dnski Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Nada Humar, Štefan Markovič, Jože Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.:721-359,odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 721-082. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga tiska Delavska univerza Domžale. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, naročene oglase sprejema Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. OiASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Domžale, 11. 4. 1984, leto XXIII, št. 6 HHKHHMB! 1 Občinsko tekmovanje iTito — revolucija mir Ker so se na lanskoletnem tekmovanju najbolje odrezali tekmovalci osnovne šole Radomeljske čete, smo se dogovorili, da bomo letošnje občinsko tekmovanje organizirali pri njih. Tekmovanja, ki je bilo 29. marca v Popoldanskih urah, so se udeležile ekipe vseh osnovnih šol naše občine, razen osnovne šole Janko Kersnik in osnovne šole Jurij Vega iz Moravč. Tekmovanje Tito - revolucija — n'ir je že tradicionalno, saj ga že vrsto 'et organiziramo po vsej državi. Tokratno tekmovanje je bilo posvečeno frontni organizaciji - socialistični zvezi in povojni izgradnji porušene domovine. Mladi tekmovalci so se kar precej namučili z odgovori, saj so bila vprašanja zelo težka in natančna (na primer procentualna primerjava predvojnih in povojnih gospodarskih rezultatov), zato smo dobili zares Najboljše posameznike, ki nas bodo Vstopali na regijskem tekmovanju v Ljubljani. Prvi trije, ki so dosegli najboljše rezultate, so: 1. Tadej Oražem, OŠ Josipa Broza Tita, 2. Andreja Ručigaj, OŠ Mateja ^lejca iz Mengša, 3. Janez Cerar, OŠ Šlandrove brigade. Ekipno so najboljši rezultat dosegli učenci OŠ Josipa Broza Tita; za njimi !?a so tekmovalci iz, osnovne šole ^'androve brigade in osnovne šole Matije Blejca Matevža iz Mengša. Vsi tekmovalci so za sodelovanje na tem božičnem tekmovanju prejeli priganja, najboljši pa so dobili tudi diplome. Upamo, da se bodo naši predstavniki dobro odrezali na regijskem tekmovanju in jim želimo veliko sreče. Cveta Zalokar-Oražem Pred glasovanjem o samoprispevku Mesec april bo zapisan v zgodovini naše občine kot tisti mesec, ko smo se na referendumih odločali o samoprispevkih — o solidarnem združevanju sredstev za gradnjo in obnovo šol v naši občini. Tudi 15. aprila nas čaka odločitev, da na 69. voliščih zaokrožimo besedico ZA nadaljnje združevanje 2 odstotkov od osebnih prejemkov za gradnjo družbenih objektov na področju vzgoje in izobraževanja in v krajevnih skupnostih. Čeprav smo se na številnih srečanjih v krajevnih skupnostih, šolah, delovnih organizacijah in na sestankih družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o mnogih vprašanjih in skušali povsod dati jasne in neposredne odgovore na vrsto vprašanj, pa mislim, da ne bo odveč vse delovne ljudi in občane ponovno seznaniti z razpravo, ki je potekala na zborih delegatske skupščine 27. marca 1984, ko smo sprejemali sklep o razpisu referenduma in s tem potrdili tudi predloge o uporabi zbranih sredstev samoprispevka. IN KAJ JE DOGOVORJENO? Iz razprave na omenjenih zborih delegatske skupščine in predsednika SO Domžale Karla Kušarja nedvomno izhajajo zagotovila, da bomo s samoprispevkom zbrana sredstva delili tako, kot smo se dogovorili v javni razpravi. To pomeni: 1. 2 odstotka realno ocenjenih sredstev, ki v denarju izražena pomenijo 480 milijonov dinarjev, bomo delili tako: — da bomo za vse objekte na področju vzgoje in izobraževanja nameni/i 75 odstotkov ali 360 milijonov dinarjev, - da bomo za objekte, za katere so se opredelile krajevne skupnosti namenili 25 odstotkov ali 120 milijonov dinarjev (v sklepu so ta sredstva opredeljena kot „viški"). 2. Zbrana sredstva samoprispevka bomo na področju vzgoje in izboraževanja oplemenitili s sredstvi dela združene amortizacije na podlagi samoupravnega sporazuma, ki je podpisan med vsemi izvajalci programov na tem področju. 3. Med vsemi 27 krajevnimi skupnostmi, Občinsko izobraževalno skupnostjo in Skupnostjo otroškega varstva bomo podpisali samoupravni sporazum, s katerim se bomo obvezali, da bodo krajevne skupnosti dogovorjena sredstva resnično dobile in opredelili tudi dinamiko koriščenja teh sredstev. 4. Za realizacijo dogovorjenih programov v krajevnih skupnostih bomo preko Samoupravne komunalne interesne skupnosti zagotavljali dodatna sredstva, ki pripadajo krajevnim skupnostim kot solidarna oziroma vzajemna sredstva na podlagi kriterija glede njihove razvitosti. « 5. Sredstva samoprispevka se bodo trošila strogo namensko, racionalno in od vseh izvajalcev se bo zahtevala kvalitetna gradnja vseh objektov z upoštevanjem vseh normativov, ki veljajo in so opredeljeni že v sprejetih planskih dokumentih. IN KAJ ŽELIMO VSI SKUPAJ? Predvsem tisto, o čemer smo se dogovarjali: — omogočiti vsem našim otrokom takšen prostor v vseh šolah, da i bodo imeli približno enake možnosti za vstop v življenje oziroma nadaljnje šolanje na srednji, višji in visoki stopnji. To pa pomeni tudi strokovno usposobljenost za večjo storilnost v organizacijah združenega dela in povsod tam, kjer bodo mladi ljudje prevzemali odgovorne dolžnosti na področju gospodarskega in družbenega življenja; — dograjevati družbene objekte, ki bodo v korist vsem delovnim ljudjem in občanom, saj se zavedamo, da takšni objekti pomenijo del tistega standarda, za katerega se moramo nenehno prizadevati, ker pomeni sestavni del bogatejšega življenja v naši družbi. In če je to mogoče doseči s solidarnim združevanjem sredstev od naših mesečnih prejemkov v obliki samoprispevka, potem poudarjamo tisto enotnost in usklajenost, ki jo v naši občini poznamo in ki je vedno doprinašala k doseganju dobrih gospodarskih in družbenih dosežkov, katerim smo priča v zadnjih letih. Torej se bomo 15. aprila sami odločali ZA lepšo prihodnost vseh naših otrok, ZA solidarnost, ZA bogatejšo družbo, ZA pripadnost k naši samoupravni socialistični