F-VI v . uci vere ljubimo^; svoj dom»! RAFAEL Glasilo jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji, Nemčiji. Uredništvo: Heerlen, Gasthuisstraat 3, Holandija. Štev. 8. AUGUST 1932 Izdajejo: Slovenski izšel j. duhovniki. Leto II. DOMA IN PO SVETU. Katolični v Jugoslaviji. Najnovejši podatki izkazujejo, da ima Jugoslavija v 2D škofijah skupaj 5.607.2 1 2 katoličanov, 3810 duhovnikov, 1922 župnij, 454 bogoslovcev. Ljubljanska škofija ima 516.132 katolikov, 720 duhovnikov, 272 župnij; lavantinska pa 612.566 katolikov, 550 duhovnikov in 259 župnij. Brezposelnih je v domovini po poročili „Slovenca" okrog 180.000. Alkoholizem v Jugoslaviji. Iz „Glasnika Saveza trezvene mladeži", glasila srbskih abstinentov, razberemo, da se je v Jugoslaviji popilo lani: 66 milj. litrov žganja v vrednosti 1320 miljonov dinarjev, vina 240 milj. litrov v vrednosti 1200 milj. Din in piva 320 milj litrov v vrednosti 1240 milj. Dinarjev. — Prebivalstvo Jugoslavije popije torej letno 61 6 milj. litrov alkoholnih pijač in izda za to ogromno svoto 3 miljarde 760 miljonov Dinarjev. Če primerjamo stem proračun Ministrstva Prosveti, ki izda za vzdrževanje vseh osnovnih, srednjih in visokih šol, dalje za knjižnice, zavode, muzeje in gledališča 895 milj. Din, vidimo, da je to komaj !4 zapitega denarja! Kaj vse bi se dalo v naši državi napraviti, da se ne bi pognalo toliko milijonov po grlu! Izseljeniško statistiko za leto 1931 je izdalo Ministarstvo Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja v Beogradu. Iz nje povzemamo sledeče številke: Izselilo se je lani: a) v prekomorske dežele 4808 Jugoslovanov (1. 1930: 13.560 oseb), b) v evropske države se je izselilo 10.560 oseb (I. 1930: 25.409 oseb). Izselili so se: v Francijo 4722 oseb, v Nemčijo 1482, v Romunijo 991, v Avstrijo 606, v Cehoslovaško 499, Albanijo 210, Madjarsko 178, Holandijo 51, Belgijo 49, Švico 24, Luk-semburg 1 0 oseb. Vrnilo se je v letu 1931: a) iz prekomorski držav 8089 oseb (1. 1930: 7607 oseb), b) iz evropskih dežel pa se je vrnilo 10.046 oseb. Največ se jih je vrnilo iz Francije; in sicer 5 750, iz Belgije ja 1491, iz Nemčije 994, iz Luksem-burga 544, iz Avstrije 373, iz Holandije 248, iz Ceške 219 itd. O, ti moj ubog slovenski rod! Zdi se, da si obsojen v večno romanje......! Ali je to nekdanji krščanski Dunaj? Vestnik svobodomi-selske zveze v Avstriji ima med drugimi podatki tudi to žalostno postavko, da je v Avstriji 120.000 organiziranih oseb, ki so brez vere; med temi je 10.000 dunajskih otrok, ki ne hodijo več h krščanskemu nauku, marveč se jim nudi samo nekak življenski pouk. Ubogi otroci! NAŠE IGRE. Popolnoma slučajno sem prišel na svoji letošnji poti skozi Nemčijo v malo bavarsko vasico Waal, kjer so bile napovedane v nedeljo popoldne velike Marijne igre. Ni mi bilo žal, da sem si jih ogledal. Ob tričetrt na eno je topovski strel naznanil, da se bliža pričetek in množice so začele polniti dvorano; in so jo napolnile. Par najdražjih sedežev po 2 marki je res ostalo praznih, sicer je bilo dvorana polna. Pomisliti je treba, da je bila predvajana igra že 28-ič in da je moralo oditi pri nekaterih prejšnjih predstavah po 200 ali 300 ljudi domov, ker so bile vstopnice razprodane. Waalski oder je takoimenovan pasi jonski oder, prirejen za velike igre, posebno za pasijon, življenje in trpljenje Jezusovo, in za podobne ljudske veleigre. Na njem nastopi lahko naenkrat 300—400 ljudi. Oder sam ima velik predo-der in se kulise pravega odra izpreminjajo neopaženo med igranjem, tako da je bila n. pr. pet ur trajajoča nedeljska igra odigrana z enim samim petminutnim odmorom. Vsebina igre je razvidna iz njenega naslova. O njeni vrednosti govori najbolje dejstvo, da je prišla poslušat večina nedeljskih gledalcev že četrtič ali petič. Bila je res prava in globoka verska igra, ki so jo gledalci gledali .zares pobožno. Vseh dolgih 5 ur je vladala v dvorani grobna tišina. Igralci so priprosti podeželski ljudje kmetje in rokodelci, ki se pripravljajo na igro po dovršenem poklicnem delu, in ne dobijo zato nikake odškodnine. Ko sem se vračal od teh vernih Marijnih iger, so mi ves čas hodile po glavi naše slovenske igre: naše v domovini, pa tudi naše v izseljenstvu. Vrstila se je pred menoj vsa pestra zgodovina naših slovenskih iger: tam od srednjeveških škofjeloških in ljubljanskih jezuitskih, preko intenzivnega, skoro