07 dolarja manj kot predsinočnjim. Le dobre pol ure prej je newyorška cena za texaški west intermedia-te proti dobavi v februarju znašala 24,50 dolarja proti 32 dolarjem za sod v sredo. To gre pripisati jutranjemu sporočilu predsednika Busha, da je dovolil izkoriščanje strateških zalog, pa še (in morda predvsem) začetku izvajanja varčevalnega načrta IAE, o katerem poročamo tu zraven. Kolikšne pa so trenutno zaloge petroleja v zahodnem svetu? Unione petrolifera navaja, da znašajo okoli 5,4 milijarde sodov in da je od tega že zdaj mogoče izkoristiti 900 milijonov sodov, ker gre za strateške oziroma nujnostne zaloge držav porabnic. Do tega podatka je UP prišla tako, da je seštela 600 milijonov sodov, ki jih imajo na zalogi ZDA, 200 milijonov sodov v Franciji, Nemčiji in na Japonskem ter 100 milijonov sodov v Iranu in Savdski Arabiji. Zalog je po zatrdilu petrolejske zveze vsekakor dovolj, tembolj še, če upoštevamo, da je bila decembra lani svetovna proizvodnja petroleja ža 2% večja kot decembra 1989 in da se je v tem času povpraševanja skrčilo za 2,4%. »Ko bi prišlo odslej iz držav ob Perzijskem zalivu vsak dan 5 milijonov sodov manj kakor doslej, bi bile lahko države uvoznice brez vsake skrbi vsaj še poldrugo leto.« Po izračunu ustanove ENI pa je samo na območju industrializiranih držav zdaj na zalogi 470 milijonov ton petroleja, kar ustreza 96-dnevni porabi. *C0v4tiii i5em nasprotju z vsemi priča-°Ptirnist Kl 6 iznenadilo celo največje tea9irali ' S0 mednarodni finančni trg: Z4Pvu ssn.a izbruh vojne v Perzijskerr Pomniirt1?0 evf0rii0' da Je zleP£ Zaznam,,, nekaterih borzah sc s^°k vreri 1 Ce^° najvišji zgodovinsk: ■nem Hf. nostnega indeksa v enem sa-y Prajj^f vn; v Parizu npr. za 7,46% ir j6 Povzdpi za 7'6%! Milanski MIB se ]e °'5% v 4'79% do ravni 1006' kal ?r9an c-®0 k°i 2. januarja. Kontroln: b°rzne Dnnfob ie odredil, da je trebe stothega n v Primeru več kot 10-od-P® je to P°rasta indeksa prekiniti, de M ob v0*9°če storiti P° uvidenost: V7aUstreetfv- *iot 5‘odstotnem skoku Vai včerai i Dow Jones je napredo-La^rn a-,; okrog petih popoldne pc «Udao sn» Z,a kakšne 4%, a razvo; o.V° *h Fph6111 iata zakladno ministr-v- Pino n 7 rf* Poserve sporazumno j rlclotna v p p bo sPet zasedala pred-. *iski M;,., edsljo in ponedeljek. Toše je vzpel za 1.004,11 : Kena Vp i e Je vzpel za 1.004, ^narase, ^ čmh 23.446,81. V Sydne} bi,V treniazalnikza2,74% itd ,*la odpnaka. napada na Bagdad ; 4tethi panivlnole borza v Tokiu: p n°ma viš^ kl sve je začel Nikkei pol, y.°voric , ■ Pač vzporedno z dotokoi čir4 u9odnnSr am.eriška letalska ofei no* tako s r, azvi;ia- Posli so se zakljt , Inndoina Pr®?ejšnjim dvigom, ki j ua’kjers0\Vpbval.na evropska trži: tei 114 Posip6 borzijanci šele priprai sp^izorjen, 'ojVe.da vsi z n°som pre Vp)* spr0j,..' vid tistega trenutka dalj (jPapirjev. ysesPlošen proces draži j,!'?'90/«) in be 12vzamemo londonsk Predevali ewy°rško borzo, ki sl i Poskp>?Mnieroma malo, so vs 9 v MUanlle za 4'50/° d° 7'6°' in '?0/“ v +5% v Amsterdami in , 0 v ZtiČi i +b/o v Amsterdan 7%^dkor že nkU’ 1+d,7% na Dune ’ b ” " Na M6V PrankfuT^no, izdatno prc MmP°9ledo tU in Parizu, ki šta bi Czp Sliki , P^azvezdnika. milansl kolehednolst0 d°nr Za /o in sirpna zdrsnilč Ogrevanja bo manj RIM — Včeraj opolnoči bi morala začeti veljati določba, po kateri je treba odslej za eno stopinjo Celzija znižati temperaturo v stanovanjih in delovnih prostorih, vendar je bil ukrep zadnji trenutek odložen na prihodnji teden. Kaj predvideva? Medtem ko je bilo do sedaj dovoljeno ogrevanje do največ 20 stopinj Celzija, bo znašala po novem najvišja dovoljena toplota 19 stopinj Celzija. Na ta način se bo rimska vlada prilagodila izrednemu načrtu mednarodne agencije IAE o varčevanju z gorivi in kurivi, ki ga navajamo tu zgoraj in ki stremi za tem, da bi se čimbolj skrčilo povpraševanje po energiji in s tem preprečil morebiten (ali zelo verjeten?) divji poskok ceh petrolejskim derivatom. Gornja obveznost bo veljala, kakor rečeno, sta stanovalce tako imenovanih kondominijev, toda tudi za vse javne urade in ustanove, ne pa seveda za otroške jasli, vrtce, šole, prenočišča za reveže, bolnišnice, počitniške domove, siceršnje socialne strukture in podobno. Z druge strani so pripravili zadolženi forumi v Rimu načrt, po katerem bodo postavili na trg en del italijanskih, petrolejskih zalog (ki znašajo 25 milijonov ton) in sicer 300.000 ton na mesec. Ne samo, v elektrarnah ustanove ENEL bodo petrolej zamenjali z metanom, s čimer naj bi mesečno privarčevali 130.000 ton petrolejskih proizvodov. S pomočjo vseh teh treh ukrepov računajo, da bo lahko Italija privarčevala 530.000 ton petroleja vsak mesec in torej v skladu s priporočilom IAE omejila porabo za 7%. Čemu odložitev? Prvotno je bilo rečeno, da bo treba za uzakonitev gornjih predpisov izdati poseben zakonski odlok, včeraj pa je ministrski svet bil mnenja, da bi bilo dovolj izdati ministrski dekret in sicer odlok ministrstva za industrijo. Zaradi tega je vlada odgodila rešitev problema na torek. Lloyd’s... brez počitka LONDON - Znamenita londonska zavarovalna družba Lloyd's bo poslovala tudi konec tega tedna. To bo prvič v njeni zgodovini oziroma v njenih 303. letih delovanja. Za ta korak se je odločila seveda zaradi izbruha oboroženega konflikta v Perzijskem zalivu, katerega nepredvidljive posledice bi utegnile narekovati marsikateremu klientu odločitev, da tako ali drugače prilagodi svojo zavarovalno polico. Navalili so tudi v banke RIM — Ne samo trgovine, tudi banke naskakujejo ljudje, da bi se za primer nuje po začetku spopada v Zalivu založili z gotovino. Bancomati po večini neprekinjeno delujejo in obmolknejo edinole takrat, ko so prazni... Pred okenci raznih denarnih ustanov so daljše vrste kakor običajno, tako se gnete zadnja dva dni v Bancu di Roma in v Sanci nazi-onale dellagricoltura nekako toliko ljudi kot sredi decembra, ko dvigajo trinajsto plačo. Valutni oddelki bank nasprotno menda nimajo takšnega navala in ponekod je celo manj dela kakor po navadi; to velja na primer za zavoda Banca commerciale italiana in Banca nazionale del lavoro, kjer menijo, da je to v zvezi z močno zmanjšanim turističnim prometom. Pri nekaterih drugih zavodih v italijanski notranjščini pa že spet zatrjujejo, da jim sproti zmanjkuje dolarjev, ker da je povpraševanje po zelenih bankovcih v poslednjih dneh še prav posebno veliko. Confindustria je zaskrbljena RIM - Predsednik italijanskih veleindustrij cev Sergio Pininfarina ne soglaša s tistimi, ki trdijo, da bo vojna z Irakom pomagala hitreje prebroditi gospodarsko krizo oziroma recesijski proces. Večja opreznost potrošnikov pri ravnanju z denarjem, splošno nazadovanje delniških trgov v zadnjih mesecih, možna podražitev denarja in naraščajoča negotovost med investitorji, vse to bo po mnenju predsednika Confindustrie samo še pospešilo rakovo pot. Če pa prištejemu k vsemu gornjemu tudi še morebitno navitje cen petroleju in petrolejskim izdelkom, kakor tudi drugim strateškim surovinam, ki bo samo še bolj razdražilo žarišča inflacije, tedaj se bo zagotovo uresničila nedavna napoved guvernerja Bance dltalia Carla Azeglia Ciam-pija, da se lahko zahodne države prav kmalu znajdejo v pogojih zastrašujoče stagflacije, torej gospodarske stagnacije, združene s skokovito inflacijo. Pininfarina je sicer pohvalil ZDA in rimsko vlado, napadel pa komuniste, češ da so nasprotniki Atlantske zveze. Komu prija vojna DRAGO GAŠPERLIN Vojna je torej izbruhnila, z njo pa je visoko pljusknil val ugibanj in napovedi o posledicah v svetu. Kar je skuhal iraški vladar, ni razumno, prav tako pa ni umno zvračati nanj vse tegobe, ki bodo zajele v prihodnjih mesecih svetovno gospodarstvo. Že lani je bilo jasno, da se konjunktura v Ameriki usmerja v recesijo, ki bo, kot je poudaril zdaj sam John Kenneth Galbraith s Harvardske univerze, silno huda, v Nemčiji tudi ne pojde vse gladko zaradi velikanskih bremen združitve in posledičnih socialnoekonomskih pretresov (spopad vla-da-Bundesbanka je zgovoren), britanski gospodarstveniki so si naravnost želeli oboroženega spopada, ker da jih bo povlekel iz krizne kaše, v Italiji je stanje itak kaotično (predvsem zaradi vrtoglavega državnega deficita), Japonci spet nimajo posebnega razloga za optimizem in tako naprej. In vendar je iz študije Bance nazionale del lavoro razvidno, da bi morala ostati cena petroleja skozi vse leto ustaljena okoli 26 dolarjev pri sodu in da torej države OECD (med njimi tudi Italija) ne bi smele utrpeti hujše škode zaradi konflikta; ta ustanova, ki se očitno dobro spozna na bližnjevzhodne in zlasti iraške zadeve (glej afero BNL-At-lanta...) pa pozablja, da je že sam iraški vdor v Kuvajt 2. avgusta lanskega leta potisnil ceno petroleja z junijskih 15,45 na septembrskih 40,35 dolarja za sod! Če se ne bo torej karambol nehal v najkrajšem, bo predla trda vsem, še posebno pa Evropejcem in Japoncem, ki so najbolj odvisni od bližnjevzhodnega energetskega bogastva. Pariški Le Monde je navedel novembra lani, da je leta 1989 odpadla na zalivske države več kot polovica (53%) vsega svetovnega izvoza petroleja in več kot ena petina (21%) svetovnega izvoza rafiniranih proizvodov. Velik del teh pošiljk je bil namenjen po navedbi pariške Mednarodne agencije za energijo (IAE) v zahodno Evropo (164 milijonov ton) in na Japonsko (116 mil. ton), mnogo manj pa v Združene države (78,4). Če upoštevamo, da je energetska samozadostnost v teh državah močno diferencirana, da so torej različno podvržene učinkom večje ali manjše nabavne razpoložljivosti, tedaj ugotovimo, da bi morebitna blokada velikega dela naftnih pošiljk iz Zaliva proti njim povzročila močno censko kolebanje. Takšna blokada je sicer morda malo verjetna, pa vendarle je treba računati na vse. Japonska krije samostojno komaj 19% notranje porabe, Italija samo 19,5%> in Francija že 45% (po zaslugi nukleark), Amerika pa polnih 85%, vendar ob preveliki porabi: povprečen Američan porabi dvakrat in pol več ener- gije kot Italijan ali Japonec. Ce bi ameriško porabo prilagodili evropskemu ali japonskemu standardu, bi jo lahko skrčili po podatkih londonskega The Economist s 16,6 avgusta lani na 9,2 milijona sodov dnevno. Že to dokazuje, da evropski in japonski interesi ne sovpadajo z ameriškimi: ZDA lahko (kljub recesiji) lažje prenesejo posledice vojne kakor Evropa in Japonska. Seveda, v spopad so se spravili, tako ali drugače, vsi trije, toda vojna bo imela za učinek to, da bo občutno ošibila doslej naraščajočo vlogo Evropejcev in Japoncev na svetovnih tržiščih, se pravi njihovo rastočo konkurenčno moč nasproti Američanom. Mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu sta bistvenega pomena ne le kratkotočno, ampak tudi in predvsem v dolgoročni perspektivi. Na tem območju je zdaj po podatkih glasila Bp - Statistical Review od World Energy za 87,7 milijarde ton naftnih zalog ali 64% svetovnih rezerv (niso vštete države z planskim gospodarstvom), medtem ko je znašala svetovna petrolejska proizvodnja leta 1988 okroglo 3 milijarde ton, od tega 1,03 milijarde v državah kartela OPEČ. Države, ki porabijo veliko petroleja in so pri tem prvenstveno odvisne od uvoza, torej ravno evropske in Japonska (leta 1988 so ga porabile skupno 813 milijonov ton), se ne bodo mogle še dolgo časa rešiti pogojenosti od Bližnjega vzhoda oziroma kartela OPEČ; petrolej jim pomeni 45% vse porabljene energije, a do leta 2000 naj bi se poraba večala za 1,8% letno. K temu velja dodati seveda še proizvodne stroške, torej interese velikih trgovskih združb. Zalivske države nimajo le 64% vseh ugotovljenih zalog petroleja na svetu, ampak je pri njih v veljavi tudi najnižja proizvodna cena za sod petroleja: 2 dolarja proti 8 dolarjem v ZDA in kar 10 dolarjem v Evropi. Tedaj je na dlani, kakšne velikanske prednosti daje Perzijski zaliv svetovnim petrolejskim mogotcem, ki so pretežno v ameriških rokah in ki so predlanskim ustvarili za 450 milijard dolarjev poslov oziroma 6% vse petrolejske trgovine na svetu, kakor'navaja pariški P. Angelier "Le Petrole" Economica. Vojna v Zalivu spravlja potemtakem pod vprašaj temeljne interese te regije in vseh industrijskih držav, katerih razvoj pogojuje tuj petrolej. Če bo Zahod "zmagal", si bodo mogočne ameriške petro-kor-poracije zagotovile še trdnejšo, pravzaprav absolutno prevlado na svetovnem energetskem trgu. Če k temu pripomnemo, da bo vojna v Zalivu povzročila kolaps že itak shiranih gospodarstev v vzhodni Evropi in da bo tudi to zaviralo zahodnoevropski razvoj, potem je slika, ki nam jo ponuja prihodnost, res zaskrbljujoča in nikakor ne v ponos zahodnih demokracij. Deželna skupščina F-JK se je odločno postavila proti vojaškemu spopadu Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je na torkovi seji soglasno sprejel resolucijo o dramatičnem položaju v Perzijskem zalivu. Resolucijo so predložili svetovalci Viez-zi (KPI), Longo (KD), Dominici (KD), Vivian (Zeleni marjetice), Tersar (PSI), Cavallo (Zeleni mavrice), Rossi in Wehrenfennig (Zeleni smejočega se sonca), Brezigar (SSk), Cisilino (PSDI), Barnaba (PRI) in Gambassini (LpT). V resoluciji se najprej strogo obsoja invazijo Kuvajta in poudarja potrebo, kot poudarjajo resolucije združenih narodov, da se mora Sa-dam Husein s svojimi vojaškimi silami popolnoma umakniti iz Kuvajta, kar je osnovni korak, da se ponovno vzpostavi mednarodno pravo. Deželni svet F-JK je tudi vzel na znanje veliko zaskrbljenost javnega mnenja za izbruh vojne, ker Irak ni spoštoval termina za umik svojih čet iz zasedenega Kuvajta. Z resolucijo je bil deželni svet mnenja, da je bilo potrebno iskati politične in diplomatske rešitve (resolucijo je izglasoval pred izbruhom vojne, op. ur.) in osvojiti pozive k miru, ki jih je izrazil tudi sam papež in vložiti vse napore, da bi ne prišlo do vojnega spopada. Biasuttijeva zaskrbljenost TRST — »V prejšnji noči smo z veliko žalostjo in globoko zaskrbljenostjo izvedeli za vesti o začetku vojne v Perzijskem zalivu, ki so nam prišle po dnevu, ko je deželni svet naše dežele izrazil upanja in pričakovanja za mirno rešitev spora, do katerega je prišlo v tem delu sveta.