Utrakvistične šole na Koroškera in njih zagovornik. Slovenski klerikalni poslanec Grafenauer je pred kratkim v deželnem zboru gosp. dež. šol. nadzorniku Palli očital manjvrednost utrakvističnih šol, zlasti pa, da se slovenski otroci ne nauČe toliko nemščine, kolikor se je mora zahtevati glede učnega časa. To je istina! Seveda Palla kot glavni zaščitnik dvojezičnih šol ugovarja tem očitkom. To se menda tudi nekoliko strinja z njegovim prepričanjem, ki si ga je po inšpekcijah — seveda na jako površen in varljiv način — pridobil. Še ni dolgo od tedaj, ko je g. Palla govoril v neki gostilnici te-le pomenljive besede: ,,Te šole (menil je utrakvistične!) so samo le glede nemščme injena vredne, v dru-' gih predmetih se nič ne doseže." Gosp. Palla je s tem sam izrekel sodbo, da so utrakvistične šole ,,samo le" ponemčevalnice in v vsakem drugem oziru — seveda tudi v vzgojnem oziru — za nič! Pa tudi glede nemšČine ni tako, kakor je g. Palla prepričan. On pozna samo le šolsko mladino, in sicer le bolj nadarjene otroke, ker se pri inšpekcijah le-ti največ vprašujejo. Če otrok odgovarja na nemška vprašauja, še ni poroštvo, da že dobro in dovolj zna nemški. Koliko se mladina v šoli nemščine nauči, bi pokazala štatistika odrasle mladine v v čisto slovenskih občinah. Če dobro računimo, smemo trditi, da ena sama četrtina šoli odrasle mladine umeva nemške časnike in knjige. Par nemških izrazov blebetati se kdorkoli kmalu nauči, a z razumom čitati ali kako pismo sestaviti je težja reč. Lahko bi kdo ugovarjal: ,,Ali ni dovolj, ako se le četrtina otrok nauči nemški pisati?" Da, dosti bi bilo, če bi se drugim trem četrtinam otrok, ki tega ne doženo, tudi kaj dalo v življenje na pot. Pa ti so v resnici siromaki na duhu! Ne znajo ne nemški ne slovenski pisati; nekateri samo za potrebo slovenski čitati, kolikor so se naučili pri krščanskem nauku. Tako se ,,izobrazujejo" koroški Slovenci! Slovenski se v šolab ne smejo učiti, ker bi tako zvedeli, da jim pristuje kot otrokom zvestega avstrijskega naroda več pravic, nego jih sedaj ,,uživajo". Nesramnost je za nemsko intelig enco, da v XX. stoletju zlorablja šolsko vzgojo v svoje sebičnepolitične nameue. In taki ljudje si še prisvajajo ime nkulturonos cev"! 6. Palla ve za vse to; on ve, da se otroci ne uče slovenščine, svojega materinega jezika, in njemu je to po godi; on tudi dobro ve, da se veliko otrok ne nauči niti brati niti pisati, a on se za to tudi ne briga. Skratka: Šolska oblastva v nekdanjem slovenskem Korotanu prav po nočetovsko" skrbe, da se Slovenci ne poučujejo v materinščini in da se sploh ta na vsak način zanemarja. — Seveda neizobraženo ljudstvo neodkritosrčnim nemčurjem in nemškutarjem rado gre na led in je prav ugodno za njih umazano politiko. Na tak nepošten način se drži dandanašnji nadarjeni narod koroško-slovenski v duševnem guženjstvu! Gosp. dež. sol. nadzornik pa naj premisli sledeča vprašanja: Ali ima ljudska šola le-ta smoter, da se nekaj otrok nauči tujega jezika (v tem slučaju nemškega)? Ali ni v obce za vsakega človeka — posebno za kmetovalca — bolj potrebno, da si pridobi pozitivnib znanstev in da razume vsaj eden književni jezik? Ali ni slab zgled razsodnim ljudem, če višja oblastva važni 1. § drž. šol. zakona tako zametujejo?