bi rekel prekomernega igranja zadnjih 40 let, pa do najnovejših poizkusov verskih in ljudskih iger v Kranju in Mariboru in še drugod. Kolikor morem od daleč opazovati naše odersko življenje v domovini, se mi zdi, da so začeli pionirji ljudskega gledališča o pravem času in da je sojen mlademu gibanju uspeh. Naše izseljeniško gledališče, ki je ravno tako važno, kakor ono v domovini, bo moralo biti seveda skromnejše. Vendar tudi ono ne bo moglo mimo napredka v domovini. Z velikim veseljem sem bral v zadnjem Rafaelu, da prideta med nas izseljence še dva naša inteligenta — učitelja, eden v Holandijo, drugi v Belgijo. Tako bo posejanih med slovenske izseljence v severozapadni Evropi že sedmero slovenskih izobražencev, ki so šli med izseljence, da so jim na uslugo in v pomoč. Mnenja sem, da je ravno skrb za slo- venski oder ena izmed njihovih važnih nalog, o kateri treba da tudi Rafael včasih govori. Zato si dovoljujem predložtiti naši slovenski izseljeniški javnosti nekaj misli o našem igranju. 1. Čeprav ne preveč, imamo vendar na izbiro nekaj prav dobrih in tudi lahko uprizorljivih slovenskih iger. Naj torej predvsem po teh segajo, kateri odločajo v igranju. Če si sami ne vedo pomagati, naj se z zaupanjem obrnejo za nasvete na Prosvetno Zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5., kateri naj seveda pojasnijo vse razmere, v katerih bodo igrali, kakšen je oder, koliko igralcev imajo na razpolago, novincev in starih, kdo bo igro vodil, itd.; od vsega tega je namreč odvisen odgovor. 2. Kjer imajo na razpolago šolanega režiserja, naj začno tudi z novim ljudskim teatrom, za katerega bosta dala mnogo dragocenih nasvetov gospoda prof. Niko Kurent in Dr. Pogačnik, oba v Kranju. 3. Pri sestavi programa ne pozabite vsaj tu in tam kake otroške točke. 4. Vun iz gostilne! Izvzemši morda kako pustno veselico ali pa seveda kadar druge dvorane ni na razpolago. Takrat se dogovorite vsaj, da gostilničar med igranjem ne bo točil. Na splošno pa velja, da je igra v gostilni že vnaprej napol ponesrečena. 5. Posebno v današnjih slabih časih naše igre ne smejo biti predvsem vir društvenih dohodkov, marveč naj bo vstopnina tako odmerjena, da bo pač krila stroške, da se bo pa na drugi strani čim več ljudi udeležilo. Posebno mislite na družine in naj plačajo žene, ki pridejo v spremstvu svojih mož, samo polovično vstopnino. Otroci v spremstvu staršev naj imajo na igre, ki so zanje primerne, brezplačen vstop. 6. Prav je, da naša društva rada prirejajo zabavne večere, vendar sama zabava ni dovolj, marveč naj mislijo poleg iger samih tudi na poučne prosvetne večere in na delavsko strokovna predavanja in razgovore. 7. Mislite na gostovanja vsaj po ne preveč oddaljenih kolonijah. 8. Slovensko občinstvo naj smatra za svojo častno dolžnost, da se slovenskih prireditev rado udeleži. Saj so navadno res dobro in z mnogimi trudi pripravljene. Kdor meni, da za take igre nima smisla, daje svoji izobrazbi zelo žalostno spričevalo. Ob takih prilikah je treba pozabiti na vse malenkostne običajne spore in prepire in pokazati, da smo Slovenci eno ,kar velja tembolj za igralsko in pevsko družino. RESNICA O KOMUNIZMU. Živimo v težkih, nevarnih časih. Tako zvana gospodarska kriza je zajela ves svet. Celo tiste države, ki so še pred nekaj leti živele v prilično dobrih gospodarskih razmerah, čutijo vedno bolj, pogubne posledice krivičnega, brezsrčnega današnjega kapitalizma. Širi se brezposelnost, produkcija se krči, trgovina zastaja, mučna negotovost in vedno večje pomanjkanje tlači delovno kmečko in delavsko ljudstvo. Kaj bo z nami, če bo šlo tako naprej — se po pravici s strahom povprašujejo tisoči in milijoni. Nič čudnega ni, da .v takih časih nastopajo razni „reformatorji", razni preroki, ki obljubljajo ljudstvu paradiž, če gre za njimi. Nič čudnega tudi ni, če mnogi takim prerokom hitro verjamejo, verjamejo tem rajši, čim lepše in zapelji-vejše, čim drznejše načrte razvijajo. Kadar je človek lačen, kadar je brez zaslužka, kadar trpi pomanjkanje, tedaj je dovzeten za stvari, ki bi jih sicer nikoli ne verjel in ne storil. Nihče tega tako dobro ne ve, kakor komunisti, nihče ne zna tako spretno izrabljati današnjih krivičnih razmer v svoje še slabše namene, kakor komunisti. Komunizem je bolezen našega časa. To je bolezen, ki se širi zlasti v tistih deželah, kjer vladajo nezdrave