stvarnosti. KOMISIJA ZA PRIPRA VO PROGRAMA IV. SAMOPRISPEVKA Programsko volilna seja Občinskega sveta ZSS Domžale „ V času, ko se pogoji gospodarjenja zaostrujejo, dobivafo organizirane subjektivne sile, posebno še sindikat, še večjo odgovornost in še večji pomen. Politika oslanjanja na lastne sile mora pomeniti oslanjanja, na množice, oslanjanje na delovne ljudi, na delavski razred, na samoupravljanje, vendar tega ni mogoče uresničiti brez najaktivnejše vloge sindikata v sistemu socialističnega samoupravljanja." je v uvodnem govoru poudaril predsednik OS ZSS Domžale tov. Miroslav Birk, ko je čez 100 zbranim sindikalnim aktivistom spregovoril na programsko — volilni seji. V preteklih 2 letih je Občinski svet ZSS s svojimi organi in ob velikem angažiranju večine osnovnih organizacij ZSS največ skrbi namenil zlasti: - boju za nadaljevanje razvoja samoupravnih socialističnih odnosov, - uveljavljanju načela dobrega gospodarjenja in vključevanja v mednarodno delitev dela ter izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, - krepitvi položaja delavcev pri odločanju o pogojih in rezultatih dela, - zagotavljanju socialne varnosti delavcev na osnovi ustvarjenih rezultatov dela, - ter problematiki osebnih dohodkov. Ugotovoljeno je bilo, da je bil v tem obdobju dosežen velik pozitivni premik, saj so delavci v veliko primerih razpravljali o celotnem dohodku, ki ga ustvarjajo in z njim tudi razpolagajo. To pa je predvsem zasluga-izvršnih odborov OOS, ki so v sodelovanju s strokovnimi službami in poslovodnimi organi pripravili kvalitetne obravnave zaključnih računov. Pri tem pa vseskozi opozarjali na to, da so na nekaterih področjih ostali na pol poti v prizadevanjih, da bi delavec resnično postal gospodar svojega dela in sredstev, vzrok pa je zatekanje k nesamoupravnim ukrepom, dovoljeva- nje prevelike moči državnih organov in prernalokrat v ospredje postavljena odgovornost, Tako v uvodnem govoru kot v bogati vsebinski razpravi je bilo opozorjeno na še večje uveljavljanje zbora združenega dela, kjer je še veliko možnosti, tudi za pobude OOS, da bi zbori resnično postali mesto' usklajevanja različnih interesov in da bi delegati iz združenega dela s svojimi stališči vplivali na oblikovanje stališč in odločitev. Posebna skrb je bila namenjena tudi oceni gospodarske situacije, za katero je bilo ugotovljeno, da je izredno težka, ni pa brezizhodna, kar delovni ljudje in občani naše občine dokazujejo s povečano proizvodnjo, večjim konvertibilnim izvozom in večjo kmetijsko proizvodnjo, uresničiti pa bo potrebno že premnogokrat izrečeno parolo od besed k dejanjem. Beseda je tekla tudi o enotnem sodelovanju in solidarnosti, katere rezultat naj bi bil tudi izglasovani dose danji 3 samoprispevki, o aktivnostih sindikalne organizacije, odmrznitvi cen in zagotavljanjem preskrbe in socialne varnosti slehernemu delovnemu človeku in občanu. V razpravi je bilo izpostavljenih tudi več konkretnih vprašanj iz posameznih delovnih sredin, razprav-ljalci pa so izpostavili tudi uspešno povezovanje OS ZSS z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pri razreševanju konkretne problematike v posameznih TOZD oz. OZD. Program dela Občinskega sveta ZSS Domžale za letošnje leto, ki temelji na programskih usmeritvah sprejetih pred dvema letoma, je vsebinsko zelo raznolik in bogat in vsebuje vrsto najaktualnejših nalog z različnih področij pestrega dela sindikalne organizacije. Posebno skrb bodo namenili nalogam v zvezi z uresničevanjem zastavljenih planov razvoja: - stalnemu povečevanju dohodka na osnovi kvalitetnejših oblik gospodarjenja, 1 ~ stalnemu spremljanju rezultatov gospodarjenja, zlasti na osnovi primerjav v odnosu na planirane predpostavke in to z neposrednim vključevanjem v razprave v OZD, - povečanju izvoza, zlasti na konvertibilno področje, - krepitvi vpliva delavcev na oblikovanje cen s prevzemanjem vseh posledic za sprejete odločitve, - zavzemanje za izboljšave v organizaciji dela, racionalizacijo poslovanja in hitrejšo modernizacijo in opremljanje OZD, - sprotnemu analiziranju razvoja inovacijske dejavnosti in dajanju vzpodbud za bojše organiziranje na tem področju, - uresničevanju sprejetih načel delitve po delu in rezultatih dela (dvig produktivnosti, kvalitetnejša proizvodnja), - analizi samoupravne organiziranosti združenega dela, - ocenjevanju učinkovitostidelova-nja sistema in oblik zaščite socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi ter Delovno predsedstvo in predsednik občinskega sindikalnega sveta Miro Birk med uvodno besedo na programsko volilni konferenci občinskega sindikalnega sveta Posnetek s programsko-volilne konference Ja, njihovih pravic na osnovi dela in rezultatov dela na posameznih področjih (spremljanje gibanja OD, uresničevanje stališč in sklepov 3. konference, uresničevanje Zakona o pokoj-ninsko-invalidskem zavarovanju, delovni invalidi...), - mobilizaciji in usposabljanju delavcev za opravljanje nalog samoupravljanja in kontrole za zmanjšanje materialnih stroškov - za cjtobro gospodarjenje, - uresničevanju in uveljavljanju družbene vloge ZS v sistemu socialističnega samoupravljanja in delegatskih odnosov, - usposabljanju organizacij, vodstev in članov ZS, - konkretne aktivnosti (tekmovanje kovinarjev, sodelovanje z drugimi sveti ZSS in drugo). V imenu RS ZSS in MS ZSS ljubljanske regije je delegate in goste Vzgib za delo komunistov v prihodnje „Pri oceni učinkovitosti zveze komunistov v naši občini bodite kritični tako do svoje osnovne organizacije kot do občinskih organov ZK, a tem boste prispeval7 k vsebinski dopolnitvi programske usmeritve, za večjo učinkovitost komunistov in organov Zveze komunistov,"'je bilo zapisano v vabilu na volilno programsko sejo organizacijo Zveze komunistov v občini Domžale, kjer so pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih, izvolili novo vodstvo ter sprejeli programske usmeritve za