« Tako sta predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti in podpredsednik Dežele Gioacchino Francescutto včeraj komentirala dramatični razvoj dogodkov v Perzijskem zalivu. Čeprav dogodki kažejo, da se Sadam Husein ne namerava umakniti iz Kuvajta - poudarjata predsednik in podpredsednik deželne vlade F-JK - je deželni odbor mnenja, s čimer tolmači pričakovanja deželnega prebivalstva, in želi, da bi prevladala dobra volja po dosegi miru in da bi čimprej prišlo do prekinitve vojne in začetka pogajanj, ki naj bi po smernicah Združenih narodov in mednarodne solidarnosti, v okviru katere je svoj delež prispevala tudi italijanska vlada. Predstavnika deželne vlade si želita, da bi na osnovi teh pogajanj prišlo do take ureditve na Bližnjem vzhodu, ki bi jamčila mirno sožitje med narodi. Zaskrbljenost teh ur, zaključujeta Biasutti in Francescutto, nam dajeta tudi novega elana za nadaljevanje iskanja vsake poti in to na vseh ravneh, za utrditev obdobja stalnega miru v Evropi in v svetu. Furlanija-Julijska krajina, ki si že leta prizadeva za utrjevanje sodelovanja v evropskem prostoru, ki nam je najbližji, se ne bo odpovedala tej svoji nalogi in bo nudila vsako možnost in podporo politiki miru. V vojni ni zmagovalcev po njej ostanejo vsi le tragični poraženci Bil sem v svojem neozdravljivem optimizmu med tistimi, ki so do zadnjega verjeli, da bo v zalivski krizi pri reševanju sporov vendarle prevladal zdroj' razum, da bodo možje, ki kujejo usodo tega sveta, tako ali drugače našli neko bližnjico iz hude zagate in preprečili najhujše. Verjel sem do zadnjega, da le civilizirani človek tega konca stoletja, ki se naglo preveša v tretje tisočletje po Kristusu, sposoben večje razsodnosti in večjih naporov v iskanju miroljubni1] poti pri reševanju. Prav zato me je vest, da je ameriško letalstvo zasulo Bagdoo z bombami navdalo s še večjo tesnobo. V tem stoletju je bilo že preveč krvr Kako je mogoče, da je človekov zgodovinski spomin še vedno tako kratek Kako je mogoče, da interesi naftnih mogotcev ali proizvajalcev in preprodaje]' cev orožja še vedno prevladujejo nad najosnovnejšo človekovo vrednoto, to ] življenjem? Prav v trenutkih, ko je popustil jekleni in smrtonosni objem blokov' ske logike, ko je prenehala hladna vojna in so se podrli Berlinski in druff zidovi, ko smo dokončno prepustili zgodovini mučno razdobje, ki ga italijansk mislec Norberto Bobbio imenuje »dolga evropska državljanska vojna, začet leta 14 in končana leta 89«, smo začeli verjeti, da bo mogoče graditi prihodn°s sveta na novih osnovah, katerih nosilni steber naj bi bila načela miru in sožitla: Vsa ta upanja so se podrla čez noč z enim samim ukazom mladim letalcem, naj zasujejo z ognjem nasilnega Sadama Huseina, kar pa bo stalo življenje neštet] nedolžnih. Iz vsega tega početja lahko potegnemo dokaj grenek nauk: človek I v teku stoletij dosegel neverjeten tehnološki napredek, sposoben je priti f luno, lahko obvladuje razne naravne pojave, napredoval je v vseh zvrste znanosti, ni mu pa še uspelo, da bi izboljšal samega sebe, da bi prevladal na svojimi strastmi, ki ga znajo pahniti v pogubo. Vprašujem se ob tem, če so BuS in vsi, ki so okrog njega, morda pomislili v teh dneh na besede nekdanje^ umorjenega ameriškega predsednika Johna Kennedyja, ki je pred skupšč,n. Organizacije združenih narodov dejal, da mora človeštvo narediti konec vo]nl' sicer bo vojna naredila konec človeštvu. « Mislim, da je to danes realna nevarnost in vsi nosimo za to v večji A manjši meri moralno odgovornost. Naš svet je že itak prepleten s problett]' začenši s hudim problemom lakote in narazvitosti. Nobenega dvoma ni, da 0 vsa naša prihodnost odvisna od tega, kako se bomo znali lotiti tega vprašan in kako bomo znali reševati spore z dialogom in ne z nasiljem. Od nekdo] namreč veljalo pravilo, da nobena vojna ne pozna zmagovalcev, pač pa srno njej vsi poraženi. Mislim, da to še bolj velja za današnjo vojno. DUŠAN KALC Velika zaskrbljenost slovenskih ljudi zaradi grozeče vojne nevihte v Zalivu Ivanka Hergold Ivan Peterlin Luana Grilanc Do zadnjega sem upala, da bo prevladal razum in da vojne ne bo. In res je prevladal razum, a tisti najslabše vrste, ki špekulira z materialnimi profiti na kratek rok in ki vse usmerja in podreja v imenu svoje dejanske ekonomske premoči. Vsekakor se pridružujem tistim, ki mislijo, da je s padcem komunističnega Vzhoda, prišlo v svetu do izgube ravnotežja, ki je bilo doslej labilno, bilo pa vendarle je. Tako je sploh lahko prišlo do tega, da je v tleče žarišče v Zalivu posegla Amerika kot agresor. Iršaki vodja seveda ne zasluži nobene simpatije. Če kaj, se človek nikakor ne more navaditi na logiko reševanje konfliktov z nasiljem, še zlasti, ker se o ljubezni do miru izrekajo tisti, ki držijo orožje v rokah... V bistvu gre za veliko politično šibkost, za šibkost diplomacije in za tragično nemoč kulture miru... Lekcija, ki smo jo dobili vsi ljudje dobre volje, je zelo bridka: ne morete nič! Upamo pa še zmeraj lahko, da bi bilo čim manj evropskih držav vpletenih s svojimi vojaki in da bi se mora čim prej končala, če se je že morala začeti. Prav tako še lahko upamo, da bodo sedanji graditelji destrukcije plačali za svoje napake z dokončno izgubo svojega političnega vpliva in da bodo posledice za nedolžne čim blažje. Moja misel se pridružuje papeževi, vsem resničnim kristjanom, mirovnikom in italijanski politični levici, vsem torej, ki vojni kot taki nasprotujejo. Za nas Slovence, ki čutimo z novo matično državo, je nova svetovna situacija še posebej boleča, saj se lahko upravičeno bojimo, da bodo v senci vojskinih grozot morebiti ogroženi tudi demokratični doseški v Jugoslaviji. Za Tržačane pa mislim, da so se iz posledic in iz dolgotrajne medetič-ne povojne mržnje toliko naučili, da jih bo zdaj čim več na strani tistih, ki vsako vojno zavračajo, kar lahko v vsakem primeru prispeva h kulturi sožitja. Tragični razplet dogodkov v Zalivu me je najprej povsem presenetil, potem je bila tu osuplost, vse to pa se je v meni prelilo v resnično občuteno razočaranje. V vojni vihri vidim predvsem velik poraz človeka, poraz njegovega dostojanstva, poraz človekovega razuma. Vem, da sem majhen človek, da so verjetno v zakulisju tega svetovnega spopada velike »igre« in veliki režiserji, ki so se odločili, da svojo predstavo uprizorijo na tistem odru, s tistimi kulisami, tistimi igralci, tistimi statisti in da je verjetno vse to za »majhnega« človeka pretežek inteligenčni zalogaj. Kljub vsem mentalnim naporom, da bi razumel, pa se je v meni le usidralo grenko spoznanje, da človeško občestvo le ni vsega naredilo, kar bi moralo, da ni hotelo posvetiti edinemu sprejemljivemu orožju - besednemu dialogu - vseh atomov razpoložljivih energij. Ob nočnem televizijskem gledanju spopada, se mi je zazdelo, da gre pri vsem le za spektakel in v sebi sem začutil odpor nad vsebinsko plitvino poročanja, nad medijskim vdorom v moje, že itak zbegane, misli. Sam nisem doživel vojnih grozot: vse se lahko samo predstavljam iz živega poročanja ljudi in prebiranja tovrstne literature. Pa vendar: v letih mojega odraščanja je vzporedno z mano raslo prepričanje, da se vse to, kar se je dogajo s človeštvom, ne more več ponoviti. Kakšna zmota! Če je res, da je človek s svojim razumom čudovito bitje, je tudi res, da ga loči od živalskega, barbarskega sveta zelo tenka pregrada. In tokrat je zmagalo barbarstvo! Dijakina IV. b razreda znanstvenega liceja France Prešeren Luana Grilanc nam je o vojni in o hudi zalivski krizi povedala naslednje: »Med dijaki prevladujejo dejansko tri težnje. Nekateri imajo zelo zmedene pojme in si v glavnem želijo samo to, da bi prevladal mir. Drugi dijaki se v bistvu popolnoma strinjajo s tem, kar počenja predsednik ZDA Bush. Ob teh večinskih mnenjih pa obstaja tudi manjšina dijakov, ki bi hotela, da se ameriške in druge čete umaknejo iz Zaliva. Ti dijaki pravijo, da bi se morale tamkajšnje države same "preurediti" in spremeniti avtoritarne režime v demokracijo. Sama sem mnenja, da bi morali priti do kompromisa. Husein bi se moral umakniti iz Kuvajta, Američani pa bi morali biti pri svojih stališčih bolj elestični. Pustiti bi morali, da pereče probleme uredijo med seboj tamkajšnja ljudstva in države, skratka, ne bi se smeli vmešavati v nekatere probleme. Ob teh stališčih pa je med dijaki opaziti veliko strahu. Dejstvo je, da imajo mnogi prijatelja ali pa sorodnika, ki bi ga lahko doletelo to, da bi moral v vojaški suknji oditi v Zaliv. To je seveda zelo hudo in zato je prav strah tisto čustvo, ki je med mojimi sošolci in tudi ostalimi mladimi najbolj razširjeno.« Grožnje za slovensko gospodarstvo KOPER — Vojna v Zalivu ima lahko katastrofalne posledice za Luko Koper, nam je včeraj povedal direktor tega koprskega pristanišča Rudi Dujc. Če bi namreč prišlo do zaprtja Sueškega kanala, bi promet v koprski Luki močno upadel. Vse severnojadranske luke so namreč najboljše izhodišče za prometno povezavo med Srednjo Evropo, Bližnjim, Srednjim in Daljnjim Vhhodom. Če se ta pot prekine, bo trpela tudi Luka Koper. To so lahko v koprskem pristanišču občutili pred približno 15 leti, ko je že bil zaprt Sueški kanal in so na ta račun izgubili kar precej tovora. Prav tako so izgubili zelo dober posel v času iransko-iraške vojne, ko so zaprli mejo med Irakom in Sirijo in so morali čez noč ukiniti zelo donosno ferry (trajektno) linijo s sirijskim pristaniščem Tar-tous. Trenutno se v Luki Koper še ne pozna, da se je začela vojna v Iraku. Toda že blokada Iraka (pred tem pa iransko-iraški spopad) so vplivali na to, da je tovor iskal druge poti. Tako je avstrijski podjetnik moral v Iran voziti 60 tisoč kubičnih metrov lesenih proizvodov preko Sovjetske zveze, namesto, da bi jih peljal skozi koprsko pristanišče. Aldo Krejačič s Splošne plovbe Portorož nam je povedal, da so cene nafte, oziroma goriva za ladje že v dneh pred izbruhom vojne nekoliko poskočile in sicer 50 dolarjev (s 150 na 200 $) pri vsaki toni goriva. V Splošni plovbi, kjer nimajo nobene svoje linije za države Bližnjega Vzhoda, ocenjujejo, da bi zaprtje Sueškega kanala lahko nekaterim ladjarjem prineslo celo nekaj več zaslužka, saj bi se pot (okoli Afrike) bistveno podaljšala in naenkrat bi zaradi daljših voženj potrebovali več ladij, to pa bi lahko vplivalo na višje voznine. Jasno je, da so se z začetkon vojne v Iraku bistveno povišale zavarovalnine za ladje, ki plujejo proti nevarnim morjem. Londonski konzorcij zavarovalnic sicer še ni objavil, katere luke in morja se štejejo za naposredna vojna področja, iz teh pristanišč in morij bi se namreč tovorne ladje morale umakniti. Na področju večjega tveganja zaradi vojne pa zavarovalnice zahtevajo veliko višje zavarovalnine. Tako znaša zavarovalnina za eno od ladij Splošne plovbe (z nosilnostjo 45 tisoč DWT, in ocenjeno vrednostjo 15 milijonov dolarjev) na teden 40 tisoč dolarjev. Trenutno ima Splošna plovba le dva ladji na t.i. tveganem območju. Čezoceanka Bohinj naj bi bila do 24. januarja zasidrana v turškem pristanišču Nemrut Bay ob Egejskem morju (kasneje je namenjena za Gibraltar), ladja Kranj pa je v pakistanski luki Karachi, od koder bi morala jutri izpluti za Daljnji Vzhod. Drugi dve ladji Splošne plovbe, ki sta pa oddani v časovni najem, pa bosta konec januarja prispeli v Egipt. Ladja Planica naj bi 31.januarja priplula v Aleksandrijo, Kanin pa vozi koruzo za Port Said. Peter Požrl, komercialni direktor koprskega Istrabenza pa nam je povedal, da je oskrba z naftnimi derivati normalna in da so le v zadnjem času imeli nekoliko več gneče pri nakupu kurilnega olja. Povedal nam je tudi, da Istrabenz nima kakih velikih zalog goriva in da bi te zaloge, če ne bi bilo novih dobav in bi bila enaka poraba, trajale kakih deset dni. Vendar imajo tudi nekaj rezerv Republike Slovenije, ki pa bi zadoščale za nekoliko dalj časa od Istrabenzovih. BORIS ŠULIGOJ Srečko Colja Med tistimi, ki smo jih zaprosili za pisne ali pa ustne izjave, je bil tudi Srečko Colja, ki je v svojem življenju dejansko doživel kar dve vojni. V prvi je bil sicer še otrok, v drugi pa je bil aktiven partizanski borec. Colja nam je dal naslednjo izjavo: »Predvčerajšnjim smo bili na sestanku in sam sem bil prepričan, da ni več kot deset odstotkov možnosti, da vojne ne bo. Osebno mislim o zadevi takole: ko bi do spopadov ne prišlo danes, bi do tega prišlo v prihodnosti in morda bi bila vsa zadeva še hujša. Sadam Husein bi morda pridobil na svojo stran še druge arabske države in bi se tako kriza še razširila. Seveda nočem s tem reči, da sem za vojno, sam sem proti vojni, vendar menim, da je treba biti pri teh stvareh nepristranki. Od vedno me motijo tiste mirovne manifestacije, kjer ljudje naprtijo vse krivde le eni strani, so pa prizanesljivi do drugih. To sem na primer opazil tudi na nekaterih razstavah. Sam sem doživel kar