socijalne razmere; nemogoča pa je v večjem obsegu, tam, kjer vlada socialna pravičnost in krščanska ljubezen. Kaj je pravzaprav komunizem ali boljševizem, kakor ga tudi lahko imenujemo? To je zmes silno nevarnih zmot, katerim je primešano tudi nekaj zrn resnice. Bilo bi napačno, če bi dejali: vse je laž, kar oznanjajo komunisti. Resnica je, ko pravijo, da je današnji kapitalistični družabni red krivičen in v škodo delovnemu ljustvu. Resnica je, ko pravijo, da nikakor ne gre, da bi nekateri maloštevilni bogataši kupičili svoje bogastvo na račun množice nemaničev, in da je treba pravičnejše razdeliti dobrine sveta. Resnica je, ko pravijo, da je treba ustvariti boljši, pravičnejši gospodarski in socialni red na svetu. Vse to je resnica, to mora uvideti vsak pameten, odkritosrčen človek. Toda zmote komunizma se pričenjajo, ko gre za to, kako ta krivičen red spremeniti in napraviti boljšega. Kaj učijo komunisti v tem oziru? V kratkih besedah povedano tole: Odpraviti je treba zasebno lastnino, vse gmotne dobrine, kakor zemlja, tovarne, stanovanja i. t. d. naj postanejo skupna last družbe. Družba, oziroma država naj bo lastnica vsega. Vsakdo je prisiljen delati, in plača vseh naj bo enaka, ravna se naj po tem, koliko ur se dela. Stanovske razlike se odpravijo, vsi ljudje postanejo takorekoč delavci, cela država bo ena sama velikanska delavska armada, ena sama velikanska fabrika, ki proizvaja vse, kar ljudje rabijo in deli vsakemu, kar potrebuje. Vsa vzgoja preide v roke države, otroci se vzgajajo že od početka v posebnih državnih vzgajališčih, starši nimajo nobene pravice do otrok. Pravega zakona med možem in ženo sploh ni. Lahko se ločita, kadar hočeta in se na novo poročita, kolikorkrat hočeta. Tako so v Rusiji znani slučaji, ko je mož imel 10, 20 in še več žena. Družinsko življenje v pravi komunistični družbi sploh ne sme obstojati. Največji sovražnik komunizma pa je vera, zlasti katoliška vera. Komunistom je vera strup, s katerim duhovniki zastrupljajo in varajo ljudstvo, kajti Boga sploh ni, človek nima duše, ko umrje, je njegov konec kakor konec živali. Nebes in pekla po smrti ni, edina nebesa so tu na zemlji, če se ljudem dobro godi. In taka nebesa bo prinesel ljudem komunizem. To se pa ne da doseči drugače kakor z revolucijo. Proletarci vseh de^gl se morajo združiti, se dvigniti zoper kapitaliste in jih pobiti. Ravno tako pa je treba pobiti tudi duhovnike in zapreti cerkve, ali jih porušiti, ali pa spremeniti v muzeje in gledališča. Delavski stan mora vzeti v roke diktaturo, mora zavladati nad vso družbo. Tedaj bo zopet dobro na svetu. Tako približno se glasi komunistični evangelij. To je komunistična vera, druge ne poznajo in ne priznajo. Prepričan komunist veruje v ta evangelij bolj, kakor mnogi katoličani v resnice Kristusovega nauka. Zato so pravi komunisti silno fanatični in požrtvovalni za svoje načrte, in ne ustrasijo se nobenih zaprek, da bi dosegli svoj cilj. V tem oziru bi lahko bili za vzgled mnogim mlačnim in bojazljivim katoličanom. Kaj naj reče pravi katoličan o komunizmu? Ali je komunizem res sposoben, ozdraviti človeško družbo in nam ustvariti lepšo bodočnost? — Vsak pameten, trezno misleč človek, ki le malo natančneje premisli komunistične nauke, mora sam uvideti, da je to nemogoče. Kajti v teh naukih kar mrgoli zmot, težkih zmot, ki so mogle nastati le v našem pokvarjenem in zaslepljenem času, ko premnogi ljudje nimajo prave umske in srčne izobrazbe in vzgoje. Iz zmote, iz laži pa ne more nastati nič dobrega. Ob drugi priliki si bomo te komunistične zmote po bliže ogledali in pokazali kam, v kakšne razmere vodijo, ako bi se jih večina ljudi oprijela in se po njih ravnala. Za danes opozorimo samo na Rusijo, kjer vladajo že I 5 let boljševiki ali komunisti. Kako je v resnici tamkaj, o tem je danes svet že precej poučen. Boljševiki in zapadno evropski komunisti sicer delajo velikansko propagando in reklamo za ruski boljševiki paradiž. Zlasti povdarjajo, češ v Rusiji ni nikakih brezposelnih, ni kapitalizma, silno pa raste in se razvaja industrija. Res je, da v Rusiji ni toliko brezposelnih kakor na zapadu, to je razumljivo, če pomislimo, da je Rusija ogromna država, ki obsega približno V" vsega sveta, ki pa je razmeroma redko obljuden, in kjer je torej dovolj prostora in dela; da je Rusya imela prej mnogo premalo industrije in so dani