naslednje obdobje. V poročilu so zajeli vsa področja dela ZK ter ugotovili, da komunisti z vztrajno in odločno aktivnostjo na vseh ravneh delegatskega odločanja utrjujejo delegatski sistem, kije postal sestavina našega dela in življenja, pri tem pa opozorili na včasih premajhno vključevanje družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb vanj, na nerazvitost družbenih svetov in ne nazadnje na še ne najbolj uveljavljeno vlogo zbora združenega dela in skupščin SIS. Spregovorili so tudi o vključevanju članov ZK v delo okolij, kjer živijo, kjer so bili narejeni določeni pozitivni premiki, saj so bili ustanovljeni 3 sveti ZK v krajevnih skupnostih ter nova osnovna organizacija v KS Homec -Nožice. Uspešno so se preko delegatov povezovali tudi v organe pri drugih družbenopolitičnih organizacijah. Veliko je bilo storjenega pri utrjevanju družbenoekonomskih odnosov in uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, o čemer je v uvodnem govoru spregovoril dosedanji predsednik tov. Stane Mlakar. Na področju vzgoje in izobraževanja so sc komunisti usmerili zlasti v ustanovitev in začetek dela Skupnosti osnovnih šol. s čimer so dani pogoji za več kvalitete in poenotenje vzgojno izobraževalnega dela na vseh osnovnih šolah, medtem ko je bilo na področju usmerjenega izobraževanja največ skrbi namenjene preusmerjanju mladih v proizvodne" poklice in družitvi ekonomskih storitev. Ne moremo biti zadovoljni z delovanjem aktiva komunistov na tem področju, skupaj z ZSMS pa je OK ZKS v pripravah na 9. sejo CK ZKS spregovorila tudi o uveljavljanju vzgoje v vseh šolah. Na področju SLO in DS j<* ZK dosledno uresničevala svojo odgovornost za obrambo in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja, dograjevanja in izpopolnjevanja zasnove SLO in DS ter podružbljanja obrambnih in varnostnih funkcij. Največ skrbi je bilo namenjene delu posameznih komitejev za SLO in DS ter različnim oblikam usposabljanja na tem področju. ZK v naši občini se je vseskozi zavedala, da ima pomembno vlogo pri njenem delovanju idejnopolitično usposabljanje, na področju katerega je bilo organizirano raznovrstno izobraževanje, veliko pokornosti pa so namenili tudi samoizobraževanju. Še pa bo potrebno krepiti vlogo in delo aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, medtem ko smo na področju dela akcijskih konferenc (8 OZD) uspešno reševali konkretno pijpblema-tiko, dosledneje pa bo potrebno uresničevati tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki. Občinska organizacija je redno spremljala delo osnovnih organizacij ZK, jih vzpodbujala k pripravam in obravnavam gradiv za posamezne seje CK ZKS in k uresničevanju sprejetih sklepov, oblikovane pa so bile tudi delovne skupine, ki so sproti spremljale delo posameznih osnovnih organizacij. Nekatere izmed njih so delovale zelo uspešao, medtem ko bodo morale druge tudi ob pomoči OK ZKS in večji aktivnosti samega članstva, ob obravnavi aktualnejše in pestrejše problematike pritegniti k aktivnemu delu še več članov ZK. V poročilu je ocenjeno tudi delo posameznih članov občinskega komiteja, predsedstva OK ZKS ter prikazano delo drugih organov občinske organizacije, ki so uspešno izpolnjevali naloge s posameznih področij. Razprava, ki je potekala v treh delovnih skupinah, (politični sistem, družbenoekonomski odnosi, idejno in kadrovsko utrjevanje ZK) je odgovorila na nekatera v poročilu in programskih usmeritvah odprta vprašanja, rdeča nit vseh razprav pa je bila, da bodo člani ZK skupaj z vsemi delovnimi ljudmi in občani, s svojim doslednim delom, z vključevanjem slehernega člana ZK v izpolnjevanje nalog tako v delovni sredini kot v kraju,kjer živi, dosledno uresničevali avantgardno vlogo ZK. In katerim nalogam bodo člani ZK v naši občini v prihodnjem obdobju namenili naj' cč pozornosti: — krepiu političnega sistema socialističnega samoupravljanja - vključevanju v mednarodno delitev dela (kvalitetnejši konvertibilni izvoz), ljUi vol pai po to\ Sta ne cei sla orj me efe naj žal dij; čn ,,n do naj del ni i -f sti: Te tra no pri -,-■■ ci, — rasti proizvodnje, — doslednemu izpolnjevan) ski obveznosti do tujine, — uveljavljanju prestrukturirani Je gospodarstva, fti — doslednejšemu nagrajevanju | no delu in rezultatih dela, nJi — krepitvi kmetijstva na osnova) ZS dogovorjenih na problemski konfere' pozdravil predsednik MS ZSS tov. I Miglič, ki je nanizal vrsto aktuam nalog ZS in pozitivno ocenil delo 0 ZSS Domžale. Ob koncu so delegati izvolili tii novo vodstvo in sicer: za predsednif tov. Miroslava Birka, za podpredsef nico OS ZSS tov. Metko Zupanek za sekretarja tov. Štefana Markovi« Ob koncu volilno-programske sef je bilo posebej poudarjeno, da bon* vse zastavljene naloge dosegli le povečanjem lastne aktivnosti in od$ vornosti za sprejete obveznosti, poglobitvijo povezanosti in sodeloij nja z 00 ZS in konferencami 00 i ter večjo in doslednejšo angažii! nostjo strokovnih institucij in doslej nim uresničevanjem sprejete politilf sklepov in sprejetih dogovorom teij konkretnem prizadevanju za uresni# vanje interesov delavcev in OZD. j V.f ci, sai Angelca Kržan, sekretar predsedstva OK ZKS Domžale Lado Škrjanec, predsednik OK ZKS Domžale - krepitvi inovacijske dejavnosti i' UP nadaljnjemu razvoju malega gospod* ^1 stva, °o - preverjanju učinkovitosti samtf bo upravne organiziranosti DO v n>' do občini, - doslednemu uresničevanj1 programov samoprispevka, - stalnemu evidentiranju noV> 8111 članov ZK ter krepitvi akcijske!* povezovanja komunistov ter njihf vemu idejnopolitičnemu usposablj nju, - spremljanju dela sleherne? člana ZK ter uveljavljanju osebne ' """" kolektivne odgovornosti, - uresničevanju sprejetih usnW tev in politike ZK v zvezi z ideji1 diferenciacijo in odgovornim delo! članov ZK, ob doslednem izvajanj določil statuta. Programsko volilno konferen'5 OK ZKS, kateri so prisostvovali ne$ teri člani CK ZKS in MS ZKS, jef njihovem imenu pozdravil član O ZKS tov. Martin Košir, ki je spregoV ril zlasti o nalogah s področja SLO1' | DS. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstv' občinske organizacije ZKS Domž^ v in sicer je bil za novega predsednic ,, izvoljen tov. Lado Škrjanec, za sek(J u\ tarko pa tov. Angelca Kržan. y V ^ Učenci in delavci v usmerjenem izobraževanju si od samoprispevka mnogo obetajo V tretji samoprispevek smo zapisali, da bomo s spremembo srednjega šolstva zgradili v domžalski občini tudi ustrezne prostorske in delovne pogoje za učence usmerjenega izobraževanja. Žal so čas, inflacija in gospodarske težave naredile svoje in za Center srednjih šol je zmanjkalo denarja. Seveda učenci in delavci niso vrgli puško v koruzo. Z velikim prizadevanjem in samoodpovedovanjem v starih prostorih poteka pouk, praktični pouk, krožki in ostale izvenšolske dejavnosti. Kaj želijo in kaj pričakujejo od samoprispevka so nam povedali učenci in delavci šole. Janez Štefan, učenec 2.1etnika kovinarske usmeritve: Mislim, da je bila obveščenost ljudi v zvezi s samoprispevkom zadovoljiva, čeprav bi bUo namesto suhoparnih številk in odstotkov bolje povedati, koliko učencem bomo zagotovili normalne delovne pogoje. Stavba^v kateri se učimo, je potresno nevarna, z zunanje strani so vidne centimetrske špranje. Krožke, proslave in interesne dejavnosti bi lažje organizirali, če bi imeli pouk na enem mestu. Pomanjkljivi so tudi stiki z ekonomsko in usnjarsko usmeritvijo. Sašo Stirn, učenec 3.1etnika kovinarske usmeritve: Kljub temu, da šola nima le domžalskega značaja, je vendarle večina dijakov iz naše občine. Zato je napačna miselnost, da so osnovnošolci „naši" in; jim moramo zagotoviti dobre pogoje, za nas srednješolce pa naj se brigajo drugi. Nujno bi morali zgraditi nov center, kjer bi bili boljši delovni pogoji. Za višje letnike sploh nimamo kabinetov, v delavnici se. stiskamo, delamo z zastarelimi stroji. Težko je narediti dober urnik in pouk traja popoldne tudi do pol osmih. V novo šolo ne bom hodil, ker bom prihodnje leto končal, želim pa si čimprej priti na otvoritev nove šole. Tov. Janez Novljan, vodja usnjarskih delavnic: Če hočemo rešiti šolski problem, je edina možna pot samoprispevek. Pri tem obremenitev krajanov verjetno ne bo tako velika, da bi vplivala na njihovo pripravljenost, da pomagajo zgraditi novo šolo. Do sedaj smo v Domžalah denar, ki smo ga dobivali s samoprispevkom, vedno pravilno Uporabili in so zato razultati vidni. Hkrati pa nam analitiki obljubljajo, da bo to zadnji tovrstni prispevek in da °o s tem problem šolstva v Domžalah dolgoročno rešen. Tov. Janez Kušar učitelj strokovnih predmetov: % Širše gledano je namen četrtega samoprispevka v prvi vrsti postaviti takšno mrežo osnovnih šol, da bodo vsi otroci lahko dobili vsaj približno enako začetno osnovo za nadaljnje šolanje. Osnovni cilj tega samoprispevka je torej zaključitev aktivnosti za dokončno izgradnjo obstoječega osnovnošolskega sistema. Glede na to, da je CSŠ v naši občini edina ustanova srednješolskega usmerjenega izobraževanja, pa je prav, da smo v tem samoprispevku k celovitosti šolske mreže dodali tudi izgradnjo novega srednješolskega objekta. Prav je tudi, da se pri združevanju sredstev za novi center izkaže solidarnost vseh delovnih ljudi — občanov. Tov. Bojana Bračič, pedagoginja: V razmerah, v kakršnih delamo sedaj, trpi tako organizacijska kot tudi vzgojno-izobraževalna pot našega dela. Vemo, da samo delovno okolje dosti vpliva na motiviranost in obnašanje učenca, zato bi bilo delovno vzdušje in razpoloženje tako učiteljev kot učencev v novem okolju gotovo bistveno boljše. Mnogi učenci, ki se šolajo pri nas, prihajajo iz sodobnih osnovnih šol, pri nas pa so prisiljeni delati v zares slabih razmerah. Družba šoli postavlja zelo visoke cilje in smotre, na drugi strani pa smo priča skrajno mačehovskemu odnosu do srednjega šolstva. Žalostno je namreč, da je gradnja šolskega centra odvisna samo od trenutnega razpoloženja krajanov do samoprispevka in da je samoprispevek edina pot do ustrezne šole. Simon Mavsar, učene 1.letnika kovinarske usmeritve: O samoprispevku smo se pogovarjali v šoli pri pouku in na sestankih, veliko pa tudi doma, v družini. Mislim, da je izglasovanje samoprispevka nujno, ker moramo pozimi v razredih sedeti v bundah in plaščih. Ko se selimo s šole na šolo,zamujamo, ker je odmora 5 minut; razdalja pa skoraj kilometer;; potem pa pri pouku nismo zbrani. Izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja bi morali dati na prvo mesto, saj v nobeni osnovni šoli ni tako slabih razmer. Na šoli tudi nimamo organizirane malice. Alojz Bevk, vodja kovinarskih delavnic: Prostorska stiska v delavnicah je velika in z velikimi osebnimi napori komajda izpolnjujemo program. Stavba je stara, nimamo garderob, skromne in neustrezne sanitarije pa so v drugi stavbi in moraš do njih preko dvorišča. Ljudje se izgovarjajo, da o samoprispevku niso bili dovolj obveščeni. Mislim, da to ne drži. Človek, ki razume naše težave, bo brez razmišljanja solidarnostno glasoval za samoprispevek. Tudi sam bom glasoval za samoprispevek, čeprav sem pred upokojitvijo in novih prostorov ne bom dočakal: mladina mora delati v boljših pogojih kot sem jaz in se več naučiti. Andrej Tomelj, učitelj fizike in strokovnih predmetov: Pet let sem na šoli. V primerjavi z osnovnim šolstvom, se v srednje izobraževanje skoraj ni vlagalo denarja. Razvitega sveta ne bomo ujeli z ročnim delom ampak z znanjem. Kratkoročno rešitev prav gotovo vidim v samoprispevku, dolgoročno pa bi morali del denarja iz splošne porabe preusmeriti v skupno porabo. Olga Drolc, učenka 3.letnika galanterijske smeri: Na naši galanterijski šoli so pogoji za učenje kar dobri. Vem, da so nekatere učilnice celo premalo izkoriščene, na primer učilnica za OTP. Slabše kot pri nas, pa je na drugih dveh šolah kovinarski in ekonomski šoli so pogoji zares slabi. Zato bi bilo potrebno zgraditi nov cenetr. Vprašanje pa je, če bomo krajani v tem stabilizacijskem obdobju zmogli tolikšno breme. Majda Škerjanc, učenka 3.letnika galanterijske smeri: Strinjam se s sošolko Olgo — pogoji za naše učenje so res težki, zato je potrebno, da bi zgradili skupen center, v katerem bi se hkrati učili in opravljali praktično delo ter nam ne bi bilo treba izgubljati časa s prehajanjem iz ene na drugo šolo. Upam, da bodo krajani kljub težkim pogojem prispevali svoj delež, četudi morda v manjši meri, kot pričakuje- mo- Pripravila: Mirjam Novak Igor Lipovšek m ».. 