dve vojni in zato vem, da prinaša vojna velike žrtve, tudi tokrat lahko umre na tisoče ljudi. Obstajajo pa seveda odprte dileme. Kaj bi se zgodilo, ko bi se Irak vojaško še okrepil? Po drugi strani pa ne moremo mimo vprašanja, kdo je dal Huseinu orožje. Pri teh ocenah je potrebna določena objektivnost. Vsekakor pa bodo posledica vojne številni mrtvi ljudje. Ferruccio Clavora Smo v situaciji, v kateri ni P°vse^ jasno, ali naj prevlada moralna ali V litična ocena. Sklep, da se uporabi s ^ proti Sadamu Husseinu temelji na n celih mednarodnega prava, trebs p_ ^ obenem poudariti, da v preteklosti ^ načela niso bila vselej uresničena isto energijo. Če mednarodna sk^r nost namerava odslej uporabljati 5 proti kršitvam mednarodnega redaJ treba preučiti vse možne posledice kega stališča. ;a Odločnost mednarodnega lahko prepreči nove morebitne v0^us ke avanture, obenem pa utrjuje »staje, quo« v korist držav, ki postanejo v jansko edini politični subjekti. ' ^ zato gre za konservativno izbirOi^ krepi moč držav v njihovem ustroju na škodo morebitnih razi' .. izbir narodov - na primer njihove P vice do samoodločbe, ki je tudi za) čena z mednarodnim pravom. re- Zlasti v obdobju epohalnih memb, kot so sedanje, se mi uP°rtv0 sile ne zdi najbolj primerno sredpe-za reševanje mednarodnih sporov- . jansko bi naprednješi pogled na 00 t. se med državami in narodi, ki bi “Pj)i teval tudi uveljavljanje narodno e, čustev, terjal povsem nov svetovn a v, opolitični zemljevid. Kajti saG,cine sklopu nove, dogovorjene in svobo razmejitve oblasti med državafl^te-mogoče ustrezno odgovoriti na z „o vo, ki se poraja še zlasti v Evrop 1 drugačnih odnosih med narodi. Treba je razkrojiti staro, da a0t^ nastane novo. Samo tako bo ®cgv6' začeti novo fazo v odnosih men ^foO' rom in Jugom, med zahodom in. dom za svetovni in dekolon1 ju nadzor nad svetovnim bogastvo stj, znanjem v okviru svetovne ki teži k miru v spoštovanju ^°sz{ie93 stva narodov in vsakega posam6 človeka. # Izjave o zalivski vojni SEŽANA — Milena Pegan-Fabjan, direktrica zdravstveh^ doma Sežana in predsednica sežanskih prenoviteljev: Zalivsk3 ,(id je prišla v najstrahotnejše možno razvojno obdobje. Zato je iz težko napovedati njen razplet in posledice, ki jih bo prav goto . p? ekonomskem in političnem področju občutil vse svet. NajtP-^ ^ bodo seveda prizadeli navadni ljudje. Dogodke v Kuvajtu, diP1 mer imela nekdaj. pub Davorin Kaurič, predstavnik izvozno-uvoznega podjetja tf-rovkinja v Kopru: Najnovejše dogodke v Zalivu razumem rovKinja v Kopru: iNajnovejse dogodke v /.aiivu razumem g, ditev pripravljenosti razvitega sveta, da reagira in poskuša P® geh1 pri odpravljanju vseh spornih vprašanj na našem planetu. Z-demokratični svet je s tem pokazal pripravljenost, da se uprf ^ šnemu kršenju človekovih pravic in suverenosti šibkejših drz dogajanje v Zalivu v nekaterih značilnostih lahko primerjamo ogrožanjem suverenosti jugoslovanskih republik in naspr° zakonitim odločitvam prebivalcev Hrvaške in Slovenije, oc^ °etj K° stop zavezniških sil na Srednjem vzhodu poskušam razum^^ti] vojno za mir, četudi načelno pri razreševanju kakršnikoli n ne odobravam uporabe sile. Ci- na Srednjem vzhodu nasploh jemljem kot neuspeh svetovne macije, v okviru katere zaradi znanih jugoslovanskih notranji je tudi naša zunanja politika že dolgo nima takšne teže, ko Z zadnje seje Izvršnega odbora SKGZ v Trstu Za skupen nastop TRST — Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na zadnji seji obravnaval vrsto vprašanj, ki zadevajo razne aspekte življenja organizacije, hkrati pa se je dotaknil tudi nekaterih vrpa-pnj, ki zadevajo življenje celotne slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski •rrajini v luči zadnjega razvoja dogodkov tako v Italiji in po-sebej v naši deželi, kakor tudi v matični domovini. V tem okviru je Izvršni odbor SKGZ Proučil zlasti dva dogodka, ki sta bila v zadnjem času delež-na velike pozornosti naše narodnostne skupnosti in ki sta zanjo sploh velikega pomena. 0 sta bila dokončna parla-drontarna odobritev zakonskega osnutka o obmejnem sode-ovanju ter zaslišanje sloven-krh predstavnikov v ožjem dboru prve senatne komisije z^ezi z zaščitnim zakonom. Poudarjeno je bilo, da se z akonom za obmejna območja Poleg novih širših možnosti za azvoj sodelovanja ob meji na 9°sPodarskem, pa tudi družbe- nopolitičnem področju, odpirajo ugodne specifične možnosti za slovensko narodnostno skupnost, ki ji zakon zagotavlja finančno podporo za razvoj njenih kulturnih dejavnosti. Spričo težav, ki pestijo nekatere slovenske zamejske kulturne organizacije in ustanove, predstavlja zakon pomemben korak na poti priznavanja slovenske manjšine in njene vloge ob meji. Zakonska določila bo morala sedaj čimprej pretvoriti v konkretna dejstva deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. V ta namen pa bo potreben skupen in kar se da enoten napor vseh političnih in kulturnih dejavnikov naše manjšine, da bi deželne organe pripravili k hitremu in pravičnemu ukrepanju ter jih postavili pred jasne in konkretne naloge in odgovornosti pri izvajanju zakona za obmejna območja, vključno s tistim delom, ki predvideva dodelitev in porazdelitev državnih sredstev za kulturne dejavnosti manjšine. Izvršni odbor SKGZ zato meni, da je potrebno v tej fazi hitrejše in prožnejše dogovarjanje med raznimi kompone-netami manjšine za oblikovanje skupnih zahtev v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti. To predpostavlja čimprejšnjo opredelitev takšnega skupnega predstavništva, ki bo sposobno složno, hitro, prožno in učinkovito odgovarjati na naraščajoče potrebe manjšinske skupnosti. Del razprave je bil, kot rečeno, posvečen tudi slovenskemu zaščitnemu zakonu in postopku za njegovo odobritev. Pri tem je Izvršni odbor SKGZ pozitivno ocenil tako potek avdicije v ožjem odboru prve senatne komisije, kot ravnanja slovenskih predstavnikov, ki so znali ponovno najti skupen jezik ter v ta namen izoblikovati in predložili v senatu skupen dokument. Prav takšen enoten pristop je po mnenju Izvršnega odbora SKGZ potreben še naprej, tako v boju za pravično zakonsko zaščito kot za uresničevanje zakona o obmejnem sodelovanju. Spremembe zimskih grajskih večerov SEŽANA — Zimski grajski večeri, ki jih letos prvikrat organizirata sežanska Zveza kulturnih organizacij in Turistično društvo Štanjel (medtem ko so lani uspešno zaključili že pete poletne grajske kulturne prireditve), so v galerijo Lojzeta Spacala v Štanjel privabili veliko obiskovalcev. V decembru so si ogledali kar tri kvalitetne glasbene prireditve priznanih kulturnih ustvarjalcev: večer šansonov z Meri Avsenak in Bojanom Adamičem, nastopil je Big Ben Hit Ouartet iz Nove Gorice in skupina Die Zeit (na sliki) iz Trsta. Zimski grajski večeri se bodo nadaljevali z dvema koncertoma kantavtorja Iztoka Mlakarja iz Nove Gorice in sicer v torek, 22., in petek, 25. januarja, ob 20. uri v galeriji Lojzeta Spacala. Koncert kitarista Igorja Starca iz Trsta, ki je bil predviden za 19. januar, pa je prestavljen na soboto, 26. januarja. In prav s tem koncertom se bodo zaključili letošnji zimski grajski večeri. Organizatorja si prizadevata, da bi postali tradicionalni, obenem pa že razmišljata in snujeta program za poletne grajske večere, ki so do sedaj v prijeten in akustičen štanjelski grajski ambient privabili veliko poslušalcev. Dogodek, ki je razburil prebivalce Istre Psi tartufarji svoje znanje plačajo tudi z življenjem Pljuta — Istrski gozdovi niso samo Pravj ,9a področja, temvem tudi ‘Ufov rudnik dragocenih gob tar-jkagi j. . ie tudi kraj, kjer izjemno biramo t' S PomoČ)0 katerih lahko na-^vlj6t)| te gobe, svoje znanje plačajo z ^rteri1 <^ePrav so prvič zastrupili ^Sf.Psa že pred 12 leti, je šele Prirner, ko so v bližini akumu-Vrhuris)9a jezera Butoniga zastrupili 3 ve. f ® Pse tartufarje, razburil duho-skdi zajj^nja policija je na dobri ^kodov jVPhevalcu Ps°v. ki je ne le , lastnike psov (gre za visoke lapje iJ^eč storil tudi kaznivo detle 9 ozanja ljudi in njihove lastni- *ettl Področje Buzeta v Istri, pri ^0cenik omeniti skrivnostnih in dra- No drugem planu, saj nas zani-^apje n.. arlufarji, ki svoje vrhunsko P 1 iskanju buzetskega »belega » trun];_a .jejo s svojimi življenji. 6 Sele^ ®Uzeta staro že 12 let, vendar rofj—J* psov tartufarjev je na JU Bir vatn1 j ®dnji primer, ko so bratoma J:e91a /pPderu Vivodi iz vasi Marče-; hipili tri vrhunsko usposob- v6v- Še j ' razburil prebivalce teh kra->V, f,..11.65 je to glavna tema pogo-rw'r*lca tc tein Pa vsi upajo, da bodo Pašli 9rozotnega dejanja čim-lastno111 kaznovali, saj je oškodo-5106 in ncu' ^ti pa ogrožal prebi-Pphovo lastnino. BftEZ pSA JE ISKANJE NePr NEM°GOČE tHlci tartufi110 ki bilo v zvezi z nabi-tia,°dkunn,°V Sovoriti samo o privlač-tp^P1. 10"' C,eoi teh g°b (tuber mag-S|3 ki ta J,e tatinsko ime za vrsto tar-tioi/ 3o?h °.v buzetskih in motovun-sli»teri rart-1^' .Nabiralcem tartufov ki *ka, vena °&tajo lahek način za-Pa116 Pozna ar to labko govori le tisti, Per,*16 tzjenfn11^1119 iskanja, predvsem n0”a tr^tj 00 napornega in dolgotraj-lahi?retaniilri dresuri psov. Le s skraj-isti°.ti psi J11® in izpiljenim vohom v .k Povri aidej° Podzemno kraljico Po,V°iih snHuV' Objektivnejši bomo in Peg aH vSP b?h pravičnejši, ko bomo i$k;a Posla okoliščine tega nenavad- jeatPe g^ufa, ht g bobne *?el0 naporno delo. Vstati posebno istrskega za sladokusce te en- Vj iltonia „e Pred zoro, v enem dne-fePn ■ et kji vei urah prepešačiti ne-rtp. n1? to onietrov na poznanem te-^iitiai1* tem lePem ali grdem vreme-Psj ji6 tprij Ve 1° ne pomeni nič, če PjitgSo Dr dobrega psa iskalca. Prav žek" Ste V' tem poslu glavno vlogo, Preg Pjihoviv, Zasluga za dober zaslu-W Stavija .n lastnikov. Poleg tega vljer..6b»e liti trenutke, ko njihov je naletel na lep primerek, potem jih ta posel prevzame. Razburjenje doseže vrhunec, ko s posebno lopatico tartuf izkopljejo in očistijo. Prodaja dragocenih tartufov je le zadnji del, logična posledica vsega vloženega dela. Zadnjo sezono je bila prodaja tartufov še posebno zanimiva zaradi visokih odkupnih cen, tako da so nekateri nabiralci, seveda s pomočjo svojih psov, našli gobe tudi za 3 oz. 4 milijone Lit. Jasneje torej postaja, zakaj so trije takšni psi, v čigaršnjo dresuro je bilo vloženega mnogo truda in odrekanja, plačali svoje znanje z življenjem. Njihovim lastnikom je bila tako storjena dvojna materialna škoda (izgubili so drage pse, s tem pa tudi možnost dobrega zaslužka), ki se je ne da nadomestiti, niti plačati z nobenim denarjem. Samo tisti, ki ima rad živali in zanje tudi lepo skrbi, razume, kaj pomeni izguba psa za nekoga, ki skoraj celo svoje življenje živi s psmi. ŽELIMO, DA SE PRENEHA Z ZASTRUPLJANJEM PSOV Ko smo v vasi Marčenegla, 13 kilometrov oddaljeni od Buzeta, obiskali brata Ivana in Rudera Vidova, smo začutili veliko žalost, ki se je naselila na njuna domova. 4. novembra lani so namreč zastrupili njune družinske ljubljenčke. Naš prvi sogovornik, 67-letni Ivan Vivoda, se ne more pomiriti z izgubo svojih dveh psov. Žalostno in hkrati z ogorčenjem pripoveduje o tistem usodnem jutru, ko so mu zastrupili psa, 3-letno Duli in 18-mesečno Almo, vrhunsko dresirani psici, katerima skupaj s Tarzanom, tretjim zastrupljenim psom, ni bilo para med psi tartufarji v tem kraju. »Tistega jutra sem okoli štirih zjutraj odšel s svojim bratom na tartufe v okolico akumulacijskega jezera Buti- niga, kamor tudi sicer vedno hodiva. Ker je bilo še temno, smo si svetili z baterijskimi svetilkami. Okoli 5. ure sem videl, da je moja Duli nekaj pojedla, vendar sem mislil, da gre za ostanke hrane. A že čez nekaj časa je pes prišel k meni, se počasi prevrnil in poginil. Kmalu se je enako zgodilo še mojemu drugemu psu Almi, ki je bila v naši neposredni bližini. Takoj mi je postalo jasno, da sta zaužila strup. Bil sem ves iz sebe, bil sem v šoku, saj sem se zavedal, kaj vse sem izgubil. Duli sem kupil v Čakovcu pri Stjepa-nu Matanu, Almo pa v Bosanskem Brodu pri Dragu Grgiču. Mnogo truda sem vložil v to, da sem ju končno naučil odkrivati tartufe. Morda lahko dresuro še najbolj ponazorim z besedami, da v času vadbe človek postane pes in pes človek,« nam je povedal Ivan Vivoda, kmečki upokojenec, ki dobiva 350 dinarjev pokojnine na mesec in ki mu je nabiranje tartufov v tem smislu edini vir prihodka. Njegov brat, 56-letni Rudero Vivoda, kmet, solznih oči pripoveduje dogodek: »Nahajal sem se ne istem področju, od svojega brata oddaljen petdeset metrov. Moj pes Tarzan, za katerega sem pred štirimi leti plačal tri milijone lir, je tudi pojedel strup in v moji bližini izdihnil. Vse se je zgodilo nedaleč od jezera na terenu, kjer tudi sicer vedno iščemo tartufe in kjer mi vsako tretje leto zastrupijo po enega psa. Tokrat sem najbolj prizadet, saj je Tarzan takorekoč hranil mojo družino. Pretočili smo mnogo solz, a je vse za-manj. Na istem terenu nas je sedem, ki s psmi odkrivamo gobe, vendar so samo še enemu lastniku (poleg mojega brata) zastrupili psa. Ostalim štirim lastnikom se to še ni zgodilo. Tisti, ki počne to grozoto, dobro ve, za katere pse gre in vse to počne premišljeno. Psa je potrebno uriti dve ali celo tri leta. Z bratom se zavedava, da nama ati iv," v ucuuiite, ko njmov tl Po Zemi'311 V0Ip tartufov' začne ---- -------------—------------------------ -------------- ji in's tem da vedeti, da Ivan in Rudero Vivoda kažeta mesto, kjer so zastrupili njihove pse. (Foto Z. V.) nič ne more nadomestiti nastale škode, vendar želiva, da se zastrupljevalec najde in zasluženo kaznuje, saj lahko samo na ta način ustavimo to stalno uničevanje psov. Ali je zares potrebno v tej naši lepi Istri, v tako lepi naravi postavljati strup?