vsi pogoji za njen razvoj in razmah. In ker boljševiki strašno preganjajo ljudstvo in delajo vse po enotnem načrtu, bi bilo pač žalostno, ako bi prav ničesar ne naredili. Zato vidimo, da nastajajo v Rusiji mnoge velike tovarne, da napreduje tehnika in velika industrija. Toda vsi nepristranski, pošteni poznavalci razmer Rusije soglašajo v tem, da ti zunanji uspehi skrivajo v sebi zlo, ki bo postalo za Rusijo prej ali slej pogubno. Ne samo, da strašno propada kmečki stan, da se kmečko ljudstvo vedno bolj upira boljševikom in noče delati, da skriva svoje pridelke tako, da morajo boljševiki z orožjem v roki jemati ljustvu pridelke iz rok., marveč tudi delavski stan, delovno ljudstvo trpi enako in še bolj kakor delavstvo v kapitalističnih zapadnih državah. Zivljenski pogoji ruskega delavca so v boljševiški Rusiji še danes po 1 5 letih revolucije celo mnogo slabši, kakor v kapitalističnih državah Evrope, in nobenega upanja ni, da bi se v kratkem izboljšali. Pa saj to tudi ni mogoče, kajti ruski komunizem je v resnici kapitalizem, samo s to razliko, da je to državni kapitalizem, na zapadu pa vlada zasebni kapitalizem. Komunistični nauk namreč dosledno vodi v državni kapitalizem. To se pa pravi: priti iz dežja pod kap. To vodi v popolno sužnost. Tak je začetek in konec komunističnega paradiža. DRŽAVA IN LASTNINA. Dve usodni zmoti sta se urinili v mnenje o sodobni državi. Prva zmota obstoji v tem, da mislijo države, oziroma vladajoči, da je država popolnoma neodvisna od vsake postave tudi naravne, tudi božje. Veljajo le tiste, ki jih sami napravijo, pa najsibodo tudi v nasprotju z naravnimi in božjimi postavami. Tako je že francoska država ob času revolucije enostavno z novo postavo odpravila Boga. Enako dela sedaj Rusija, ko je na mesto Boga postavila Lenina. Naravne in božje postave prepovedujejo moriti" mirne nedolžne ljudi. Moderne države izdelujejo vse mogoče strupene pline, da bodo ob svojem času morili v zaledju mirne, nedolžne ljudi, otroke, žene, starčke. Po naravni in božji postavi naj država skrbi za dobrobit svojih državljanov. V resnici pa vidimo, kako države zlasti z brezmejnim oboroževanjem, spravljajo svoje podanike v revščino in pomanjkanje. Torej zares usodna zmota, ki mora pripeljati države v pogin, ker srečno more biti le ljudstvo, ki mu vlada Bog, to je božje postave. Druga zmota je v mnenju ljudstva, ki se zanaša le na državo in vse od nje pričakuje. Kot otroci, ki so vedno za materjo in ob vsaki potrebi kličejo: mama, dajte! Ko je mogočna rimska država postala taka mama in je dajala ljudstvu brezplačno kruha in zabave, je začela propadati. Resnica je druga. Država je potrebna, ker ima svoj izvor in pomen v človeški naravi. Človek je družabno bitje, živi v družbi. Družba, če hoče živeti v redu, ne more biti brez avtoritete. Saj ima še vsako malo društvo svojega predsednika in druge odbornike. Vendar pa člani društva niso zaradi predsednika, ampak predsednik zaradi članov. Tako tudi ljudstvo ni radi države, ampak država zaradi in za ljudstvo. Iz navedenega je jasno, kake dolžnosti ima država v talfo važni zadevi kot je lastninska pravica. Država mora skrbeti za blagostanje državljanov, in bistvo tega blagostanja je pravica do lastnine. Ta je človeku dana po naravnih zakonih, ki jih mora država spoštovati in braniti. Država nima pravice odpraviti zasebne lastnine kot je n. pr. zamisel komunistične države, niti je drugače uničevati n. pr. s krivičnimi davčnimi in drugimi obremenitvami. Ker je pa namen države skrbeti za dobrobit podložnih, je vsekako njena pravica in dolžriost urejevati to lastninsko pravico, ako bi vsled kakega pogrešenega družabnega reda postala ta pravica ljudstvu v škodo. Tako je prišlo zares po liberalnem zamislu gospodarstva čezmejno premoženje v roke maloštevilnih bogatašev, ki so znali na razne načine spravljati slabejše gospodarske sloje ob njihovo zasebno last in množiti vrste proletarijata, ki nima ničesar več svojega. To pa ni po naravnih in božjih zakonih prav. Tu mora nastopiti država kot varhinja naravnih in božjih postav. Pravico ima proti odškodnini vzeti veleposestnikom odvišno zemljo in jo dati onim, ki bi je radi obdelovali, pa je nimajo. Pravico in dolžnost ima urejevati delavske razmere, uravnati pravičen zaslužek, ki naj bo tak, da more delavec pošteno preživljati svojo družino in si ob pametnem, varčnem