11 tlllll tli ilfliflf Komaj dober teden po kapitulaciji kraljevine Jugoslavije in sovražnikovi zasedbi ter nasilnem razkosanju Jugoslavije s strani nemških, italijanskih, bolgarskih in madžarskih fašistov, je bila 27.4.1941 v Ljubljani na pobudo in pod vodstvom Komunistične partije Slovenije z udeležbo naprednih političnih strank ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenskega naroda, ki je že tega za slovenski narod usodnega dne pozvala v boj zoper tujca — okupatorja in izdajalce — ves slovenski narod. O F so ustanovili: KPS, levo krilo krščanskih socialistov, demokratično "krilo Sokola in napredni kulturni delavci. Na tem sestanku so sprejeli dalekosežne sklepe, ki so jih imenovali temeljne točke OF in so po smislu in vsebini še danes v veljavi. Z Dolomitsko izjavo 1942 leta je bil program OF dopolnjen z izkušnjami NOB. V samo OF se pravi v boj zoper okupatorja in domače izdajalce se je vključilo še več kot 15 raznih demokratičnih organizacij, skupin in grup, ki so enodušno sprejele program O F pod vodstvom KPS. Z rastjo NOV, krepitvijo in večanjem partizanske vojske te. širjenjem osvobojenega ozemlja so povsod nastajali in se širili revolucionarni odbori OF od krajevnih preko rajonskih, okrajnih, okrožnih do pokrajinskih ter se tako tudi čvrsto med seboj povezovali v enotno borbeno fronto, na vsem slovenskem ozemlju vključno s slovenskim primorjem. Trstom, Istro in slovensko Koroško. OF je bila od vsega začetka zasnovana in zamišljena kot vsenarodna organizacija, v katero imajo ne glede na politično, svetovnonazorsko tradicionalne in družbene razlike enakopravni vstop vsi Slovenci in vse, zares patriotične skupine, ki jih ni omadeževalo izdajstvo in sodelovanje z okupatorjem. Moč ljudskih množic nima meja, ta v naši praksi neštetokrat potrjena in dokazana resnica, izpričana že v stavkovnih in revolucionarnih gibanjih pred ustanovitvijo OF, je ostala in bo še vnaprej. Socialistična zveza kot naslednica O F jo mora negovati kot najdragocenejše spoznanje, pri tem pa ne pozabiti, da so vsi deli fronte uspešni le, če gradijo na tem spoznanju, če je SZDL resnično enotna, ki v tem cilju povezuje vse dele v celovit sistem samoupravne demokracije, kjer vsakdo pride do izraza, sodeluje, ustvarjalno pomaga, glede na svoj interes in potrebe. Naj bo tudi letošnje praznovanje OF priložnost za primerjavo OF z današnjo SZDL, naj bo pa tudi izraz naše enotnosti in trdnosti, da varujemo in gradimo samoupravni socialistični sistem, krepimo našo ekonomsko neodvisnost ter v tem cilju povezujemo in združujemo vse ljudi v okviru fronte socialističnih sil. Naj bo pa to tudi priložnost za še kvalitetnejše vsakodnevno delo in dosledno uresničevanje sprejetih stališč in sklepov. V.V. Izvoljeno novo vodstvo skupščine Uvodni govor na svečanosti je imet Stane Golob", predsednik Skupščine skupnosti otroškega varstva Domžale Nova pridobitev vrtec »Čebelica« v SPB-2 »Tovarišice« med otvoritveno svečanostjo Najmlajši Domžalčani, ki jim bo v novem vrtcu lepše, pa še mnogo od njih bo imelo zagotovljeno varstvo V petek, 6. aprila so v Domžalah odprli 13. vzgojno-varstveno ustanovo v okviru domžalske VVO. V njej je našlo doslej že prostora v vsej občini 1 372 otrok, poleg tega pa je še precej zahtev po vzgojno-varstvenih zmogljivostih zlasti v Mengšu, koder je potreba največja. Z.vrtcem v domžalskem stanovanj-sko-poslovnem centru SPB-2 urejujemo zahteve po novih vzgojno-var-stvenih zmogljivostih, ki so kot rečeno - v Mengšu največje. Prav za Mengeš predvidevajo novogradnjo vrtca tudi s sredstvi IV. samoprispevka, o katerem bomo Domžalčani glasovali čez nekaj dni. Nov vrtec, imenovali so ga Čebelica, bo nudil prostor za 60 otrok, njihovem dobrem počutju, prehrani in ostalim pa so namenili 150 m2 prostora. Ta nova pridobitev, kije veljala 13 milijonov dinarjev, sicer ni bila predvidena med gradnjami srednjeročnega programa, vendar jo je bilo moč uresničiti zaradi izjemno dobrega sodelovanja med investitorjem Skupnostjo otroškega varstva ter W organizacijo, ki je za investicijo namenila lastna sredstva amortizacije. otroško-varstveTiih ustanov, četudi je treba, da bo delo v njem steklo, potrebno storiti še marsikaj! Vendar bo zaradi izjemne delovne prizadevnosti 183 članskega kolektiva zagotovo še vse potrebno urejeno v najkrajšem času. Na otvoritveni slovesnosti, s katere posredujemo nekaj fotografij, je govoril predsednik Skupščine SOV Domžale Stane Golob, objekt pa je odprl predsednik SOb Domžale Karel veselimo se, ker imamo nov vrtec. Z omenjeno pridobitvijo je v Domžalah vnovič zadoščeno nekaj potrebam po novih zmogljivostih Kušar. Izjemno neposredno pridobitev je polepšal prisrčen nastop otrok iz vrtcev v Domžalah. Teden solidarnosti V tednu od 19. do 25. marca je v Jugoslaviji potekal teden mladinske solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami agresij. V tem tednu širom naše države zbiramo sredstva, ki jih namenjamo pomoči prizadetim, obenem pa se v tem tednu mladi spoznavamo z osvobodilnim bojem drugih narodov, z mislijo* da smo vsi ljudje sveta poznani, da nas povezuje boj za svobodo, človekove pravice in razorožitev ter mir v svetu. Občinska konferenca ZSMS Domžale je zaradi tega pripravila obisk pri mladih v dijaškem domu IC IMP v Domžalah in jim prikazala s pomočjo republiškega