« Najbrž bi tudi ta dogodek kot vsi prejšnji ostal le grenka preteklost, ko si lastniki zastrupljenih psov niso upali prijaviti zastrupljanj, boječ se še hujšega maščevanja, saj sumijo, da to počne nekdo, ki jih dobro pozna in ki pozna vrednost njihovih psov, če ne bi Ruderov sin Mladen Vivoda prijavil vso zadevo miličnikom. »Nisem mogel več prenašati očetove žalosti, ki mu lahko izguba psov pusti tudi težje psihične in zdravstvene posledice, poleg tega pa si tudi želim, da bi se končno enkrat prenehalo zastrupljanje nedolžnih živali. Dogodek sem prijavil postaji milice v Buzetu, ki bo, prepričan sem, vso zadevo razrešila na najboljši možni način. Dosedanje molčanje je koristilo predvsem storilcu, ki je postavljal strup točno na tistih mestih, kjer sta se gibala oče in stric, kar pomeni, da gre za nekoga, ki dobro ve, kaj dela,« nam je povedal Mladen Vivoda. ZASTRUPLJENIH 16 PSOV Zastrupljanje psov tartufarjev se v tem kraju dogaja že 12 let. Do sedaj so zastrupili že 16 psov, kar je povzročilo njihovim lastnikom velikansko materialno škodo. Pa ne samo to. Nevaren strup, ki se lahko kupi le v tujini, je postavljen v bližini akumulacijskega jezera, kjer lahko jezero ob povečani gladini poplavja, zato predstavlja nastavljeni strup določeno nevarnost tudi za ljudi. Obiskali smo postajo milice v Buzetu, kjer nas je poveljnik Anton Medica prijazno sprejel in v zvezi s tem primerom povedal naslednje: »Res je, da je najbolj zanimiva tema teh dni zastrupljanje psov. Res je tudi, da smo prvo prijavo zastrupljanja psov prejeli od Ivana in Rudera Vivoda iz Marčenegle ko so jima zastrupili pse. Po prijavi smo začeli s preiskavo in že podali kazensko ovadbo za neznano osebo, ki bo morala (ko jo bomo odkrili) odgovarjati tudi za kazensko dejanje ogrožanja splošne varnosti ljudi in imetja po 153. členu KZ Hrvat-ske. Smo na najboljši poti, da ta primer tudi uspešno zaključimo, poiskali pa smo tudi pomoč od policijske uprave iz Pulja, od koder so operativci že odšli na teren in opravili nekaj potrebnih razgovorov.« Ni še potrjena vrsta strupa, saj ni potrebnih sredstev, da bi psa, ki ga hranijo na Veterinarski postaji v Buzetu, poslali na analizo v Veterinarski inštitut v Zagreb. O tem nam je nekaj več povedal Blaž Zidarič, veterinar buzetske veterinarske postaje: »Bil sem dežuren tistega dne, ko so me obvestili, da so zastrupili tri pse. Ker so jih že pokopali, sem jim naročil, naj jih odkopljejo in prinesejo na postajo. Potem sem jih odpeljal na Reko na Veterinarski zavod, kjer so potrdili, da so psi bili zastrupljeni. Vendar, da bi določili vrsto strupa, bi morali obvezno opraviti analizo, ki jo izvaja le zagrebški Veterinarski inštitut, stala pa bi od 10 do 20.000 dinarjev, odvisno od trajanja same analize. Na policiji so nam rekli, naj enega psa zadržimo in ko bodo dobili nalog, naj ga odpeljemo v Zagreb, bomo to tudi storili. Osebno mislim, da bi morali najti sredstva za analizo, ki edina lahko potrdi, za katero vrsto strupa gre.« Na vprašanje, ali bodo psa končno poslali na analizo, s katero bi ugotovili vrsto strupa, ki bi lahko predstavljal tudi potencialno nevarnost za zdravje ljudi, saj je nastavljen v bližini akumulacijskega jezera, nam je Anton Medica odgovoril: »V zvezi s tem se odvijajo pogovori s podjetjem Vodoprivreda iz Buzeta, da bi namreč oni krili stroške analize, ki niso majhni. Vseeno mislim, da bomo našli način, kako zastrupljeno žival poslati v Zagreb.« Zastrupljanje psov tartufarjev je samo dopolnilen že tako razburljive zgodbe o prigodah fanatičnih in praznovernih tartufarjih. Na koncu pa vendarle ostaja vprašanje ali je zares lahko zavist zaradi dragocenih tartufov bila vzrok za tako žalostne dogodke, ki imajo lahko celo zelo hude posledice? Do kdaj bodo sicer mirni, pošteni in marljivi prebivalci te skromne domače vasice bili še vznemirjeni? Morda pa bi bilo tudi brez zastrupljanja psov dovolj tartufov za vse... GOLF ZA PSA TARTUF AR JA Sezona nabiranja tartufov navadno traja od 1. septembra do 15. oktobra, včasih lahko dlje, odvisno od vremenskih razmer. Iskalci tartufov prevozijo veliko kilometrov in pri tem ne najdejo ničesar, zgodi pa se lahko, da naletijo na pravo bogastvo. Pse tartufarje učijo veščine iskanja tartufov na enem samem področju od enega do treh let, odvisno od sposobnosti samega psa in vztrajnosti njegovega lastnika, na novi teren pa ga navadijo v približno desetih dneh. Ivan in Rudero Vivoda se že dvajset let ukvarjata z nabiranjem tartufov. Imela sta mnogo psov, pri čemer trdita, da svojega psa, ki je izurjen za odkrivanje teh gob, ne bi dala niti za novega dizelskega golfa. Mogoče se zazdi ta trditev na prvi pogled pretirana, a je povsem razumljiva, če vemo, da lahko takšen pes v času svojega življenja prisluži svojemu gospodarju kar nekaj avtomobilov. 15.000 DIN ZA KILOGRAM TARTUFOV Preteklo sezono so za kilogram tartufov prvega razreda (odvisno od teže posamezne gobe) izplačevali do 15.000 dinarjev. Čeprav minula sezona ni bila ravno naklonjena nabiralcem, so med drugim prav na področju Buzeta našli 750 gr težak tartuf, ki pomeni tudi lanski rekord. ZORAN VLAJIČ Mesto pod šokom ob sicer pričakovanih vesteh o izbruhu vojne v Perzijskem zalivu Tržačani se zaskrbljeno sprašujejo, koliko časa bo vojna trajala in koliko žrtev bo zahtevala Dijaki prvi manifestirali za mir Vznemirljivega čakanja je torej konec: vojna v Zalivu se je začela. Ljudje so za vest izvedeli takoj, saj so mediji začeli poročati o napadu ameriških bombnikov praktično v živo. Veliko Tržačanov je radijskim ali televizijskim vestem sledilo še dolgo v noč, večina pa je za vojno izvedela šele zjutraj ob kavi. Bombe so presenetile Huseinovo obrambo, ne pa svetovne javnosti. Komentarji v barih so si bili včeraj zjutraj edini: ni bilo pričakovati drugega, vprašanje je le, kdaj se bo vojna končala in koliko žrtev bo zahtevala. Zavest, da divja na Bližnjem vhodu vojna vihra, je priklenila ljudi na radijske in televizijske sprejemnike. To je bilo opaziti tudi v Trstu, saj so bile ulice in trgovine z razliko od prejšnji dni neobičajno prazne. Strah pred pomanjkanjem in skokovitem porastu cen osnovnih živil je očitno klonil prepričevanju medijev, kajti v veleblagovnicah včeraj ni bil tako opazen pojav obsežnih in nerazsodnih nakupov. Živčna napetost, ki jo je bilo otipljivo čutiti v prejšnjih dneh, je popustila, ljudje so se pač sprijaznili z dejstvi in pomnožili klic k miru. Prva je reagirala mladina z višjih srednjih šol, ki se je spontano odločila, da gre na ulice. Mladi so se zbrali na Goldonijevem trgu in na Trgu Unitck, kjer so pridružili shodu sindikalistov in delavcev. Popoldne so se sindikati srečali, da bi se domenili za skupne pobude, ki so se v drugih italijanskih mestih zvrstile že včeraj. V Križu so vsekakor vaške organizacije in Odbor za zaščito vasi potrdili mirovno manifestacijo in baklado, ki so jo napovedali za danes zvečer. Zbirališče je ob 19.30 na trgu pred cerkvijo, od koder bo tihi sprevod krenil k spomeniku. Medtem ko je večina Tržačanov, tudi zaradi strupenega mraza, priklenjena pred televizorji, pa so na delu policijski agenti in karabinjerji, ki stražijo vse strateško pomembne objekte, v prvi vrsti naftni terminal, železniške postaje, mejne prehode, sinagogo, radijsko in televizijsko postajo, objekte Enel in Acega, ambasade in sedeže konzulatov. Že nekaj let je prav zahteva po rohjj skupni imenovalec raznih mladinski organizacij in gibanj, zato je razumi)1 vo, da je vest o vojni v Iraku dvignl na noge mladino. Včeraj so bili PraV dijaki višjih srednjih šol tisti, ki prvi reagirali na vest, da so bombm združenih sil napadli Bagdad. Večin3 jih v šoli ni ostala dolgo, dijaki so tili potrebo, da javno izkažejo svoj nasprotovanje vojni vihri in prelivanj ^ krvi. Z zavestjo, da je njihov glas _P° memben, a žal prevečkrat neupoš*6 van, se jih je včeraj zjutraj več s zbralo na Trgu Unita in Trgu Goldom kjer so uprizorili sit-in in se pridruži manifestaciji sindikatov. S skandiranjem gesel in parol, ko tudi proti italijanskim politikoffli dali duška svoji jezi, pa tudi občutk strahu in nemoči. Kaj pravzaprav ® lijo dijaki o vojni? Če zelo poenostav mo njihova stališča, lahko ugotovim^' da je večina zmedenih in da ne ' kako tolmačiti razne dogodke, j6 ”. veli' so odločno proti vojni in za kulturo Manifestacija študentov in delavcev včeraj zjutraj na Trgu Unitš CGIL, CISL in UIL pozivajo občane k udeležbi na shodu, ki bo ob 18. uri pred občinsko palačo na Trgu Unita Danes enotna manifestacija sindikalnih organizacij v znamenju odpora proti logiki nasilja in spopada Protestne manifestacije in shodi proti vojni so se kar vrstili dan pred dejanskim izbruhom vojne v Zalivu. Tudi v našem mestu se je javnost odzvala strankam in družbeno angažiranim organizacijam, ki so so tudi včeraj, to je ko se je že razvedla vest, da je prišlo do oboroženega spopada, priredile vrsto pobud. Sindikalne organizacije so bile seveda med najbolj angažiranimi in delavski Trst je pokazal, da se ni predal logiki vojne, pač pa da bo še dalje izražal svoje zahteve po miru in sožitju. Včeraj popoldan pa so se na sedežu CGIL sestali zastopnikLvseh treh tržaških tajništvih sindikalnih organizacij. Po nekajurnem sestanku so se CGIL, CISL in UIL domenile za skupno akcijo, ki bo danes ob 18. uri. Ponovno vzpostavljena enostnost, ki so jo vsaj delno skalila stališča UIL glede na včerajšnji shod za mir, je v tem trenutku bistvenega pomena, poleg tega pa je lahko jamstvo za uspeh protestne manifestacije, ki bo potekala pod geslom »zaustavimo vojno«. Sindikalne organizacije so sporočile, da so se do zadnjega borile zato, da bi ne prišlo do voj- ne, sedaj, ko so že sprejeli končno odločitev, pa menijo, da še ni prepozno. Od italijanske vlade zahtevajo, naj stopi do kolegov ES in se odločno postavi za to, da bo vojne čim prej konec. Če je vojna že neizbežno dejstvo, potem naj bo vsaj čim krajša in vsekakor z omejenim številom žrtev. Zato sindikati tudi toplo vabijo Tržačane, da se udeležijo današnjega shoda. K pobudi je pristopil tudi Sindikat slovenske šole, ki se priporoča šolnikom, dijakom in staršem, naj se manifestacije množično udeležijo. Zbirališče bo ob 18. uri na Trgu Unita, od koder bodo udeleženci manifestacije v sprevodu odkorakali do trga pred Sv. Antonom Novim, kjer bodo imeli sindikalni zastopniki zaključne posege. Sindikalne organizacije pa vabijo tudi udeležence, naj ne nasedajo na morebitne provokacije, še posebno, če gre za akcije, ki bi lahko bile razdiralne ali huliganske narave. Tajništva CGIL, CISL in UIL so se obrnila tudi na evropsko zvezo sindikatov, od katere zahtevajo, da zavzame enotno protestno linijo in v imenu vseh delavcev zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Zalivu. Protestne manifestacije pa so se vrstile tudi večraj. V številnih podjetjih so namreč stavkali za mir. Pristaniški delavci in delavci podjetja Sadoch so za 4 ure prekinili z delom, državni uslužbenci pa so stavkali ves dan. Sindikalna organizacija CGIL je v jutranjih urah priredila shod na Trgu Unita, od koder je nato krenil sprevod proti Trgu Goldoni, kjer je množici študentov in delavcev govoril generalni tajnik CGIL Roberto Treu. Po mnenju generalnega tajnika in demonstrantov, bi morali čim prej ponovno odpreti pogajanja za diplomatsko rešitev krize, ki se je že sprevrgla v vojno. Irak mora zapustiti Kuvajt, je dejal Treu, istočasno pa bi morali sklicati mednarodno konferenco za reševanje problemov, ki tarejo bližnjevzhodne države, vendar predvsem palestinski narod. V znamenju prepričanja, da je sleherna pobuda v imenu miru dobrodošla, sta CGIL in CISL osredotočile njuno dejavnost, ki je odločno kohezijskega značaja. Pri tem pa nista bili sindikalni organizaciji deležni podpore UIL, ki je v tiskovnem sporočilu trdila, da se ne strinja s politiko »nehomogenih« akcij. imrU' Med dijaki so še drugi, ki so preprl^j Bush in zavezniki ravna ze>a ni, da prav, so pa še tretji, za katere se -ne bi smele vmešavati v usodo drU® držav. Kakorkoli mislijo pa velja u9 tovitev, da niso brezbrižni do vojs®" uničevanja in da pozorno sledijo r voju dogodkov, čeprav jih hrom1 0 j čutek, da ne morejo bistveno vphv nanje. ofj Italijanskim dijakom so se po E' pridružili tudi dijaki slovenskega P , dagoškega liceja Slomšek in znan5 nega ter klasičneja liceja Pre®erte. Slednji so se v prvih urah zbrali v lovadnici, kjer so sledili iraškim ^ godkom na dveh televizijskih 5P a jemnikih, na povabilo ravnateljic® r jim je odgovorni urednik naSL|r. dnevnika Vojmir Tavčar podal 111 mativni okvir položaja na Bližnjem hodu. V diskusiji so se dijaki zaus® , li ob nekaterih specifičnih vPra®a,p\,i-še posebno pa jih je zanimalo pog1 ti dilemo, ali je bila vojna res neiz na poteza za rešitev krize. ufe Na pedagoškem liceju so Prve.