življenju toliko prihraniti, da pride vsaj do skromne zasebne lastnine. , Države niso znale ali hotele vselej prav rabiti svojih pravic, niso vedno izpolnjevale svojih dolžnost zlasti do revnejših slojev, zato so prišle in so morale priti v žalosten položaj kot jih vidimo danes skoro vse. Drugega izhoda ni, kot da države takoj brez dragih konferec in sestankov urede svoje postave po božjih in naravnih zakonih. Ako teh dosti ne poznajo, naj vzamejo v roke okrožnice zadnjih papežev in se po njih ravnajo, sebi in svojim podložnim v blagor. FRANCIJA. Pariz. Gospodična Ivina Hautin, ena najbolj znanih pariških igralk zadnjega časa, je bila v petek 1 7. junija po predpisani in prestani dveletni preizkušnji sprejeta v samostan sester Benediktink. Slovo češčene umetnice, ki je pustila veselje sveta in slavo in denar, da v samostanski tihoti služi Bogu in njegovim vbogim, je napravilo globok vtis na vse njene oderske tovarišice in tovariše, ki so se s svojim ravnateljem na čelu polnoštevilno udeležili njenih sprejemnih obredov, ki jih izvršil sam pariški kardinal Verdier. Znižanje plač. Francoski finančni minister je predlagal parlamentu znižanje vseh državnih izdatkov, med drugim znižanje uradniških plaS za deset odstotkov. Zakon proti tujcem. Novi francoski delovni minister g. Dalimier izjavlja, da bo čim preje predložil parlamentu zakon, po katerem ne bo smelo nobeno podjetje zaposljevati več kakor deset in9zem-cev na vsakih sto delavcev, dočim za utrjevalna dela pravzaprav že velja, čeprav se povsod še ne izvaja ministerska naredba, ki omejuje tevilo na fortifikacijah zaposljenih inozemcev na pet od Sto. Brezplačno vožnjo. je nudila do konca junija francosko vlada vsem brezposelnim inozemcem in njihovim družinam, zanje in za njihove rabljeno pohištvo, do francoske državne meje. Prefekti niso prejeli še nobenih navodil, ali bo veljala ta naredba tudi še za naprej. Dopusti. Opetovano se je dogajalo zadnje mesece, da francoske obmejne oblasti niso dovoljevale povratka izseljencem, ki so živeli v Franciji že po več let, pa so odšli za nekaj časa domov na obisk. Zato je važno, da vsi naši izselpenci poznajo zadevne predpise in se jih ločno držijo. Najnovejša zadevna okrožnica francoskega delavnega ministerstva določa: 1 ) Dopust za obisk domovine morejo dobiti samo tisti, ki imajo v redu svojo Carte l'Identité. 2) Vse za povratek potrebne papirje morajo imeti v rokah že pred odhodom iz Francije. Razlikuje pa ministersstvo tri vrste dopustov: a) Kratke dopuste do največ šest tednov. Kdor hoče dobiti ta dopust, mora prositi zanj najprej svojega delodajalca, ki mu bo izstavil dve listini: Cerlificat de Congé (do-pustnico )in Lettre de rappel (pozivnico). S tema dvema listinama naj se osebno zglasi pri Office Départemental de Placement, ki je ustanovljen na sedežu prefekture. Za département Moselle na primer v Metzu, 38 rue Mazelle, za departement Metz v Nancy, za departement Meusse v Bar-le-Duc, itd. S seboj naj prinese vse svoje osebne izkaze, karto ali recepis, jugoslovanski potni list, kontrakt in Certificat de Travail, če ga ima. Imenovani urad bo preskrbel potem na njegov Lettre de rappel (pozivnico). Avis favorable francoskega delavnega ministerstva, s katerim se bo obiskovalec mogel brez sitnosti vrniti v Francijo. b) Za daljše dopuste, do štiri mesece, oziroma za sezonske delavse (na primer zidarje ali poljske delavce) do šest mesecev, se morajo izseljenci ravno tako obrniti na zgoraj imenovani Office, vendar bodo dobili pozivnico šele šest tednov pred vrnitvijo in sicer samo na zahtevo njihovega delodajalca če jih bo še rabil. c) V smislu njihovih zadevnih pogodb so nekoliko drugačni in za spoznanje ugodnejši predpisi italijanskih in angleških državljanov, ki morejo dobiti kadar hočejo po dva meseca dopusta, ki jih pa tudi ne morejo prekoračiti. Žene. Prihod žena v Francijo je zadnji čas zelo otežkočen. Za svoj Avis favorable, brez katerega vselitev ni mogoča, zahtevajo prefekture večinoma izjavo delodajalca, da delavca katerega žena naj pride v Francijo, tekom naslednjih šest mesecev ne bo odpustil od dela. Ravnatelji posameznih podjetij pa nočejo danes ničesar slišati o kakih takih obveznostih. 254.-40 brezposelnih so našteli v Franciji 1 8. junija. Največje doslej uradno ugotovljeno število brezposelnih je bilo 305.000 meseca marca. 