centra klubov OZN filme in diapozoitive o razorožitvi, o raketah in njihovi namestitvi in o mirovnih gibanjih v svetu. Na osnovnih šolah Josipa Broza Tita, Venclj? Perka in Radomeljske čete pa smo v torek, 27. marca, prikazali filme o narodnoosvobodilnih gibanjih o Namibiji, Južni Afriki in še nekaterih državah. Mladim je o tem predaval Miloš Kuret, sekretar RC klubov OZN. S tem smo šolam skušali tudi pokazati, s kako zanimivim gradivom razpolaga republiški center klubov OZN (filmi, diapozitivi, plakati, knjige), s katerim bi si lahko večkrat popestrili pouk in ga naredili bolj zanimivega. Učenci so bili zadovoljni in so izrazili željo, da bi se še srečali na podobnih predavanjih. Šole se bodo tudi potrudile, da bodo v svojih sredinah ustanovili klube OZN in to dejavnost v prihodneje razvijali. Cveta Zalokar-Oražem Srečanje v prostorih vrtca je bilo prijetno in sproščeno... ■ VABILO Občinska konferenca SZDL in Občinski svet ZSS Domžale vabita vse občane in delovne ljudi na proslavo ob Dnevu O F in Prazniku dela, ki bo 23. aprila 1984 ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Radomljah Na proslavi, na kateri bodo podeljena priznanja OF in ZSS, bodo nastopili: Godba iz Mengša, Moški pevski zbor Rudolf, Božič iz Radomelj ter Simfonični orkester Domžale-Kamnik s solisti. Vabljeni! Zaposlovanje v letu 1983 »Iskalcev« 326, zaposlitev 264 Občinska skupnost za zaposlovanje je uresničila letni plan za leto 1983 skladno s sprejetimi usmeritvami. Pri tem je bila osrednja pozornost usmerjena v politiko racionalnega in produktivnega zaposlovanja ter možnosti za zaposlovanje iskalcev zaposlitve, še zlasti mladine, ki je dokončala šolanje. Organizacije združenega dela so skladno z navedeno usmeritvijo sprejele samoupravne sporazume o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje pa na tej osnovi letni načrt zaposlovanja. V teh dveh dokumentih so opredeljene usmeritve pri produktivnem zaposlovanju, zaposlovanju pripravnikov in štipendistov, hitrejšega zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, zmanjšanju pogodbenih in nadurnih del, omejevanju zaposlovanja administrativnih in režijskih delavcev, prednostnemu zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve, zaposlovanju invalidnih oseb ipd. Spremljanje uresničevanja sprejetih "meritev kaže, da smo dosegli naslednje rezultate: - z resolucijo je bila predvidena 1 % stopnja rasti zaposlovanja, dejansko pa je bila dosežena 2,5 % - število iskalcev zaposlitve se je v \ Primerjavi s preteklim letom povečalo za j skoraj 17 % - OZD so zaposlovale pripravnike !' skladno s planom zaposlovanja za leto 1983 j - pogodbena in nadurna dela so tako j Po obsegu kot po izplačilih v upadanju, !; - vse manj je delavcev, ki izpolnjujejo jPogoje za upokojitev, pa so se zaposleni, - večina OZD zagotavlja pri zaposlovanju novih delavcev pogoje minimalnih standardov. V decembru še 145 „iskalcev" jŠtevilo iskalcev zaposlitve, ki so bili Prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje koncem decembra 1983 je 145. Med letom ;* je pri skupnosti za zaposlovanje na novo Prijavilo 326 iskalcev, s posredovanjem skupnosti je bilo vključenih v zaposlitev 264, medtem, ko je bilo izločenih iz evidence 41 oseb (upokojitve, preselitve, 'Pd.) Med iskalci zaposlitve je bilo upravičeno (do denarnega nadomestila 26 oseb in denar-■ ne pomoči 9 osebtm v povprečnem trajanju 3,7 meseca. Na področju priprave za '.zaposlitev je bilo v razne programe usposabljanja in dousposabljanja vključeno 5 oseb. 31SVET0VNI DAN ZDRAVJA Usposobljenih in v delo vključenih je bilo 6 invalidnih oseb. Sredstva za program — 0,21 % od dohodka Sredstva za realizacijo programa so se v letu 1983 zbirala iz dohodka na osnovi izplačanih BOD po povprečni prispevni stopnji 0,21. Na začetku leta je znašala prispevna stopnja 0,22, na koncu leta pa le 0,20. V skupnosti prednostno nudimo zaposlitev upravičencem do socialne varnosti, iskalcem prve zaposlitve in dejansko brezposelnim osebam v skladu z usmeritvami samoupravnih sporazumov o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Denarna nadomestila Kljub vsem aktivnostim za čimprejšnjo zaposlitev upravičencem do socialne varnosti ali vključitev le-teh v razne oblike usposabljanja, ki jim omogoča zaposlitev, so bila potrebna sredstva za zagotavljanje socialne varnosti za 48 % večja (1.099.379 din) kot v letu 1982, predvsem zaradi povečanja števila upravičencev in dvakratnih valorizacij najnižjih denarnih nadomestil in denarnih pomoči med letom. Tako je znašalo najnižje denarno nadomestilo na začetku leta 7.350 din, na koncu pa je bilo že za 30% višje (9.530 din). Enako naraščanje velja tudi za denarno pomoč med brezposelnostjo. Poleg tega je skupnost zagotovila še 239.000 din za solidarnost v republiki na področju socialne varnosti. Za izvedbo programa priprave delavcev za zaposlitev je skupnost potrebovala 80.950 din. Priprava se je izvajala po programih dogovorjenih z združenim delom, k#r pomeni, da je bila za vse vključene osebe že vnaprej dogovorjena tudi zaposlitev. Zaradi precejšnjih neskladij med prilivom v zaposlitev in potrebami združenega dela so dejanske potrebe po prekvalifikacijah in dokvalifikacijah še višje, vendar pa zaradi omejenih možnosti razpolaganja s sredstvi v skupnosti in premajhnega interesa združenega dela ni bilo mogoče posluževati se v večji meri nekaterih oblik usposabljanja (zlasti za iskalce s suficitarnimi poklici z višjo in visoko izobrazbo). Vključevanje v programe usposabljanja in dousposabljanja ne poteka enakomerno čez celo leto in se v precejšnjem številu primerov ne zaključi s koncem koledarskega leta. Tako je del sredstev, ki ni prikazan v realizaciji za pripravo delavcev za zaposlitev, že angažiran, saj brezposelne osebe, ki so začele z usposabljanjem koncem leta, nadaljujejo le-to v letu 1984. Invalidne osebe v zaposlovanju Prav tako je skupnost vključevala