„5o-posvetili branju in komentiranju c ^ pisov. Teh ni manjkalo, saj so P® Primorskega dnevnika imeli na ra,av-lago tudi vse pomembnejše vseja -------• včeraj g®. organizacija ACLI ter odbor za Mladinsko levico (bivša ZKMI) je vciJkuitie ati la dokument, v katerem odločno obsoja vojno v Zalivu. Podpisniki n0dPiriui ia aoKumeni, v naieiem uuiueiiu uu^uja vujnu v ^auvu. rGnusim*— 0l med drugim opozarjajo, da ljudje dobre volje ne morejo odobravati ah vojne. Zaradi tega Koordinacija poziva k državljanski neposlušnosti- ^ u5 ■ dokumenta vabijo stranke, institucije, cerkve, sindikate in vse občan pgov novijo deželno in vsedržavno združenje, ki bi v teh dramatičnih trenu jj. rala in širila državljansko neposlušnost zoper vojne zablode. ^ ^nike)11 jgij3 ° sti Zelena alternativna lista smejočega se sonca v tiskovnem da je vojna v Perzijskem zalivu zmagoslavje politične kratkovidnosu nasilja. Zelena alternativna lista odločno nasprotuje vojni, ker bi javnost morala braniti nesporne pravice Kuvajta na drug način. Stranke imajo dva meseca časa za izvolitev novega odbora Devinsko-nabrežinski župan odstopil Kakšna bo nova občinska uprava? Še o aferi o dvojezičnih izkaznicah Dokaj različne ocene Scottijevega stališča Z odstopom župana Locchija se je v evinsko-nabrežinski občinski upravi q5!. formalno odprla politična kriza. črnski svet je pred županovim od-v 0Pom vsekakor odobril zadnji sklep ZVezi s konvencijo za turistični raz-izH ^es*iana' ki pooblašča Locchija, da ® družbi Fintur dovoljenja za prve 9radnje v zalivu. Končal se je tako gorniški maraton, ki se je začel 19. de-^bra lani in nadaljeval na nasledim štirih sejah, na katerih so sveto-Kpi'1. ocenili več kot sto popravkov odh ln ^efone liste, sklep občinskega °ra pa na koncu ni doživel sprejo mb' Zeleno luč za podpis konvenci-sv Občino in Fintur so prižgali Soe. 0Valci KD, SSk in PSI, vsi ostali pa r • ' j proti. Locchi je svoj odstop vče-jJ Plsrneno sporočil občinskemu taj-ča U ^iranke imajo sedaj dva meseca za oblikovanje nove uprave, v potnem primeru bo prišel komi-' ki bo sklical predčasne volitve, či Job0 Sesljana je bilo v sredo pono-Prl obilno zadržanje SSk, ki je pod-žun konvencijo pod pogojem, da bo 2 j/jn takoj odstopil. To se je tudi raz * 0' bistvenega pomena pa je spo-šal' m' ^1 so ga nekaj pred sejo podpi-Pori 0bčinski tajniki KD, SSk in PSI ob sabori pokrajinskih voditeljev treh tiru^k- Dogovor je predvideval odo-j6ne.v konvencije za Sesljan in takoj-Hia uPanov odstop, nadalje se zavze-s6stZa čimprejšnje odprtje pogajanj za M^V° nove uPrave "brez političnih patl „ ab prejudicialnih zahtev po žu-vQ j. ' To obvezo so uvrstili na zahte-U' ki ima namen znova predlagati Dario Locchi Locchijevo kandidaturo in se boji, da bi SSk spričo afere o dvojezičnih izkaznicah postavila neke vrste veto nad ponovno izvolitvijo sedanjega župana. SSk je podprla sklep o Sesljanu tudi spričo pisma, ki ga je predsednik Dežele Biasutti poslal deželnemu tajništvu stranke. Kot sta na seji povedala odbornik Brezigar in načelnik skupine Brecelj, »vsebuje Biasuttijevo pismo nekatera važna zagotovila v zvezi s Kraškim parkom in z odločujočo vlogo KGS pri snovanju ter upravljanju tega projekta«. Pismo po mnenju SSk v glavnem sprejema vse temeljne zahteve te stranke o vprašanju odškodnin in vinkulacij na kraškem ozemlju. Komunisti in zeleni Sgambati so bili med razpravo zelo kritični do zadrža- nja Breclja in somišljenikov, nekaj pikrih pripomb na račun SSk pa je prišlo tudi iz vrst KD in PSI. Načelnik KPI Depangher je označil zadržanje SSk kot neverjetno, Sgambati pa je govoril o škandaloznih stališčih, ki oddaljujejo ljudi od politike in od izvoljenih teles. Svetovalci KPI ne verjamejo, da je SSk podprla sklep o Sesljanu samo spričo Biasuttijevih "meglenih obljub", ampak, da sta se KD in SSk dejansko že sporazumeli za obnovitev dosedanje koalicije. Depangher je namignil na možnost, da sta ti dve stranki na tihem sklenili tudi sporazum za bodoča volilna zavezništva. KPI vsekakor še vedno upa, da se bosta SSk in PSI v Nabrežini odrekli volilnemu zavezništvu s KD in dali pobudo za izvolitev levičarskega odbora. Brecelj in Brezigar sta zavrnila vse obtožbe in očitke KPI in Zelene liste. Znova sta povedala, da Sesljan ni bil za SSk nikoli jabolko spora in da je vsa politična afera nastala zaradi znanega Locchijevega pisma o dvojezičnih izkaznicah. Stranka je zadovoljna, da je dosegla svoj glavni cilj, to se pravi županov odstop, Biasuttijeva zagotovila pa so zanjo zelo pomembna. Stališča PSI sta iznesla odbornika Cal-di in Corigliano.Rekla sta med drugim, da Biasuttijevo pismo SSk vsebu-jecelo vrsto stališč, ki jih je deželni odbornikCarbone že uvrstil v deželni predlog za razvoj Krasa. Posebno Caldi se je zavzel proti novim urbanističnim vinkulacijam severnega dela občine. S. T. Politične stranke različno ocenjujejo odgovor notranjega ministra Scottija devinsko-nabrežinskemu županu Loc-chiju glede vprašanja dvojezičnih izkaznic. Scotti se po eni strani zavzema za dosedanjo ohranitev režima izdajanja dvojezičnih dokumentov, po drugi pa jasnonamiguje na možnost bodočega izdajanja samo enojezičnih izkaznic. Zato bo vsekakor potreben po njegovem zakonski normativ, zadeve pa ni mogoče urediti z zgolj upravnim sklepom. Pri tem pa je šef Viminala popolnoma spregledal mednarodne sporazume, ki obvezujejo izdajanje dvojezičnih dokumentov, če gledamo na specifični položaj nabrežinske uprave pa lahko rečemo, da minister s svojim pismom ni priskočil na pomoč Locchiju. Rekli bi, da se je zgodilo prav nasprotno. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk je izdala tiskovno noto, v kateri pravi, »da je Locchi končno odstopil in da za sedaj ostajajo v veljavi dvojezične izkaznice«. Ne glede na različne ocene Scottijevega pisma minister ni dal privoljenja za ukinitev dvojezičnih dokumentov, »zato je Locchi ostal popolnoma praznih rok«. Županovo pismo je zadalo hud udarec doseženi stopnji sožitja v Devinu-Nabrežini, njegova poteza pa je bila v popolnem nasprotju z upravnim sporazumom KD-SSk-PSI. SSk podčrtuje razpoložljivost za pogovore za novo upravo, a pod jasnimi programskimi pogoji. Stranka postavlja na prvo mesto prizadevanja za utrditev sožitja in enakopravnosti vseh komponent in za ta izvajanje organskega projekta, ki bo upošteval enake razvojne možnosti za vsa območja občinskega ozemlja. Komunisti so med razpravo v občinskem svetu poudarili, da Scottijevo pismo ne razčiščuje vseh odprtih vprašanj in da odpira nove zaskrbljujoče dileme. Ceschii se zdi ministrov odgovor slabši kot Locchijevo pismo, s katero se je odprla nevarna spirala postavljanja v dvom načela dvojezičnosti in doseženih pravic slovenske manjšine, »ki bo lahko privedla do neprevid-Ijivih posledic«. Širca pa je opozoril na dejstvo, da je notranji minister popolnoma »pozabil« na mednarodne obveznosti Italije glede tega vprašanja. Svetovalec Zelene liste Sgambati je rekel, da pomeni pismo ministra nevaren udarec ne samo sožitju, ampak predvsem za pravice manjšine, saj Scotti po njegovem zelo jasno namiguje na bližnjo možnost ukinitve dvojezičnih izkaznic. Socialisti pa so ponovili stališče, da je bilo županovo pismo ministru neprimerno, glede oceneScottijevega odgovora pa je odvisno od zornih kotov. Za nekatere je lahko kozarec na pol prazen, za druge pa na pol poln. Po mnenju odbornika Corigliana pa pismo vsekakor ni naklonjeno Slovencem. Locchi je Scottijevo pismo v občinskem svetu prebral brez komentarjev. V krajši izjavi za tisk je kasneje le dejal, da mu ministrovo pismo dokazuje, »da je s svojo potezo dosegel zastavljeni cilj«. Kakšen je bil pravzaprav ta cilj ni povedal. Morda je mislil na nekatere komponente KD, ki so si od njega želeli »odločno potezo v korist italijanstva«. S. T. ^ januarjem so tudi v Trstu stopili v veljavo novi »ceniki« Mala revolucija s ticketi na zdravilih in analizah £ l990)Ztkon°m št. 407 (29. decembra ® izhaja iz širšega finančnega Ijavo ^ za foi° 1991, so stopili v ve-devgj. 0v^ predpisi, ki neposredno za-vilih ° Plačevanje pristojbin na zdra-blcli ['alka ticketov. Ker gre kdaj tl0vost' bistvene spremembe oziroma je p0s 11 Navajamo nova pravila, ki jih pri ‘edovala tržaška KZE. sivo, j111 ie treba tudi upoštevati dej-bfeji a bodo ticketi upravičencev t , P° novem Občino, ne pa •hofaip01 Poslej. To pomeni, da bodo ditj vsn°°bble v oim krajšem času ure-Kdr Potrebno dokumentacijo. Pju tic^ 6Va s°delovanje pri plačeva-vep1 ,, etov na zdravilih, velja po no-Ppfavjf K P° 15. januarju), da bodo Uležan enci plačevali ticket po posa-zPravni«ubravilil1' ^1 50 navedeni na °PPadpi ,em receptu. S tem bo torej Pes Zri ncket na recept, ki je do da-Po^al 3.000 lir. ^ehce s,ezna zdravila bodo upravi-Par i j_.a a 1.500 lir na primerek, ven-PatrehJ,61110 tistih zdravil, ki so nujno l,tienoy, .določenim bolnikom (tako Dso bii,ni >>salvavita«), in ki tudi sicer 'ki Za ^ Podvržena ticketom. Antibio-"kratno porabo ter preparati za infuzije pa bodo upravičence stali po 1.000 lir na primerek. Ticket bodo morali plačati vsi, z izjemo oseb, ki so oproščene zaradi prenizkih osebnih dohodkov (upokojenci s socialno pokojnino, osebe z dohodkom, ki ne presega 16 milijonov lir na leto). Po novem zakonu so ostali nespremenjeni odstotki, ki jih moramo plačati na posamezno zdravilo. Dvignili so tudi maksimalno vsoto, s katero bolnik sodeluje pri kritju stroškov za zdravila: do 40.000 lir na recept. Z novim zakonom pa se niso spremenili ticketi za analize in specialistične preglede v laboratoriju, čeprav so dvignili na 40.000 lir vsoto, ki jo moramo odšteti za več različnih analiz, vendar v eni sami specialistični stroki, na 80.000 lir pa v primeru, ko nam zdravnik predpiše po več različnih analiz. Nekoliko spremenjena so tudi pravila, ki odločajo o osebah, ki so oproščene plačevanja ticketov. Poleg manj premožnih slojev in nosečnic, bodo veljala posebna določila za kronično obolele osebe. Slednje bodo morali plačati po 1.500 oziroma po 1.000 lir na primerek njim nujno potrebnih zdravil, vendar bodo oproščene vseh ostalih morebitnih ticketov. Zadnji pokrajinski kongres tržaške KPI v znamenju prizadevanj za mir v svetu Pokrajinski kongres KPI se je začel sinoči v znamenju zaskrbljenosti zaradi vojne v Zalivu in v podporo mirovnim pobudam, ki se v teh urah vrstijo po vsej državi in po svetu. Politični del kongresa se bo dejansko začel drevi, tajnik Nico Costa je izkoristil svoj uvodni poseg za pojasnitev stališč, ki so jih komunisti glede tega vprašanja zagovarjali med razpravo v parlamentu in na vseh javnih pobudah širom po Italiji. KPI je za takojšnjo prekinitev spopadov in proti vsakršnemu neposrednemu sodelovanju italijanskih oboroženih sil v vojni, njena stališča, kot je dejal tajnik, pa popolnoma sovpadajo s stališči, ki jih je včeraj iznesel papež. Kongres je v italijanščini in slovenščini otvorila Tamara Blažina, pred tajnikom pa je na kratko spregovoril tudi evropski poslanec Giorgio Ros-setti. Rekel je, da je KPI takoj ostro obsodila vojaško zasedbo Kuvajta in nato zavzeto podpirala gospodarsko blokado Iraka, odločno pa nasprotuje nasilju kot sredstvu za reševanje odprtih problemov. Costa in Rossetti sta pozvala vse člane in članice KPI ter vse demokrate, da se udeležijo mirovnih pobud in manifestacij na Tržaškem. Kongres, ki se bo nadaljeval danes ob 19.30 v dvorani v Ul. Madonnina (otvoritev je bila na Pomorski postaji), bo zadnji kongres tržaške KPI. Na sekcijskih skupščinah je namreč prevladala Occhettova komponenta, ki se zavzema za oblikovanje nove Demokratične stranke levice. Na sliki (foto Križmančič): posnetek z včerajšnje otvoritve pokrajinskega kongresa tržaških komunistov. K raj tiskovna konferenca predsednika Tombesija jpdstavili program nove sezone ^ozka za Kulturo in umetnost sf' °bletn ‘ krožek rfoe Za aefo. so včeraj predstavili program kulturne po-ono 1991. za kulturo in umetnost CCA slavi letos h obleti nel'rel;r9ane9a cfofovanja. Da bi primerno pro- p ffedseri 1 0 '"T seJ6 naglani] kr°žka Tombesi je orisal cilje ustanove, nato arrie. Sen t Predvsem pomen današnje uradne otvoritve g '"o And9^01 'n lzve" daruje družina Benčina (Ul. ^lC 18) 30.000 lir za vzdrževanje spo* NOB na Opčinah. , Namesto cvetja na grob so^f1!: jn č0 Ravbar por. Prinčič darujeta PsP a sp" riana Blažina z družino 50.000 h menik NOB v Briščikih. daruj®0 V spomin na Almino mamo ^ k Slavko in Marija Sosič 50.000 m ^ Skala in 50.000 lir za Sklad 71 JdardH. V spomin na Lava Bitežnika bfeZ učitelji osnovnih šol iz Devina, tajpi5 ne, Šempolaja in Slivnega pjtva ■ osebje didaktičnega ravna p, Nabrežine 170.000 lir za cerkve zbor Opčine. c dar V spomin na Angelo Vren?, sela P Bruno Kralj 30.000 lir za zbor v mlad. dafu V spomin na Angelo Vreffl^abof Genia Kralj 50.000 lir za SKU' 50.000 lir za zbor Vesela P°m4naele G# Namesto cvetja na grob Č.jač Samec darujeta Srečka in Ivan ,erpej. lir za cerkveni pevski zbor sv. Ameriški strokovnjak giba s svojo skupino v Italiji J«, plesalec in koreograf Da-vpruSOns ie s svoi° skupino doživel ni li usPeh v torek zvečer v rimskem vidD^U ^mpico. V Rimu bo Da-. "orsons Dance Company ponav-' ,a svo;o predstavo do 20. januarja, dn,aJ, se f30 preselila v milansko gle-ionua' ^lnco' kier b° gostovala do 25. ^arsons ie Potegnil pozor-lu ‘ pbkov in občinstva na Festiva-n v ^Poletu leta 1988, njegova skupi-r„ Prvič gostuje v Rimu. Tako ko-trp^raf kot skupina predstavljata ta utek najsodobnejšo obliko ameriš-Drprf10 il * *^6!71 riance. Prvič je skupina Thp n av^a občinstvu koreografijo tl Breed of Progress (na glasbo Tur-rQ lsfond String Ouarteta), v bistvu i^janje o napredku, ki je prepogost * so^0bno mrzlico. Evropska no-fj( .je delo Nascimento, ki sloni na tQ inib obrazcih Miltona Nascimen-vbsf1 Postavlja nadvse sončno in bil Htn.