13.000 francoskim brezposelnim je bila v tednu od 6—1 2 junija ustavljena brezposelna podpora, ker je uradna kontrola ugotovila, da so bili med tem drugod zaposljeni. Gospodarska kriza v Franciji še ni dosegla svojega vrhunca. Po vsej priliki bodo morala na jesen nekatera podjetja ustaviti svoje obrate. Hranimo kolikor se še da in bodimo na vse pripravljeni. Prekomerno razburjanje pa nič ne koristi. Francoske volitve so povsem predrugačile sestavo francoskega parlamenta in francoske vlade. Vse levičarske stranke so močno napredovale, posebno socijalisti, katerih dve skupini štejeta skupno 158 poslancev, kar je očividno posledica slabih gospodarskih razmer. Komunistični klub pa šteje nasprotno samo deset poslancev, kar govori, da Francozi ne marajo za komunizem. V aumeškem okolišu je bil izvoljen znani Beuron, ki je bil zadnji čas izključen iz oficijelne komunistične stranke. Tudi v Merlebaški skupini je izvoljen komunist Doeble. V ostalem pa sta pokazali Alzacija in Lonena, da hočeta ohraniti svoj katoliški značaj, za kar se jih je izjvilo 22 od 25 novoizvoljenih poslncev. Bralce Rafaela bo zanimalo, da francoski katoličani nimajo enotne politične organizacije, marveč so francoski verni poslanci člani najrazličnejših političnih grup. Po našem vzorcu organizirana francoska politična stranka ljudskih demokratov šteje samo 16 poslancev, dočim jih štejejo radikali, ki odgovarjaja našim liberalcem in so sedaj na vladi 160, dočim bo vseh poslancev, ki simpatizirajo s katoličani kakih 150. Slovenski junak. Prvemu, očetu številne družine petih otrok je potekla karta. Podaljšanje stane zanj in za ženo 40 frankov. Prav gotovo jih je škoda, posebno današnje čase. Pa je mož takole modroval: kaj mi pa kdo more, več dela naj mi dajo ali pa boljše naj me plačajo, pa jim bom tudi jaz karto plačal, drugače pa ne. Če bo hotel kakšen policaj kaj imeti, mu bom pa otroke pokazal, pa naj jih on živi. Seveda ta korajža ni dolgo časa trajala. Čez dva dni, ko je karta potekla, je potrkal orožnik in vzel zastarele papirje. Našega junaka je minila vsa korajža. Čez nekaj dni dobi obvestilo, da ima s svojo družino v osmih dneh zapustiti francosko zemljo. Sedaj se je pričelo letanje in jokanje in stokanje in stroški, ki jih ni konca. Treba je bilo pustiti šiht, enega, dva tri, iti na konzulat, pa spet sousprefekturo, pa spet na prefekturo in še kam drugam. Za vse je treba imeti denar. Ta nespametna korajža je stala moža 200 frankov in izgon iz Francije, vso njegovo družino pa veliko bede in pomanjkanja. Še trije. Drugič so se zbrali trije naši junaki v gostilni. Nekaj so se ga nabrali, dobre volje so postali in so začeli gospodariti po „kofetu", kakor da je gostilna njihova. Ko je začel vbogi cafétier nekaj nergati, so ga enostavno prijeli in ga z združenimi možmi postavili na hladno. Za njim pa še ženo in še hčerko, ki jih tudi nista hoteli poslušati. Seveda niso bili ravno nežni in obzirni, saj so polomili zraven nekaj rok ali nog. Seveda živih, ne morda mrtvih nog od miz. Konec: po 21 dni zapora, visoke kazni v zlatih frankih in izgon iz Francije. Poleg mnogih solza, skrbi, prečutih noči, potov stroškov in sramu. Še eden. Tretji junak je prišel v Francijo pred tremi leti brez pravih papirjev. Stvar je bilo takrat še razmeroma lahko urediti in je dobil mož v kratkem času svojo redno Carte d'identité. Letos pa so postale, kakor je dobro znano, francoske oblasti čudovito natančne in prefektura mu po treh letih ni hotela več podaljšati njegovih papirjev. Mož je bil res v usmiljenja vrednem položaju, zato so razni njegovi vplivni prijatelji napravili zanj vse mogoče korake, da se zadeva vendarle ugodno reši. Celo naši akademiki so letali zanj po raznih pisarnah, in spravili zadevo v najboljši tek. Tudi mož sam je bil vesel svojega uspeha. Seveda je šel neke nedelje v gostilno, kjer ni vedel, kako bi dal duška svojemu veselju. Tam pri sosednji mizi .so sedeli neki Francozi, kvartali in se smejali. Ko je eden izmed njih vstal, da bo natočil tovarišem vina, pa mu naš veseli junak, ne bodi len, spodmakne stol, da je padel na tla in v njegovo veliko veselje vse štiri visok pomolil od sebe. Naš junak je prav dobro izbral: natančno krajevnega župana je pogodil, ki ga je takoj legitimiral in poskrbel, da je moral prešerni slovenski mož že naslelnji dan v svojo domovino. Nezgode. Kakor znano imajo glasom