XXVIII—5__________________'________________________________ZVONČEK
JOSIP JERAS:
Deklice iz preteklosti.
(Dalje.)
^"""^^^ " ^- 1 ovorka zavije po dvojno ograjenem prostoru Akro*
^^^\^^Č     P°le   proti   severu, vzhodu   in   jugu  in se ustavi
SffiUffi^Sm-,     naposled   ob   znožju   aeropaškega   griča. Ves   čas
WiM2j3j^L^fji.     gleda atenski narod pred seboj mramorna svetišča,
|«B^V^y*!    ki  se blišče v  solnčnem   dnevu.   Ta   svetišča so:
1^1^|f    Erehtej s tankim stebriščem, kamor so nesli tenčico
LJiMJli^^BHl   za kip Atene;   diven  Partenon, v katerem  je bil
ogromen kip boginje iz slonove kosti in zlata, ki ga je izklesal kipar
Fidija;   čisto   blizu Propilej   majhno   svetišče Zmage kot veličasten
vhod v trdnjavo.
Levkipo so spremljali Ksanta in Lizij pod nadzorstvom Deme in Sikima. Dohitela je svojega moža Damoharesa pri bankirju Pazionu, ki je stanoval s svojo ženo Epiharito v hiši, mimo katere se je pomikala povorka. Hiša je stala v najstarejši četrti Aten med aeropaškim gričem in Akropolo. Z balkona, ki je bil redkost grških mest, v prvem nadstropju so gledali povorko, ki se je pomikala sedaj počasi proti Propilejam.
Svečeniki, atleti, otroci, godci, deklice so šli že mimo, ko je nena* doma nastalo kričanje sredi Svete ceste. Ljudje so bežali preplašeni na vse strani, in prikazal se je razjarjen vol, ki je divje udarjal z repom v svoje boke in s pripognjeno glavo podiral vse, kar mu je prišlo na pot. V tem trenutku se je pognal v povorko... Ker so ga pikale muhe v nozdrvi, je zdivjal od bolečine in ušel iz povorke.
Levkipa je zaslutila nekaj strašnega... Nagnila se je čez balko= novo ograjo in v tem trenutku je videla, kako je zdivjana žival sredi^ belo oblečenih deklic podrla Evharito na tla in jo nato sirovo dvignila preko svojih rogov.
Mati se je onesvestila.
Njen mož Damohares se je pognal iz hiše. Toda v sosedni majhni ulici je bil še drugi človek priča tej drami. To je bil suženj Nil, ki je s silno kretnjo prevrnil na straži stoječega skita ter se vrgel pogumno na žival baš v trenutku, ko se je pripravljala nadaljevati svoj divji beg z ubogo deklico Evharito na vratu. Ljudje so se pre= strašeni razkropili na vse strani. Nil je zgrabil vola za rogova in ga zvil na tla s svojimi rnišičastimi rokami.
Uboga Evharita je bolestno zdihovala. Njena lepa lica so bila bleda od strahu in debele solze so kapljale z njih... Nalahno je vzel Datnohares svojo hčerko v roke, medtem ko so govedarji iz povorke zvezali noge živali, ki je divje udarjala na tla s svojimi parklji. In povorka je zopet nadaljevala pot proti Erehteju.
113
ZVONČEK                                                                                          XXVIII-5
Pri Pazionu so položili Evharito na posteljo. Ni bila težko ranjena, toda bolelo jo je od silnega udara. Ko je mirno spala, je njena mati ihtela ob postelji.
Kriki radosti, petje in mehki glasovi godbe so prihajali od Akro= pole in jo zazibali v sladak sen. Ko je dospel atenski narod na vrh trdnjave, je proslavljal boginjo ...
l^^^Hi I i KS tari rS| wJ 1 -i f-i^Hvlllr^l^^^^^^H?^ i^                               '-——, _E_
Proti večeru je Evharita odprla oči. Okolo sebe je zagledala Levkipo in Damoharesa, potem Paziona in njegovo ženo Epiharito, poleg Ksante in Lizija Detno, Sikina in Nila.
»Oče,« je izpregovorila, »nočem več, da je Nil še suženj.«
»Nil,« je rekel Damohares, obrnivši se proti njemu, »od zdaj naprej si svoboden, a z jutrišnjim dnem postaneš upravnik mojega imetja.«
Nil jeodgovoril ginjen: »Zevs vsemogočni mi bo gotovo dovolil, da ti podarim nekega dne svoje življenje.«
114