° ‘S™’ Velikega priznanja je slon- e^en balet The Envelope, ki o 'P* glasbi Seviljskega brivca Gi-Ddr Rossinija. Kot solist se je fij0 j? karsons predstavil s koreografa dikapir, 8,30 Film- o fam w' ^ J rnsf trim .0: > l6 °0 o1t0r °pS l^Sin 20. t0 5Tram. , >oTr 23.00 vatnbert/ 23.30 ^hete- današnji televizijski in radijski sporedi pisllMl ____ ^ RAI 2 7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 10.20 Tečaj angleščine in francoščine 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 TV film: Roanoak (pust., ZDA 1986, zadnji del) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Tednik o košarki: A tut-to canestro 17.30 Videocomic 17.45 Nanizanka: Punky Brewster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Športne vesti 18.35 Novosti: Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Club '92 22.35 Nanizanka: Villa Arzilla 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.20 Film: L'unico gioco in citta (kom., ZDA 1969, r. George Stevens, i. Elizabeth Taylor) ^ RAI 3 | 12.05 SP v smučanju: ženski smuk (iz Maribela) 13.30 Dokumentarec: Človek in okolje - Poljedelstvo 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka (vodi Barbara Ronchi della Rocca) 15.30 Boksarsko srečanje 16.00 Rokomet: Lazio-Gaeta 16.30 Rubrika o zimskih športih: A tutta neve 17.15 Nanizanki: I mostri - II principe ranocchio, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di pili, Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Speciale Chi l'ha visto? (vodi Donatella Raffai) 23.00 Večerni dnevnik 23.05 Aktualno: Neprebavljivi - Luigi Pinto 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Pred 20 leti [jr TV Slovenija 1 ^ 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper 9.25 Nad.: Vojne usode 10.25 Video strani 14.05 Video strani 14.15 Svet na zaslonu 14.50 Žarišče (pon.) 15.30 Sova. vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Ulica strahu (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik: Tednik (pon.) 18.10 Spored za otroke in mlade: Pravljica o carju Saltanu (Puškin), 18.25 nanizanka Cirkuške živali 18.55 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarec: Midasov dotik (2. del) 21.15 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nočni program Sova, vmes nanizanka Družinske vezi in film Bolnišnica Britannia (kom., VB 1982, r. Lindsay Anderson, i. Leonard Rossiter) H^P) TV Koper 16.00 Šport 16.30 Rubrika: Veliki tenis 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Giorno per gior-no in risanka Don Chuck, il castoro 20.00 Dok: Skrivnosti sveta 20.30 Nadaljevanka: II diario di Sara (3. del) 21.30 Nanizanka: Justice 22.30 TVD Novice 22.40 Rubrika: Goli z evropskih igrišč [~^jf TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.30 Studio Maribor: Tele M 19.00 Alpski kvintet z Ivanko in Otom (pon.) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert posvečen Čajkovskemu 22.35 Vutel in sat. prenosi 23.50 Hokej: Medveščak-Olimpija Bere 4________________ 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.30 Cosi gira il mondo, 10.00 La mia piccola solitudi-ne, 10.30 Piccola Cene-rentola, 11.30 Topazio 13.00 Variete: Buon pomerig-gio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 Piccola Cenerentola, 16.0015 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Film: David e Betsabea (zgod., ZDA 1951, r. Hen-ry King.i. Gregory Pečk, Susan Hayward) 22.45 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.15 Filmska rubrika: Ciak 24.00 Aktualno: Kronika (ured. Emilio Fede, pon.) 0.45 Film: Musiča indiavolata (glas., ZDA 1940, r. Busby Berkeley, i. Mickey Roo-ney, Judy Garland) ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Addams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 Mannix, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nan.: Tutti al college 16.00 Predstavitev nanizanke Chiara e gli altri - Buona la prima 16.30 Nanizanke: Mai dire si, 17.30 Simon & Simon -Agenzia matrimoniale, 18.00 MacGyver - Incubi, 19.00 Tutti al college -Consigli per tutti, 19.30 Genitori in blue-jeans, 20.00 Cri Cri, 20.30 Chiara e gli altri 21.30 Variete: Paperissima (vodita Ezio Greggio in Lo-rella Cuccarini) 22.20 Rubrika: Calciomania 23.30 Nanizanke: Valentina -Baba Jaga, 24.00 Cin Cin, 0.30 Kung Fu, 1.30 Samu-rai OPEOH________________ 13.00 Dokumentarec: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Vittorio De Sica) 19.30 Risanke 20.00 Nan.: Capitan Power 20.30 Film: Basta con la guer-ra... facciamo l amore (kom., It. 1974, i. A. Bian-chi, i. J. Dufilho) 22.30 Nanizanka: Casalingo superpiu 23.00 Film: Il testimone deve tacere (dram., It. 1974, r. Giuseppe Rosati, i. Be-kim Fehmiu) TMC___________________ 8.30 Nanizanka: GetSmart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Puo capitare anche a voi (kom., ZDA 1974, r. Cy Howard) 16.30 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Neurejeni potopis 20.00 Vesti: TMČ News 20.30 Film: La notte delle ma-tite spezzate (dram., Arg. 1986, r. Hector Olivera, i. Vita Escardo, Pablo No-varro) 22.25 Šport: Mondocalcio 24.00 Nočne vesti 0.20 Film: Indagine sulla vita privata della moglie di un poliziotto (krim., ZDA 1980) TELEFRIULI____________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.25 Nadaljevanka: Delitto di stato 22.00 Furlanske zgodbe 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar 0.30 Nočne vesti TELE 4 __________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar: 8.00 Deželna kronika: 8.10 Aladinova svetilka: 8.40 Country glasba: 9.30 Odkod naša imena; 9.45 Melodije: 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac (16. del): 11.45 Rock zvezde; 12.00 Iz filmskega sveta: 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Revija ZCPZ; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: 14.30 Od Milj do Devina: 15.00 Francoski šansoni; 15.30 Blues: 16.00 Mi in glasba: Mladi operni pevci; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturni dogodki; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23:00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.45 Lahko noč, otroci!; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družina; 11.00 Pripoved; 11.30 Itali-ana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Aktualno-politična oddaja; 17.00 Glasba; 18.00 Souvenir d'Italy; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time. Zaskrbljenost, napetost in tudi strah naših ljudi ob izbruhu vojne v Zalivu Skupna želja: da bi se spopad čimprej zaključil Vojna ne rešuje, ampak samo odpira nove konflikte Vesti o vojaških spopadih v Zalivu so Goričani sprejeli z mešanimi občutki. Kljub stopnjevanju nevarnosti vojaške intervencije je še vedno v vseh vladalo upanje, skoraj do zadnjega, da se bo zalivska kriza rešila po mirni poti. Veliko občanov je pred televizijskimi ekrani s strahom in tesnobo sledilo poročilom o prvih vojaških operacijah. Vsakdo ima svoje poglede o umestnosti spopada. Vsi pa si želijo, da bi vojna čimprej prenehala. Včeraj zjutraj smo obiskali nekaj naših bralcev in jim zastavili tri vprašanja: 1. Je vojaški napad na Irak opravičljiv? 2. Koliko časa bo trajala vojna? 3. Kakšne posledice bo imela zalivska kriza za naše kraje? Jožef Černič (Vrh): Mislim, da invazija Kuvajta s strani Sadama Huseina povsem opravičuje včerajšnjo vojaško intervencijo. Mislim tudi, da ni bilo treba čakati toliko časa, saj je iraški diktator kršil vsa mednarodna pravila. Prepričan sem, da bo vojna trajala malo časa, čeravno ne gre spregledati, da so na Bližnjem vzhodu tudi druga žarišča napetosti. Za naše kraje ne bi smelo biti kakšnih posebnih težav, četudi ne moremo izključiti bojazni pred morebitnimi terorističnimi izpadi. Martin Kore-čič (Gorica): Zalivsko krizo bi morali rešiti po mirni poti, brez vsakega prelivanja krvi. Z vojaškega vidika bo vojna trajala le nekaj dni. Prepričan pa sem, da bodo posledice spopada dolgotrajne in da se bodo poznale po celem svetu. Za naše kraje ne bi smela obstajati kakšna posebna nevarnost, čeprav ne izključujem možnosti, da bi lahko v večjih mestih prišlo tudi do atentatov. Tudi z gospodarskega vidika bodo posledice opazne. Adrijana Bau-zon (Gorica): Prepričana sem, da je bila vojaška intervencija povsem zgrešena. Treba je bilo počakati in preizkusiti vse poti za miroljubno rešitev. Vemo za začetek vojne, ne vemo, kdaj in kako se bo končala. Tako je v vsaki vojni. To velja tudi za zalivski spopad. Ni slučaj, da vlada v svetu tolikšno zanimanje za zalivsko krizo. Zaradi tega sem prepričana, da bomo tudi mi plačali davek tega vojaškega spopada. Jožko Kogoj (Gorica): Mislim, da so Američani povsem upravičeno napadli Bagdad in vsa ostala vojaška oporišča v Iraku. Tudi kar zadeva trajanje vojne menim, da se bo stvar rešila v nekaj dneh, saj je bila učinkovitost vojaškega napada že v sredo ponoči povsem jasna. Pred samo vojaško intervencijo je Sadam Husein podčrtal, da se bo na vse načine maščeval nad »okupatorji«, zato obstaja bojazen pred morebitnimi atentati in podobnimi dejanji. Egon Petejan (Sovodnje): Mislim, da je iraški diktator imel dovolj časa, da bi pokazal pripravljenost zapustiti Kuvajt. Ker tega ni storil, je tudi vojaška intervencija povsem upravičena. Če se bodo vojaške operacije nadaljevale v takem slogu, potem ni dvomov, da bo vojna trajala le malo časa. Vse pa bo odvisno predvsem od ZDA. Ne verjamem, da bomo v naših krajih imeli kakšne posledice zaradi vojne v Zalivu. Čeravno obstaja možnost atentatov menim, da ne bo zadevala naših krajev. Nadja Sošol (Pevma): Na eni strani menim, da bi kazalo preizkusiti vse poti miroljubne rešitve. Na drugi pa je treba vendarle reči, da je imel Sadam Husein dovolj časa, če se je mislil umakniti iz Kuvajta. Moje upanje je, da bo vojna trajala malo V Novi Gorici zaskrbljenost predvsem zaradi domačih razmer Zaskrbljenost zaradi izbruha vojnega spopada in zaradi nevarnosti razširitve vojne je občutiti tudi med Novogoričani, poroča naš tamkajšnji dopisnik, Marijan Drobež. Sicer pa včeraj niti v Novi Gorici niti v drugih krajih ob meji ni bilo posebnih manifestacij. Prebivalstvo pravzaprav živi v nekakšnem dvojnem strahu. Z zaskrbljenostjo gleda na dogodke v Zalivu, vendar z veliko negotovostjo pričakuje tudi morebiten razplet, oziroma zaplet doma. Danes namreč poteče rok za oddajo orožja armadi s strani vseh ilegalnih skupin in organizacij, v smislu ukaza zveznega predsedstva. Prav negotovost, kaj se bo zgodilo po zapadlosti roka je razlog za dodatno zaskrbljenost. Nevarnost, da se lahko ponovi pribaltski scenarij je trenutno bolj neposredna od nevarnosti, ki prihaja s Bližnjega vzhoda. Vsekakor želja po čimprejšnji prekinitvi vojne v Zalivu je močno prisotna tudi pri sosedih preko meje. To željo in voljo po prizadevanjih za mir je v soboto z udeležbo na Pohodu za mir otrdil novogoriški župan Pelhan, ka-or tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Predsednik združenja trgovcev ASGOM v posebnem sporočilu opozarja, aa ni vzrokov za nakupovanje zalog živil, da je oskrba povsem normalna, da se veliko prehrambenih proizvodov prideluje v Italiji in torej oskrba ni vprašljiva. Predsednik Rovis izjavlja tudi, da noben trgovec te dni ni povišal cen. Vesti, ki so bile objavljene te dni, vsaj kar zadeva Goriško, ne odgovarjajo dejanskemu stanju. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gledališka sezona 1990/91 Federico Garcia Lorca Kaj pravijo reže Režija Meta Hočevar V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red A V torek, 22. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici - red B Vozni red avtobusov za ponedeljkovo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Ušarju), 20.15 Standrež. časa. Sicer je že tako, da vsaka vojna povzroči dolgotrajne kvarne posledice. Ne verjamem, da bo zalivska kriza ostala osredotočena le na Bližnjem vzhodu. Po vsej verjetnosti bomo njene posledice občutili tudi mi. Vojko Nardin (Štandrež): Zgodilo se je vse tako hitro, da nisem sploh dobro premislil, kakšne posledice bo ta vojna lahko imela. Upam, da bo zmagal razum in da se bo ta problem rešil po miroljubni poti. V prvi fazi bo vojna trajala malo časa, tako pa ne bo v nadaljnjem delu, saj je treba vedeti, da celotno bližnjevzhod-no področje leži na sodu smodnika. O terorističnih napadih v naših krajih ne bi govoril. To bo zadevalo predvsem tista področja, kjer je prisotnost ameriških podjetij in družb večja. Luiza Gergo-let (Doberdob): Moram reči, da se ne opredeljujem ne za Sadama, kakor tudi ne za ZDA. Oboji imajo velike gospodarske interese in ta vojna je brez dvoma posledica teh interesov. Ob tem pa moram reči, da se mi zdi Sadam Husein psihično neuravnovešen tudi spričo pozivov, ki jih je posredoval Iračanom po sami vojaški intervenciji. Mislim, da bodo vojaške operacije trajale največ teden dni. Sicer pri tem me zaskr-blja pasivnost in nereakcija Sadama Huseina. Ne bi žejela, da ima kaj hujšega za bregom. Da bo zaradi vojne v Zalivu prišlo do terorističnih napadov ni nobenega dvoma. Mislim pa, da se bodo atentatorji pojavili v ZDA. Cvetko Šuligoj (Gorica): Ameriški napad na Iran je povsem upravičen. Mislim celo, da se je čakalo preveč časa, da se je kaznovalo iraškega diktatorja, ki ni pokazal nobenega razumevanja do pozivov OZN. Vojaške operacije v Iraku in Kuvajtu bodo vsekakor trajale malo časa, saj je razlika v vojaški moči povsem v korist ZDA in ostalih. Ne bi znal povedati, kako se bo ta problem reflektiral na naše kraje. Obstaja nevarnost tako terorističnih napadov kakor tudi gospodarske recesije. Pripravil Rudi Pavšič Manifestacije delavcev in dijakov Dijaki in delavci so že včeraj dopoldne z raznimi manifestacijami v