francoskega zakona iz leta 1 898 pri delu ranjeni in za nadaljne delo nesposobni delavci tekom svojega zdravljenja pravico na dnevno odškodnino, ki je določena na polovico povprečnega dnevnega zaslužka v preteklem mesecu. Zadnji čas pa so nastala med delavci in delodajalci nesporazumljenja zaradi dni, katere delo počiva, na kar je odločilo kasacijsko sodišče in potrdilo delavno ministerstvo, da se izračuna dnevna bolniška podpora za ponesrečene tako, da se celokupen delavčev mesečen zaslužek deli s številom delavnih dni. Polovico tako dobljene svote je treba izplačati ponesrečencu vsak dan, ne samo tiste dni, k Parizu. Tem potom izreka Zveza jugosl. društev v Severni Franciji banki Baruch svojo prisrčno zahvalo. Lepa zahvala pa tudi g. Konsulu za njegov trud, ki ga je imel za dobrobit naših tukajšnis društev. F. Sotošek, tajnik. B. Zupančič, predsed. Sallaumines. Novorojenčka so dobili pri vrli družini Kari in Neža Slinšek. Ker jim je Bog k sebi vzel prejšnega 6- letnega sina, jim je poslal sedaj drugega. Vrli družini kakor tudi novorojenčku Rudolfu kličemo: Bog jih živi! HOLANDIJA. Društvene in razne novice. Eygelshoven. Društvo sv. Barbare bo imelo v avgustu svoje mesečno zborovanje ne drugo, temveč tretjo nedeljo to je 21. avgusta. Hoensbroek. V nedeljo, 7. avgusta se vrši blagoslov in razvitje nove društvene zastave. Zbirališče društev-ob 4. pop. na sejmišču, ob blagoslov zastave v cerkvi (obred izvrši domači g. župnik), sprevod skozi ulice Hoensbroeka; v dvorani ,,La Haye" — pri sejmišču — se vrši nato slavnostno zborovanje. Vsa bratska društva se vljudno vabijo.! Brunssum. Prav lepo je proslavilo društvo sv. Barbare dne 31. julija 6. letnico svojega obstoja. Dopoldan je bila skupna služba božja, pri kateri je veliko članov pokleknilo k mizi Gospodovi. Popoldan se je razvil sprevod iz Langen-bergkolonie proti farni cerkvi, kjer so se vršile večernice. Slovesnost je še zlasti povišala naša godba, ki je tokrat zopet pokazala kaj premore. Po cerkvenem opravilu je dramatičen odsek predstavljal igro „Lumpacij Vagabund", ki je uspela prav dobro. Domača godba in pa pevski odsek — ki so se mu pridružili še pevci iz Eygelshoven — so pa poskrbeli, da ni bilo med odmori dolg čas gledalcem. Lutterade. Na svojem sestanku 17. julija je kolesarski odsek sklenil, da se pridruži društvu sv. Barbare in sicer kot njega odsek. Dne 24. srpo pa priredili lepo uspeli izlet s svojim duhovnim vodjo g. Deckers, in sicer na njegov rojstni dom, kjer smo bili prav ljubeznjivo sprejeti od starišev in bratov g. kaplana. Če bi nas blagi stariši g. kaplana razumeli, bi se jim kar na tem mestu lepo zahvalili: ker pa oni ne bodo umeli našega jezika, naj jim jo izroči g. kaplan sam, ki že zna malo slovensko. Odpuščenih je bilo s I. avgustom zopet okrog 18 oseb. Vsi so že zbegani, ka j bo z nami, če se ne ustavi ta nesrečna odpustitev. Na seji Zveze se je določilo, da se vrši romanje Slovencev na Kevelaer dne 15. avgusta. Vesel dogodek. V Heerlerbaan v Vroedvrouwenschool je dne 31. julija povila žena Maček iz Chevremonta dve čvrsti deklici: prav ponosni Slovenki! Odpuščenih je bilo s 1. avgustom na Oranje Nassau rudnikih okrog 30 Slovencev, drugih je bilo odpuščenih še nekako 600. Kljub vsem intervencijam žal ni uspelo, da bi rudniška podjetja vsaj nekatere nazaj sprejela v delo. Pač pa se je posrečilo tokrat po dolgih pogajanjih, da plača rudnik vsem onim, ki jih je odpustil, potne stroške v domovino, kakor tudi prevozne stroške za pohištvo. V bolnici v Sittard se nahajajo: Henrih Pantner, ki bo-luje na pljučih, Jurij Oblak, je bolan na želodcu, Ivan Tkavc trpi na želodcu, istotako Alojz Veseljak, Ivan Flor, in Maks Zorko, Ivan Koritnik trpi na očeh, Fric Fele na prsih, Alojs Kokol je pa na nogi ponesrečen. Na želodcu sta bolna tudi Anton Rupnik in Ivan Sladič. Na bolezenskem dopustu se nahaja Karol Praznik iz Lutterade. Revež trpi na žolčni bolezni. Plača na rudnikih je precej znižana zadnje čase. Povprečno so prejeli v preteklem mesecu (po uradni statistiki): Meister-Houwer 7.25 fl., Kopač 5.43 fl„ šleperji 4.69 fl. — Zunaj zo zaslužili: strokovni delavci 4.99 fl., drugi 3.77 fl. dnevno. Važno! Slovenske službe božje odjadejo od 11. avgusta dalje v vseh kolonijah — do preklica. Potne liste naj dvignejo na Kr. Konsulatu: Androjna Aloyz Ačko Jury Anderlič Franc Berg Franc Blazic