invalidne osebe v pretežni meri v take oblike usposabljanja in v tiste organizacije združenega dela, kjer je bila zagotovljena zaposlitev in tako zagotovila zelo racionalno trošenje sredstev namenjenih za usposabljanje invalidnih oseb. Na strokovni komisiji pri skupnosti za zaposlovanje je bilo obravnavanih 25 težje zaposljivih oziroma invalidnih oseb, od tega jih je bilo vključenih 14 v razne oblike usposabljanja ter 1 napoten na oceno delazmožnosti v zavod za rehabilitacijo invalidov, 10 pa na Center za socialno delo, ker so bili ocenjeni kot nesposobni za delo. Glede na to, da • gre za populacijo z različnimi telesnimi okvarami in psilučnimi motnjami, traja usposabljanje precej časa (praviloma 6 mesecev in več), obenem pa je tudi manj verjetnosti, da se bo oseba ustrezno usposobila. Kljub vsem težavam pa zadnja leta -precej narašča odstotek invalidnih oseb, ki se po končanem usposabljanju tudi zaposlijo. To je vsekakor rezultat velike angažiranosti in učinkovitosti sodelovanja skupnosti za zaposlovanje z združenim delom. Za usposabljanje invalidnih oseb v Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš je skupnost potrebovala 2.018.231 din. Otrokovo zdravje jutrišnje bogastvo Letošnji 35. Svetovni dan zdravja je Posvečen otroku pod geslom „Otrokovo Zdravje - jutrišnje bogastvo". Namen tega dne je opozoriti javnost, da moramo vsi varovati telesno, duševno in socialno zdravje otrok v dobro naroda, saj pomeni Zdrav otrok danes gotovo „jutrišnje bogastvo". Skrb za otrokovo zdravje se pričenja *c pred spočetjem, ko mati sama doseže Polno telesno in duševno zrelos't za spo-^etje in rojstvo. Ta skrb se nadaljuje s Porodom in otroštvom z vsemi ukrepi, ki °niogočajo, da je otrokov telesni in Psihični razvoj normalen. Prvi so odgovorni ža otrokov razvoj starši in predvsem mati. Ponašanje matere v nosečnosti je silno Pomembno za pravilno rast otroka. Sem s°di pravilna prehrana, primeren higienski 'e&m in psihična uravnovešenost. Znano je, đa je porodna teža otrok mater, ki so v "osečnosti kadile, uživale alkohol in droge ^'zka in da je tudi otrok razvoj lahko hudo ?°ten. Začetnik otroškega zdravstva na "'ovenskem prof.dr. Kerč je ob opuščanju ?°jenja izrekel misel, da je največja dota, 0 jo lahko da mati otroku, dojenje. Ne i^nio zato, ker je materino mleko najboljša j f^na za dojenčka(ampak tudi zaradi tega, i er krepi čustvene vezi med materjo in ! stokom. Poleg popolne hranilne vrednosti . ^ebuje tudi zaščitne snovi in protitelesa, ki > ^rujejo dojenčka proti klicam iz okolja, ■^dnja leta opažamo, daje dojenje vendarle dobilo v veljavi, čas dojenja pa je še Prekratek, da bi bili lahko zadovoljni, 'nes sicer poznamo in uvedemo primerno ^etno prehrano v prvih mesecih, kasnejši *Zvoj teh otrok pa pokaže tudi negativne J'ani take prehrane. Ti otroci so gotovo ^'j izpostavljeni infekciji dihal, črevesja in 'sjzninv kožnim izpuščajem. Nekatere ™eiskave že kažejo, da prinaša ta način J^hrane dojenčka zgodnje pojavljanje i Osjega krvnega pritiska. i Odgovornost za varstvo otrok in tudi ^ter pa počiva poleg družine tudi na družbi. Tu gre skrb za primerno socialno in ekonomsko varnost družine. Materam je treba omogočiti primeren porodniški dopust. Kaže se potreba po podaljšanju tega dopusta, tako zaradi nege in varstva otroka. Druga pomembna dolžnost družbe pa je organizacija zdravstvenega varstva otrok in mater. V naši družbi je bila ta skrb ves čas . prisotna in zato je zdravstveno varstvo dobro organizirano. Bilo je veliko narejenega v aktivnem varstvu zdravja otrok in mater. Smrtnost novorojenčkov je majhna. Cepljenja so skoraj izkoreninila nekatere nalezljive bolezni, ki so bile nekoč usodne za otroka. Stalno spremljanje razvoja otroka in ohranitev zdravja pa prispeva k otrokovem razvoju ali vsaj zgodnjem odkrivanju nepravilnosti in zdravljenju. Velik problem v naši družbi predstavlja zaposlenost mater in varstvo otrok. Organizirano varstvo v vrtcih je lahko dobro, če so zagotovljeni delni normativi. Največkrat to ni. Izpostavljenost infektuje zato večja in s 1 tem zbolevnost otrok za respiratornimi infekti. To družbi prinaša dvojno škodo. Povečuje odsotnost z dela in veča materialne stroške. Še večja pa je lahko škoda na otrokovem zdravju in razvoju. Podaljšan porodniški dopust bi imel večjo korist, kot bi se povečali materialni stroški. V kasnejšem šolskem bodobju je zdravstveno varstvo organizirano v taki smeri, da omogoča zgodnje odkrivanje nepravilnosti v razvoju. Tudi zaradi zgodnje telesne dozorelosti pa nastajajo novi problemi, ki zahtevajo širšo družbeno pozornost. Gre predvsem za preprečevanje kajenja, uživanja drog in alkohola ter zgodnje spolnosti. Tp je le nekaj problemov v zvezi z zdravstvenim varstvom otrok in mater. Bolj v premislek. Zavedati se moramo, da je zdravje današnjih' otrok merilo kakovosti prihodnjega rodu. Zdravje odraslih zagotavljamo že v otroški in mladostni dobi, otrokovo zdravje samo pa korenini v nosečnosti in obdobju po rojstvu. Skoda, ki jo otrok utrpi med ali po rojstvu, ga lahko ovira na mnogo načinov vse življenje. Zato je dolžnost staršev in družbe, da zagotovi najboljše možnosti za vsakega bodočega rojenega otroka. Ob zaključku bi omenil še poslanico -ravnatelja Svetovne zdravstvene organizacije dr. Malherja, ki jo je izdal ob Svetovnem dnevu zdravja, kjer poziva svetovno javnost, da zgradi boljšo družbo, v kateri bodo imeli otroci vsega sveta bolj zdravo življenje in več priložnosti kot prejšnji rodovi, da bodo bolje izkoristili možnosti, ki jih ima človeštvo že danes. dr. Janez Grošelj m II I I i p Podobno kot v lanskem letu tudi letos 14. aprila 1984 organizira Svet za prostorsko planiranje in varstvo okolja Predsedstva OK SZDL Domžale aktivnosti v okviru skrbi „ZA ČISTO IN ZELENO OKOLJE". Kaj želimo s to akcijo? Želimo očistiti vse zelenice, dvorišča, pločnike, avtobusna postajališča, podstrehe in kleti, funkcionalne