Tržiču in Gorici zelo odločno povedali, da so proti vojni. Nove pobude napovedujejo za danes in prihodnje dni. V Tržiču je bila zjutraj množična manifestacija. Nekaj tisoč delavcev ladjedelnice, Ansalda, SBE in drugih tovarn tržiškega območja je šlo v sprevodu P° tržiških ulicah. Manifestacija je bila enotna, saj so jo priredili predstavniki vseh treh največjih sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. Bila je tudi včeraj edina na območju naše dežele. Delavci se bodo spet zbrali danes, ponovno v Tržiču, tokrat na poziv vsedržavnega vodstva treh sindikalnih zvez. Ob 17. uri bodo šli v sprevodu, z baklami’ od športne hale do središča mesta. Dijaki višjih srednjih šol so že zjutraj, na različne načine reagirali na vesti o začetku vojne v Zalivu. Na nekaterih šolah so priredili zborovanja, ponekod so sodelovali tudi profesorji. Tako je bilo dopoldne zborovanje dijakov slovenskih srednjih šol v telovadnici v Ulici Alviano. Goriški dijaki, ki so se že v soboto množično udeležili Pohoda za mir, so se ob 14. uri zbrali pri spominskem parku in priredili šit-in. Bilo jih je kakih tristo, od teh pa skoraj tretjina s slovenskih višjih srednjih šol. Za mir so manifestirali tudi dijaki v Tržiču in drugih krajih. Na sliki (foto Čubej): dijaki med popoldansko manifestacijo. Seja na Pokrajini - stališče VZPl Na izredni seji se je sinoči pod predsedstvom Gianfranca De Justa, sestal pokrajinski odbor ter razpravljal o izbruhu vojne. Stališče Pokrajine je, piše v krajši izjavi, da je treba nadaljevati z iskanjem vseh možnosti za takojšnjo ustavitev spopada. Danes opoldne je sklican sestanek načelnikov svetovalskih skupin na Pokrajini. Na sestanku naj bi se dogovorili o konkretnih posegih Pokrajine, predvsem ob upoštevanju razvoja dogodkov na bojišču. Globoko zaskrbljenost nad dogodki v Zalivu je včeraj izrazil pokrajinsk odbor VZPI-ANPI, ki obsoja iraško agresijo Kuvajta, vendar obenem ugotavlja da se z orožjem ne rešujejo problemi in niti odpravlja nevarnost, da bi Sadah* postal nekakšen heroj arabskih narodov. Treba bi bilo nadaljevati z embargoin in drugimi oblikami pritiska. Položaj na Goriškem je, seveda mimo splošne zaskrbljenosti in strahu, ren. Varnostni organi so že pred dnevi poskrbeli za primerno zavarovanje nekaterih objektov in poostrili nadzorstvo ob meji. Izvajajo pač ukrepe, ki so m sprejeti že pred dnevi ob zaostritvi krize in pričakovanju vojaškega napada. V Gradišču je bil sinoči na glavnem trgu shod, ki ga je sklicalo pokrajin5*1 vodstvo KPI. Napovedi dopolnilne blagajne v tržiški tovarni vijakov SBE | izleti KD O. Župančič bo ob velikonOČ^_ praznikih priredilo 5-dnevni izlet v u. riz. Rok za prijave je do 20. t. m. V, ec)i ' nejša pojasnila daje Marta Zorn (Kla tel. 21407. Kriza v avtomobilski industriji, zlasti v Fiatu, in v nekaterih drugih sektorjih, se odraža tudi na manjšem obsegu naročil tržiški tovarni vijakov SBE. Za približno polovico zaposlenih napovedujejo ob koncu februarja in v začetku marca ukrep dopolnilne blagajne. Ukrep naj bi trajal približno dva tedna. Šlo naj bi za ukrep tako imenovane navadne dopolnilne blagajne, ki naj bi pomagal premostiti trenutne težave v podjetju. V tovarni je zaposlenih nekaj nad dvesto delavcev. Še do nedavna je bila tovarna v sklopu podjetij z državno udeležbo, lani pa je v celoti prešla v zasebno lastništvo. Lastnik je namreč družba Varvit. Z napovedjo o uvedbi dopolnilne blagajne je bil prav pred kratkim seznanjen tovarniški sindikalni svet, ki bo v prihodnjih dneh tudi razpravljal o tem vprašanju. Če se bo kriza avtomobilske industrije poglabljala, utegne povzročiti še hujše posledice. razna obvestila Društvo Jadro v Ronkah vabi danes ob 20.30 na redni občni zbor. Člani se bodo zbrali v občinski sejni dvorani. Sekcija VZPI-ANPI Podgora sklicuje danes, 18. januarja, ob 20. uri redni občni zbor. Skupščina bo v prostorih Kulturnega društva A. Paglavec v Ul. 4. novembra 39. Društvo slovenskih upokojencev Gorica pod pokroviteljstvom Kulturnega doma priredi v soboto, 9. februarja, od 17. ure dalje v prostorih gospodarskega .razstavišče Espomego pustno večerjo. Na zabavnem popoldnevu bo sodeloval tudi priznani ansambel. Zainteresirani lahko najavijo svojo udeležbo pri poverjenikih, odbornikih ali na sedežu društva. GLASBENA MATICA GORICA vabita na koncert tenorista KSUTTONI DOM DUŠANA KOBALA spremlja pianist Hilarij Lavrenčič SPORED: F. Schubert - R. Schumann - J. Brahms - A. Dvoržak -S. Rachmaninov - G. Caccini - G. F. Handel - W. A. Mozart - G. Donizetti - G. Verdi - F. Lebar - A. Lajovic. Danes, 18. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Pokrovitelji večera: občinska uprava Doberdob, rajonski svet Svetogorska-Placuta in Kmečko-obrtna hranilnica iz Doberdoba. Večer poteka v sodelovanju z deželnim sedežem RAI iz Trsta. kino ■3 :sert°“' Gorica CORSO 17.00-22.00 »II te nel dese Režija B. Bertolucci. je. VERDI 20.30 »Komedija za dve UdjL »pi dališka predstava. Jutri 15.30-22.0 storia infinita 2«. :0 VITTORIA 17.30-22.00 »duel desjd® J bagnato sotto la pelle«. Prep- ®' 18. letom. Tnič 0. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutn 22.00 »Rocky 5«. tgtJ COMUNALE 20.30 koncert kvar Ainati, solist, pianist Boris Blocn- Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 0 mehur ubijalec«. Ob 20. uri ““Sijub6*” Nicole«. Ob 22. uri »Trenutki U ni«. Nočni kino. ^e\v Filmsko gledališče 18.15 in 20.15 ’’ ka modrina«. . v«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Henrl Ob 22. uri »Trenutki ljubezni«. DEŽURNA LEKARNA V GOBlCV Al Giardino — Korzo Verdi 5318m *tči; DEŽURNA LEKARNA V TRŽ3 ^ ' Alla Salute — Ul. C. Cosulicu tel. 711315. pogrebi Danes ob 12. uri Maria Munich eV pf vtusnig 24 v cer* Sv. Ani in na glavno polr1'^ žalosti v Ulici Musnig 24 v Sv. Ani in na glavno poko] ^ 14.10 Silvio Germani -iz splošne ce v Faro. Zanimiva publikacija Večnamenskega kulturnega središča v Ronkah Grozeče sence nad oblaki Letalec pred vzletom večna a“ ima za sabo nekajletno ob- Vk' namensko kulturno središče v PrirL P 0(inega dela, ki se kaže tako v ititji ^arilu razstav in predavanj kot draaiv,lz^aianiu revije »II territorio« in kult^ Pu'°likacij. Snovalci razvejane iHretrne,dejavnosti nameravajo na-tas o^Pnlniti praznine, ki jih je svoj-lostj i brezbrižen odnos do pretek-nianj n ao okolja samega. Od tod zani-riala i,Za zbiranje fotografskega mate-ki priča o preteklosti Tržiča in zbiraJe9a bližnjega zaledja, od tod SVetove s^edov in virov iz časa prve 9a graj® vojne. Zbiranje fotografske-bo i,„taiVa je namreč s časom privedlo tograj knovitve fototeke, ki hrani fo-Q9leri posnetke in omogoča njihov W;ab pa celo izdajo le-teh. Pred tr*aško fototeka izdala vojni album Na. v,3a fotografa Giovannija Cividi-“Jija nosi naslov "Sence na ob- lakih. Italijanski letalci v prvi svetovni vojni." (Ombre sufle nuvole. Aviato-ri italiani nella Prima Guerra Mondia-le, Videm, Arte, 1990). Uredila sta jo Fabio Amodeo in Giampaolo Cuscou-na, zgodovinar Lucio Fabi pa je prispeval spremno besedo. V njej Fabi obravnava začetke vojnega letalstva in ga proučuje v širšem vojnem okviru. Nakar ugotavlja, da se mitičnost letalstva prepleta z vojno tragedijo. Giovanni Cividini je posnel 92 fotografij na temo letalcev in letal. S fotografskimi posnetki je prikazal nekatere trenutke življenja letalcev, pripravo na polet, vzdušje pred odhodom, zaskrbljenost in navdušenje pilotov. Za fotografa, ki je zapustil Trst in udobnost fotografskega atelieja, je vojno zaledje s svojimi prvimi letalskimi podvigi postalo pravi izziv. Kot piše Fabio Amodeo je v fotografskem delu Giovannija Cividinija viden vpliv nemške fotografske šole. Cividini je od meščanskih portretov prešel na slikanje letalcev in italijanskih vojnih letal, ki so bila že od vsega začetka ovita v tančico mita. Letalec je zanimiv za fotografski objektiv, ker vidi za vojno linijo, ker gleda to, kar se dogaja na sovražnikovem ozemlju. Zaradi tega je po svoje zanimiv tudi odnos, ki ga fotograf vzpostavi z letalcem, saj se prav ta povzpne v zrak in v zraku opravi to, kar fotografu redkokdaj uspe. Letalo je v prvi svetovni vojni simboliziralo višek tehnologije, čeprav je zaradi svoje krhkosti potrebovalo predvsem človekov pogum. Cilj leta s »caproni« med oblaki in nad fronto, kjer je potekalo mesarsko klanje, so s časom postale propagandne akcije. Omeniti velja met propagandnih leta- kov v Trstu, Gorici, Trentu in Ljubljani, kar je nedvomno vplivalo na moralo civilnega prebivalstva. Letalci niso imeli več le izvidniške vloge, zlasti potem ko se je začelo vojno opremljanje letal. Letala so začela bombardirati strateške civilne in vojaške objekte. Letalo je tako po letu 1915 postalo simbol smrti in krutega spektakla. V kolektivnem imaginariju so postala letala podobno kot strelski jarki, sinonim prve svetovne vojne. Za preproste ljudi so imela čaroben pomen, predstavljala so višek vojne tehnologije in izjemen, skoraj nečloveški podvig, saj se je z njimi človek povzpel med oblake. Cividinijev album nam pripoveduje o avanturi prvih letalcev, o obredju, ki so ga letalci spoštovali pred poletom in v zraku, čeprav je šlo za vojni spopad. MARTA VERGINELLA Jutri v Beneški galeriji Razstava slik dveh umetnikov iz Nemčije V Beneški galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli slikarsko razstavo dveh nemških umetnikov. Občinstvu se bosta tako predstavila Gertrud Schlosser-Laukel in Venceslav Sprager. Gertrud Schlosser-Laukel se je rojena v Marburgu an der Lahn v Nemčiji. Živi v kraju Au severno od Miinchna. Je pisateljica in slikarka. Kot pisateljica je avtorica štirih pesniških zbirk, piše v različne literarne revije in je poznana v Nemčiji, Avstriji, Švici in Jugoslaviji. Med drugim je prevajalka in voditeljica raznih kulturnih in literarnih krožkov in je načelnica založbe v Olchingu. Kot slikarka je razstavljala na Dunaju, v Miinchnu in drugih mestih. Ukvarja se z abstraktnim slikarstvom in uporablja tehniko olja. - Venceslav Sprager je prav tako pisatelj in slikar, rodil se je v Per-tocah v Sloveniji, živi pa v mestu Au. Kot pisatelj je član društva nemških pisateljev in drugih literarnih krožkov. Sodeluje z raznimi revijami in publikacijami. Izdal je pesniško zbirko, mnogo njegovih prispevkov pa je objavljenih v antologijah. Poznan je v Nemčiji, Avstriji, Švici in Jugoslaviji. Sprager slika v olju in dela grafike, razstavljal je v Vaduzu, St. Gallenu, na Dunaju, v Miin-chnu, Berlinu in drugih nemških mestih. Na razstavi v Beneški galeriji bosta slikarja predstavila svoja nova dela, na jutrišnji otvoritvi pa bo prisotne pozdravil videmski pokrajinski odbornik Aldo Maz-zola. Razstava bo odprta do 3. februarja, odprta pa bo vsak dan razen ob nedeljah od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure. Nocoj v SSG hova premiera l^ošnje sezone in '^Ušču n V .Slovenskem stalnem rožPleSomPrerniera pesnitve s petjem de)6" v rev■ •naslovom pravijo GarciieT 5PanskiMvte--HoČ»Lrias« LR6bulovl Za“ tržaš- De Pavf-l in Ko vače vič e vi »Ra-fa Se j tPeinbnC*C°V.a ie dobila za svoje n viZiiiu Že Priznanja, njen obraz N. 6i;krat pojavil tudi na te- l°nu in filmskem plat- Veličina sočloveka in njegovega junaštva v dramah dramatika Pierra Corneilla Pierre Corneille: Odrska utvara; Cid / prevedla in opombe napisala Marija Javoršek; spremna beseda Jože Javoršek /. — Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. — (Kondor; zv. 255). Francoski dramatik Pierre Corneille (1606-1684) je najbolj cenil veličino šočloveka in človeškega junaštva — lastnosti, ki ju je tudi najpogosteje uporabljal za snov svojih tragedij. V Franciji njegovega časa so bile v kulturi tri glavne, medsebojno prepletajoče se smeri: srednjeveška sholastika (sklicevanje na Aristotela), renesančna miselnost humanizma (prepojena z razmišljanji E. Roterdamskega) in neke vrste vzvišeni racionalizem, ki je odločilno vplival na francosko kulturo tedanjega časa z delovanjem Descartesa, še zlasti z njegovo najpomembnejšo knjigo »Razprava o metodi«, ki je izšla istega leta (1636), ko so prvič uprizorili Corneillovo tragedijo Cid. Osnovna značilnost Corneillove dramatike je v moralnem pojmovanju junakov. Utrl je novo razvojno pot tragedije in ji odprl po antiki in renesansi nove izrazne možnosti predvsem z vsebino in s strukturo tragedije. Corneille pa je iz antične tragedije »nagnal« strah in goljufivo upanje, človeško srečo (svojih glavnih junakov) pa je predvidel le v dolžnosti, v junaštvu in v premagovanju nizkih strasti. Poleg tega velja omeniti, da je bil v nekdanjih tragedijah zaplet praviloma nekaj »naključnega« ali nekaj, kar so si izmislili bogovi. Prav nasprotno pa so Corneillovi junaki osebe s silnimi strastmi in močno, nezlomljivo voljo; so torej svobodne osebe, ki s svojo voljo uravnavajo tekoče dogodke in z jasnimi pogledi v svoj lastni čustveni svet in njegove silnice ukrepajo po preudarku svoje etike, razuma in morale. To pa že pomeni odločilni premik v evropski kulturi: iz ljudi, ki so bili nebogljenčki usode in pasivni, plašni sooblikovalci lastnih življenj, nam Corneille prikaže svoje junake, ki si svojo usodo krojijo sami, s tem pa dejansko preus-tvarjajo oziroma kreirajo svet in zgodovino po svojih merilih. V svojih številnih gledaliških igrah je prvi upodobil z vso umetniško silo pristne značilnosti novega evropskega človeka, kakršen se je izoblikoval iz humanizma in renesanse, se nato bistveno preoblikoval v protestantizmu in se končno oblikoval v prototip modernega Evropejca. Pierre Corneille Višek gledališkega baroka sta po mnenju Jožeta Javorška angleško gledališče v času W. Shakespeara in špansko v času Lopeja de Vege in Calderona de la Barce. V francoskem gledališču pa predstavlja najlepšo baročno gledališko stvaritev Corneil-lova Odrska utvara, ki je napisana kot gledališče v gledališču, vendar je Corneille edini dramatik, ki gledališča ne primerja s svetom v režiji boga, temveč ga primerja s svetom, ki je-podrejen človeku-čarovniku. Povedano z drugimi besedami — ustvaril je prvo profano obliko gledališča v gledališču. Odrska utvara je doživela ob krstni izvedbi velik uspeh in dolgo obstala na odrskih deskah, nato pa nenadoma zdrknila v pozabo že v 17. in nato tudi v 18. stoletju. Čeprav je odrsko utvaro ponovno obnovila romantika, sta ji v gledališkem svetu polno veljavo izbojevala Louis Jouvet leta 1937 v Comedie francaise in Giorgio Strehler leta 1984 v pariškem Odeonu, nakar je postala ena največjih uspešnic modernega gledališča. Corneille je iz prvega obdobja svojega ustvarjanja, ki je bilo podrejeno estetskim premisam baročnega gledališča, s tragikomedijo Cid prestopil v obdobje »heroične tragedije« (njegovo najbolj plodno ustvarjalno obdobje), kakor je pogosto podnas-lavljal svoja dela. Vedno se je dosledno držal pravil, ki si jih je sam za- stavljal,- tako se je npr. skoraj v zadnjem svojem delu, ki ga je napisal, strogo izogibal modelu, ki ga je nekoč že ustvaril in tako nakazal nove možnosti v razvoju dramske umetnosti. Prepričan je bil, da usode znamenitih osebnosti niso edini komponentni pokazatelj duha nekega časa, saj nas prav tako lahko ganejo tudi tegobe preprostih ljudi ali kot sam pravi: »Naše srce je lahko veliko bolj razburjeno ob pogledu na nesreče, ki zadevajo ljudi naše vrste, ljudi, ki smo jim v celoti podobni, ne pa samo tiste, ki poženejo s prestola največje vladarje in s katerimi nimamo nikakršne zveze, razen da nas zanimajo vzroki, zakaj so propadli in zdrseli v brezno...« Tragedija Cid velja danes za pomembno klasično tragedijo in za začetek enega najslavnejših obdobij francoskega gledališča. Corneille je zgodbo povzel po španskem pesniku Guilhelmu de Castru (1569-1631), ki je leta 1618 objavil delo Cidova mlada leta (Las mochedadas del Cid). Vendar je povzel samo motiv, zgodbo samo pa prečistil nepomembnih podrobnosti, jo poglobil in umetniško izoblikoval v eno najpomembnejših tragedij francoske in svetovne literature. Corneille v svoji dramatiki redko govori o ljubezni, ker je bil mnenja, da v človeškem življenju vsem videzom navkljub ni tako pomembna kakor mnoga druga čustva, ki spremljajo človeka na življenjski poti. Kljub temu pa je v zgodbi o Cidu naslikal morda najbolj pretresljiv ljubezenski odnos v celotni svetovni literaturi. Osnovo predstavlja klasična zgodba o dveh zaljubljencih, ki postaneta žrtvi dveh sprtih družin, vendar je njuna silna ljubezen vseskozi prepletena s pojmovanjem časti in dolžnosti. Velika je bila aktualnost Corneillovega Cida oziroma izreden je bil politični pomen, ki ga je imela njegova tragedija v času, ko so jo prvič uprizorili. Njegovo delo namreč ponazarja napete odnose — razprtije med plemiči in njihovo samovoljo, a se hkrati postavlja na stran kralja in njegove nacionalne politike in na ta način zagovarja absolutizem, unitarizem in centralizem. Pri tem moramo upoštevati, da je Corneille v fevdalizmu videl predvsem nered in anarhijo, še posebej pa razdrobljenost nacije. Po drugi strani pa se je tudi zavedal nevarnosti absolutizma, ki je dajal moč v roke ljudem, nenadarjenim za politiko, za vojsko in državno upravo. Do veljave so prišli tedaj (kot ničkoli-kokrat pozneje) predvsem poklicni hinavci, brezhrbteničarji in lizuni. Kljub vsem pomislekom, ki jih je Corneille imel o moralnih vrednotah absolutiz-. ma je vseeno spodkopaval fevdalni red ter pomagal do veljave absolutističnemu kraljestvu. Bil je kot se temu danes pravi — izrazito »političen« pisatelj in čeprav se v petih desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja javno nikdar ni ukvarjal s politiko, je s svojim delom vplival nanjo morda celo bolj kot najslavnejši politiki njegove dobe. Vseskozi pa je bil tudi velik domoljub in čeprav so se njegove tragedije odigravale ali v Španiji ali v Rimu ali v Bizancu, je v resnici vedno obravnaval samo aktualne oziroma najbolj pereče probleme francoske družbe. Tako je tudi tragedija Cid že ob svojem nastanku vzbujala močna domovinska čustva in če upoštevamo dejstvo, da je bila Francija v tistih časih v vojni s Španijo in Avstrijo, ne preseneča, da so Cidovi boji s sovražniki in njegovi uspehi navduševali ljudi v bojih zoper tujce. Corneillov kulturno-zgodovinski pomen je v tem, da je odigral pomembno vlogo predvsem s tem, da je gledališkemu pisatelju izbojeval čast in ugled, ki ju do tedaj ni imel. Do Corneilla je bilo v Evropi uveljavljeno zmotno mnenje, da so drame le nekakšni scenariji, ki naj bi služili igralcem za njihove gledališče in tako dramskim pisateljem ustvaril položaj, ki je bil enakovreden s pesniki, pro-zaiki, esejisti (v tistih časih so npr. prvič tudi W. Shakespeara priznali za pravega pisatelja). S svojimi literarno izbrušenimi odrskimi stvaritvami je uveljavil gledališka besedila kot del literature, ne samo gledališča. Corne-illova zamisel o gledališču kot obliki literature je ostala v veljavi vse do polovice 20. stoletja, ko je evropska gledališka avantgarda anulirala primat literature v gledališču ter gleda- , lišču vrnila njegov izvirni jezik. To pa še zdaleč ne pomeni, da bo moderna doba kar tako zbrisala njegove številne dramske junake, saj se celo njihove negativne lastnosti spreminjajo v energijo, ki sega preko meja vsakdanjih človekovih zmožnosti in nam zato tudi danes vzbuja ne samo pozornost, temveč tudi odkrito občudovanje. SLAVKO GABERC V sinočnjem 5. kolu šarkarskega pokala prvakov Spličani s težavo, polom Scavolinija POP 84 - BAYER LEVERKUSEN 85:84 (54:40) POP 84: Sretenovič 6, Perasovič 16, Pavičevič 4, Kukoč 12, Čizmič, Nau-moski, Tabak 5, Savič 26, Lester 4, Naglič 12. BAYER: Neuhaus, Wheeler 20, Kup-rella, Welp 2, Deuster, Baech 8, Har-nisch 17, John Johnson 7, Kannard Johnson 28, Behnke 2. SODNIKA: Fejzel (ČSFR) in Kontis (Gr.); 3 TOČKE: Sretenovič 2, Kukoč 1, Naglič 1, VVheeler 1, Harnisch 1, D. Johnson 1, K. Johnson 2; PON: Behnke (22) in Baech (33); GLEDALCEV: približno 2 tisoč. SPLIT — Malo je manjkalo, da bi Bayer pripravil prvovrstno presenečenje. Samo sreča in čas, ki se je iztekel, sta Spličane rešila blamaže. Prvih 20 minut so domačini sicer igrali solidno in imeli tudi 17 točk prednosti (52:35). V 2. polčasu pa so vidno popustili, kot da je tekme konec. To so gostje izkoristili in Spličani so si oddahnili le ob zvoku sirene. KINGSTON - SCAVOLINI 82:77 (47:43) KINGSTON: Duncan 10, Stiller 2, A. Cunninghan 10, Byrd 13, Griffinths, Henlan 6, Clark 23, Gordon 18. Barcelona IZIDI 5. KOLA - Limoges 84:76 Pop 84 - Bayer Leverkusen 85:84 Kingston - Scavolini 82:77 Aris - Makabi Tel Aviv 93:81 Barcelona LESTVICA 5 5 0 456:384 10 Aris 5 3 2 441:432 6 Pop 84 5 3 2 418:420 6 Scavolini 5 3 2 446:426 6 Bayer 5 2 3 474:474 4 Makabi 5 2 3 411:434 4 Limoges 5 1 4 417:448 2 Kingston 5 1 4 392:437 2 PRIHODNJE KOLO (24. 1.) Bayer Leverkusen (Nem.) - Cadbury Kingston (Angl.), Pop 84 Split (Jug.) -Makabi Tel Aviv (Izr.), Scavolini Pe-saro (It.) - Barcelona (Sp.), Aris Solun (Gr.) - Opel Limoges (Fr.). SCAVOLINI: Gracis, Magnifico 24, Boni 3, Cook 11, Daye 15, Zampolini 5, Costa 4, Grattoni 15. SODNIKA: Leeman (Švi.) in Miljana (Šp.). PM: Kingston 16:21, Scavolini 21:27. PON: Gordon. 3 TOČKE: Kingston 2:6, Scavolini 4:10. Gledalcev: 1.000. LONDON — Bojazni trenerja Scari-ola so se izkazale kot upravičene: Scavolini je izguvil proti ekipi, ki doslej še ni zmagala. Vsekakor ne gre pozabiti, da so v Londonu tudi Spličani tvegali poraz, kateremu pa se Scavolini zaradi slabega dne večine igralcev (rešila sta se Magnifico v 1. polčasu in solidni Grattoni) ni izognil. POKAL PRVAKINJ V 4. kolu košarkarskega pokala prvakinj so dosegli naslednje rezultate: Arvika (Šve.) - Conad Cesena It.) 73:72; Mirande (Fr.) - Sporting Atene (Gr.) 68:75; Leningrad (SZ) - Salgar Zaragoza (Šp.) 117:89. LESTVICA: Arvika 8, Conad in Leningrad 6, Mirande in Sporting 2, Zaragoza 0. Končan avto-moto rally Pariz - Dakar Vatanen in Peterhansel Zalivska vojna odmeva tudi med smučarji Danes kvalifikacijski smuk jutri pa za svetovni pokal WENGEN — Najboljši smučarji sveta bodo danes opravili kvalifikacijski smuk in ne bodo »stavkali«, kot so to napovedali v sredo. Včeraj se je njihovo predstavništvo (Boyd, Girardelli, Besse, Mahrer, Heinzer, Stock, Hoflehner in Wirnsberger) sestalo z vodjo mednarodne smučarske zveze Gianfrancom Kasper-jem in koordinatorjem smučarskega pokala Hansom Schwein-gruberjem, ki sta smučarjem zagotovila, da bo mednarodna smučarska zveza FIS še preučila vprašanje kvalifikacijskih tekem za določitev tridesetih tekmovalcev, ki bodo dan kasneje nastopili na uradnem smuku za SP. Smučarji (razen Američanov, ki so zapustili Wengen, ker jih je njihova smučarska zveza vpoklicala domov zaradi iraške vojne) so včeraj opravili še zadnje poskusne vožnje. Med vsemi sta bila najhitrejša Švicar Franz Heinzer, ki vodi na lestvici smuka za SP, in italijan Kitetian Ghedina. Prvi je zabeležil čas 2'28"78, Ghedina pa je bil za 29 stotink počasnejši. Tretji najboljši čas je dosegel Avstrijec Hoflehner, ki pa je zaostal kar sekundo 38 stotink za Heinzerjem. Še slabše so se odrezali ostali favoriti Boyd, Mahrer, Stock in drugi. Petra Kronberger najhitrejša MERIBEL — Na zelo nevarni smukaški progi, kjer bo danes ženski smuk, je na včerajšnjih treningih dosegla najboljši čas vodilna na lestvici SP Petra Kronberger. Za njo sta se uvrstili Francozinja Merle in Nemka Gutensohn-Knopf. Med favoritinjami sta še Kanadčanka Lee-Gartner in Nemka Gergova. Na avstralskem odprtem teniškem prvenstvu Oba Gorana v 3. kolu Italijankam pa ne gre MELBOURNE — Jugoslovana Ivaniševič in Prpič sta se uvrstila v tretje kolo odprtega teniškega prvenstva Avstralije. Medtem ko je Goran Prpič zlahka v treh setih odpravil Brazilca Mattarja, pa se je moral drugi Goran, Ivaniševič, močno potruditi, da je strl odpor Indijca Krišnana. Nasprotnik je že vodil v setih z 2:1, predno si je Ivaniševič v četrtem in petem setu zagotovil zmago. Med ženskami je bila uspešna Monika Seleš: Italijanki Caverzasiovi je predala le eno igro. Tudi druga Italijanka, Francesca Romano, je zgubila. Premagala jo je nosilka skupine št. 3 Mary Joe Fernandez. Med moškimi dvojicami je Italijan Pozzi skupno z Američanom Rostagnom odpravila Španca Casala in Sancheza, medtem ko so drugi trije italijanski predstavniki, Camporese (v paru s Javierom Šanche-zom) ter dvojica Caratti-Mordegan, izgubili. Nekaj pomembnejših izidov 2. kola: Moški: Lendl (ČSFR) - Davis (ZDA) 7:6, 6:3, 6:3; Prpič (Jug.) - Mattar (Braz.) 6:3, 6:1, 6:1; Wilander (Šve.) - Sacenu (ZRN) 7:6, 6:4, 3:6, 4:6, 6:4; Cash (Avstral.) - Van Rensburg (J. Afr.) 7:6, 6:4, 6:4; Edberg (Šve.) - Masso (Bel.) 6:1, 6:2, 6:3. Krickstein (ZDA) - Mansdorf (Izr.) 7:5, 3:6, 7:6, 6:2; Ivaniševič (Jug.) - Krišnan (Ind.) 6:4, 3:6, 4:6, 6:1, 6:2. Zenske: Seleš (Jug.) - Caverzasio (It.) 6:1, 6:0; K. Malejeva (Bol.) - Martin (ZDA) 6:2, 6:0; Fernandez (ZDA) - Romano (It.) 6:1, 6:2; Magdalena Malejeva (Bol.) - Toleafoa (N. Zel.) 6:0, 6:3; Huber (ZRN) - Manuela Malejeva - Fragniere (Švi.) 6:4, 6:4; Sukova (ČSFR) - Cueto (Šp.) 6:2, 7:5. Zmagovalec med avtomobilisti, Finec Ari Vatanen (telefoto A?) DAKAR — Kot je bilo pričakovati, zadnja etapa 13. izvedbe avto-moto rallyja Pariz - Dakar ni prinesla spremembe na vrhu. Med avtomobilisti se je uveljavil Finec Ari Vatanen (citroen ZX), ki je bil že trikrat uspešen na prejšnjih izvedbah te prestižne dirke (tedaj pa je vozil za Peugeot). Privoščil si je celo zmago na zadnji etapi (M Boro - Lac Rose, 60 km), ko je prehitel Šveda Eriksona. Med motociklisti je do svojega prvega uspeha prišel Francoz Stephane Peterhansel (yamaha). Na zadnji etapi je zmagal Španec Arcarons (cagiva). Dirko je skupno dokončalo 173 tekmovalcev (46 motociklistov ter 127 avtomobilistov in šoferjev tovornjakov) od skupno 406, ki so startali 29. decembra lani. Skupno so prevozili 9.186 kilometrov. Nekatere avtomobilske hiše so v to dirko vložila res velika sredstva. To velja zlasti za japonsko Mitsubishi, ki je sicer z Lartiguejem in Fontenayem osvojila 2. in 3. mesto, kar pa je verjetno ni zadovoljilo, saj je gotovo računala na končno zmago. KONČNI VRSTNI RED: Avtomobilisti: 1. Vatanen - Berglund (Fin., Šve., citroen ZX) 32.29'50"; 2. Larti-gue - Destaillats (Fr., mitsubishi pajero) po 2.42'27"; 3. Fontenay - Musmarra (Fr., mitsubishi pajero) 3.24'06"; 4. Erikson -Parmander (Šve.) 4.54,36'; 5. Auriol - Monnet (Fr., lada samara) 6.03'29"; 6. AiP" brosino - Guehennec (Fr., citroen 7.0334"; 7. Tambay - Lemoyne (Fr., laoa samara) 8.10'57"; 8. Bouchet - Leran P" nissan terrano) 8.54'33"; 9. Sarrazin - TrO' uble (Fr., toyota) 12.22'22"; 10. Ratet -Vantouroux (Fr., toyota) 13.21'53". Motociklisti: 1. Peterhansel (Fr., ya' maha) 73.55'55"; 2. Lalay (Fr., yamaha) P® 16'55"; 3. Magnaldi (Fr., yamaha) 25'52 ; _ Morales (Fr., cagiva) 56'46"; 5. Arcaron (Šp., cagiva elephant) 1.07'05"; 6. Ma_ (Šp., yamaha) 1.23'51"; 7. Medardo (It« 91 lera) 1.38'42"; 8. Orioli (It., cagiva elephant) 5.06T4"; 9. Mandelli (It., 7.05'33"; 10. Boluda (Šp., honda) 8.20'1