površine okrog stanovanjskih objektov. Želimo, da se v akcijo aktivno vključi kar največ delovnih ljudi in občanov, od cicibanov, ki stalno skrbijo za okolico svojih vrtcev, do šolarjev, ki skrbijo za okolico šol, radi pa bodo priskočili na pomoč tudi v krajevnih skupnostih, do članov različnih društev, največkrat so to turistična društva oz. društva za varstvo okolja, pa tudi vseh ostalih, ki soglašajo z mnenjem, daje čisto in zeleno okolje tudi zdravo okolje. Kdo bo sodeloval? Nosilec večine aktivnosti je Komunalno podjetje Domžale, ki bo očistilo vse ceste in zelenice, ki so v njihovi pristojnosti, v vse krajevne skupnosti pa bo namestilo tudi kontejnerje za odvoz kosovnega materiala. K sodelovanju naj bi bile pritegnjene tudi vse delovne organizacije, ki naj bi zlasti skrbele za okolico svojih tovarn, akcijo pa izrabile tudi za čiščenje ~ različnih skladišč, kleti in drugih površin. Opozoriti velja tudi na pomembno vlogo vseh trgovin, katerih okolica je večkrat kot ne odraz naše kulture, saj je okoli njih polno papirčkov, odpadnih škatel in drugih Mladinske delovne akcije v letu 1984 Znan je razpored udeležbe na letošnjih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Domžalska brigada Slavka Šlandra se bo letos udeležila Zvezne mladinske delovne akcije KOZJANSKO 84. V prvi izmeni, ki bo trajala od 1Q. junija do 8. julija, bodo poleg naše brigade sodelovale še brigade iz Hrvatske, Makedonije in Kosova. Naselje akcije na Kozjanskem je v Šentvidu pri Planini, 21 km oddaljenem od Šentjurja. Delali bomo pri izkopu in zasipu vodovoda, melioriza-ciji polj in izkopu za elektro kabel v občinalr&cnt jur. Laško in Sevnica. Vsi, ki bi radi sodelovali na akciji, naj se oglasijo in prijavijo osebno ali pismeno na Občinski konferenci ZSMS Domžale, Ljubljanska 70. Poleg omenjene akcije pa mladinci in taborniki obnavljajo objekt pri bolnici Triglav na Kolovcu, saj bo letos maja minilo 40 let od tragedije, ki se je odigrala na tem kraju. Horuk! Novice pripravila Cveta Zalokar-Oražem smeti, ki naj bi jih ne le 14. aprila temveč v bodoče sploh ne bilo. Omenili smo že pomoč pionirjev in cicibanov, različnih društev, prav pa je, da v teh aktivnostih resnično sodelujemo vsi, pa čeprav le v okviru čiščenja „pred svojim pragom". Resnično si moramo prizadevati, da to ne bo ostala le akcija mladih, temveč skupna akcija vseh, zato pričakujemo tudi aktivnosti hišnih svetov, ki so bili o akciji seznanjeni, pa pomoč vsakogar, ki želi živeti in tudi sam prispevati „ZA ČISTO IN ZELENO OKOLJE". KAJ vse bomo čistili? - zelene parkovne površine, ne le pred oz. ob hišah, temveč tudi vse javne površine in jih tudi ohranjati čiste (postavitev koškov za smeti, ne hoditi po zelenicah .. .), - vse funkcionalne površine ob hišah, delovnih organizacijah, trgovinah, vse javne prostore, dvorišča, - podstrešje in kleti (za kosovni material bodo pripravljeni kontejnerji), - izboljšali bomo hortikulturno urejenost naših domov, delovnih organizacij in njihovih okolic, - sodelovali v akcijah turističnih društev, katerih namen je prispevati k lepši podobi naših krajev ,in hiš, - prispevali z zgledom k boljši osveščenosti občanov na področju varstva okolja, - vzgajali mlade, da bodo spoštovali in ohranjali okolje kot najbolj dragoceno vrednoto, - uredili tudi kurišča in dimniške naprave, da bo onesnaževanje okolja čimmanjše. Delovni ljudje, občani, mladina! Vključite se v aktivnosti „ZA ČISTO IN ZELENO OKOLJE" in prispevajte svoj delež k „ZDRAVE-MUOKOLJU". Na osnovi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79. 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83) je Skupščina občine Domžale na 5. skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27.3.1984, na predlog Občinske konference SZDL Domžale, sprejela naslednji SKLEP Za predsednika Skupščine občine Domžale se izvoli Karel KUŠAR, roj. 1934, stanujoč v D RIMSKA PET T7 RAČUNSTVO KAJNOV BRAT REKA NIZOZEMSKA KRAJ V OBČINI DOMŽALE BOMBAŽNA TKANINA OMARA IZ POLIC Iti I Olj ŽIVALSKA OKONČINA REKA V ZR NEMČIJI MOHAMEDO VA VERA REKREACIJ SKA POVRŠINA NERED, ZMEDA AVBELJ NEKDANJA SLOV. BALETNA PLESALKA iMIikirl AMER. LETALSKO PODJETJE IME RUSKE BALETKE ENAKI ČRKI TUJE M. IME KOMANONA PLOŠČA VRSTA ANTILOPE PORT. KOLONIJA V ZAH. AFRIKI PREDSEDNICA SVETA SKUPNOSTI ŠOL EDEN 00 ČOTIL MESTO V ALŽIRIJI VISOKA KARTA ENOTA V VOJSKI NIKELJ TAJNIK OIS PREOSEONIK SKUPNOSTI OSNOV. ŠOL Slltllll: Silil VliiilM NIKOLA JANKOVIČ NEMŠKA MARKA ZDRAVILNA RASTLINA MESTO V SRBIJI SOSEDNJA DBŽAVA ŠOLSKO UČILO SIČNIK IN ŠUMNIK JAPREVOLUC IHIrobunll INDIJANSKI ČOLN AVTONOMNA POKRAJINA SOVJETSKI ŠAHIST TERMIN POB AN FIGURA PRI ČETVORKI MITOLOŠKE OSEBE GLASBENO DELO VZHOD MESTO V MAROKO GLASBILO PODOBNO KLAVIRJU ALUMINIJ ANALFABE TIZEM VZKLIK GERMANSKI OREL CESTNO VOZILO DEL TENIŠKE IGRE BREZALKOH PIJAČA PRISLOV OEREK LIBANON VEZNIK J0G0SL0V. TOVARNA UR SLO. PESNIK ITinl MESTO V ZR NEMČIJI IVAN POTRČ V00NIK0V MENTORIŽIn POJAV PRI MILJENJU KONJSKI TEK MISA MOLK NAJMANJŠI KEMIČNI ELEMENT PUŠČAVA V AZIJI REKREACIJSKI OBJEKT BARVA KOŽE LITER ALES BEBLER SKUPEK LAS RENU VOJNA POŠTA palija w m EMIL ADAMIČ STRONCIJ RADIJ PANCEVO Gl.MESTO NORVEŠKE VRSTA JAP. ŠPORTA NI OB IJ NIKOLA TESLA PROGA PREDLOG MLEČNI IZOELEK ZIMSKO VOZILO NOVO MESTO ŽELEZARNA NA KOROŠKEM SEV.AMER. DRAMATIK lEuiani) BEBROVA OPERA ONASISS NAPAO ZVIŠANA NOTA -G- KORITO Za. KRMO PAPESKO IME RIMSKI CESAR umoprlspi OTROŠKA ZABAVA AM. IGRALEC lAIlail CACAK DUŠEVNI UDAREC ČEŠ DENAR. ENOTA VNETJE ČREVESJA MOŠTVO GOROVJE V CENT AFRIKI INTERIER VRSTI JASTREBA ZOLAJEV ROMAN LJUDSKA REPUBLIKA SLOV. PISATELJICA (Vlili) 00MAČA ŽIVAL CELINSKA REKA V AFRIKI INŽENIR VRHUNSKI ŠPORTNIK POPULARNOST BOMBAŽNI SUKANEC NIZEK Ž. GLAS KABLOVAC BOGOMIR VERIS SRBSKO M. IME KRVOLOČNA MAČKA > ZVEZOA V ORLU IME GORSKE ŽIVALI IZ ■ovo-, gradenj REKREACIJSKI OBJEKT RIMSKA ŠTIRI TITAN > 6 7 SOSEDNJI ČRKI Rebus > SREDIŠČE VRTENJA 9999999^