Franc Bučar Aloyzy Baš Konrad Bistrovic Magdal. Burja Josip Baumkircher Miha Bovhan Franjo Bratusek Mihael Bizjak Olga Cvetko Franc Cepin Anton Celestina Aloyzy Cresnar Franc Dobovišek Franc Drey July Drenovec August Drenovec Jozé Drobnic Aloyz Frelih Franc Frances Stefan Fischer August Fluks Miha Gole Ignaz Goričnik Anton Golob Kari Gale Jósip Gorenc Anton Heisenberger Ivan Herle Franc Hribersek Josip Hernaus Mihajlo Hostnik Aloyz Hudales Rudolf Izlakar Franc Jenko Jožefa Jenko Miha Jane Anton Jancic Franc Jagodič Kari Kocjan Ivan Knez Ivan Kurent Jozef Kumer Peter Kavsek Paulina Kastelic August Kljun Martin Kokalj Pavel Kronovsek Aloyz Kurent Anton Kolenc Richard Kolar Mihael Krajnc Marjita Keše Roza Lipovsek Henrik Lipovsek Jozef Lukanc Jozef Mlinar Karol Maruša Josip Metelko Aloyzy Mlakar Jozef Markoysek Franjo Narat Valendin Nose Franc Ozek Franja Ogrinc Aloijzij Pire Alojzij Podlogar Franc Prah Jozef Perko Anton Pompe Martin Pevec Ivan Predovnik Jakov Prpaz Albin Podglajen Mart. Pertinac Jacqb Razman Kari Rozman Anton Rodic Janez Rotman Johan Rajh Matija Rostehar Marija Stante Ivan Skrabanj.a Titus Stare Viljem Sila Josip Skorc Janez Sotlar, Ivan Smere Franjo Snedec Janez Torcmuller Florijan Tansek Vinko Trefalt "Franc Uzina Laurenz Vidmar Franc Vogrinc Mihael Velensek Aloyz Vurijak Božo Vedenik Antonija Zupevc Anton Znidarsic Ivan Zorman Anton Zibret Ivan Zupančič Franc Zalokar Aloyzy Zager Jožefa Znidersic Aloyzy Založnik Marija Zupane Hubert Ziher Aloyz Zeleznik Melhijor Zupan Ana Zagajsek Franc Fr. Erjavec: DELAVSKE PRAVICE V FRANCIJI. To so pravice v glavnem; poglejmo jih sedaj od bližje. I. Zdravljenje zastonj. Vsi stroški za zdravnika in zdravila ki so potrebna za ozdravitev ali izboljšanje stanja ponesrečenca gredo na račun podjetnika; isto tudi stroški za bolnico. Ponesrečenec lahko svobodno izbere zdravnika in lekarnaja in če potreba, tudi bolnico. (V resnici se sedaj še ponesrečence sili, da se oskrbujejo in zdravijo v zavodih podjetnikov — toda bodoči zakon bo zagotovil tudi svobodo v tem oziru.) Pač pa je obvezno, da se pusti preiskati vsak teden po zdravniku določenem po podjetju. Če se ponesrečenec temu brani, se mu lahko odškodnina sodnijskem potu odvzame. II. Dnevne odškodnine. Kakor smo že videli, mora dnevna odškodnina znašati polovico običajne plače. Kako se ta plača ugotovi? S pomočjo navadne delitve (za primer da je plača dnevna ali tedenska ali pa mesečna). Če je plača nedoločena, (n. pr. plača od ur ali od kosa; ali v slučaju da si plačan od več podjetjev na enkrat za katere delaš) ve vzame za podlago sredni zaslužek tvojih delavnih dni v prete-čenem mesecu pred nesrečo. Primer: Ponesrečil si se 24 tega v mesecu. Steješ toraj nazaj do 24 tega v pretečenem mesecu in preračunaš, kaj si v tem času zaslužil. Vsoto ki jo izračunaš, deliš toraj iz številom delavnih dni. Tvoja dnevna odškodnina mora na ta način znašati polovico tiste vsote katera ti ostane to je; polovico zaslužka enega delavnika. Za delavca mlajši od 1 6 let ali za učenca, se namesto da bi se preračunavala njegova plača ki gotovo ni visoka, vzam za podlago plača polnoletnega delavca, najmanje plačanega v istem podjetju ali v sličnih podjetjih v istem okraju. V nobenem slučaju seveda nesme odškodnina katero dobiva na ta način, preseči plačo, katero je pred nesrečo dobival. Odškodnina se izplačuje ob običajnih dnevih plače. Ker je zaščitena, se mora izplačevati brez pridržka in ni podvržena odtegljajem katere koli narave. III. Renta. Tu je treba najprej dognati plačo ponesrečenca in pri tem seveda vzeti v obzir več slučajev. a) Delal si v podjetju kjer sise ponesrečil celih 1 2 mesecev pred nesrečo. Tvoja letna plača se toraj računa; plača ki si jo prejemal, doklade, nagrade, pribitki i.t.d. in seveda tudi družinska doklada. (To je dosedaj vsaj še vedno bilo stališče sodišč vkljub temu, da to v zakonu ni izrecno označeno in se podjetniki temu upirajo.) b) Nisi delal v istem podjetju celih 12 mesecev pred nesrečo. Preračunaš toraj kakor je gori označeno vse, kar si dotedaj zaslužil v tem podjetju. Za ostali čas kar ti še manjka do enega leta, se vzame v račun plača sredno plačanega del avca v isti kategoriji. Primer: Delal si v padjetju 18 tednov. Ponesrečiš se. V 1 8 tednih si zaslužil 3.1 50 fr. plače, h kateri je treba prišteti 600 fr. doklad. Skupaj 3.750 fr. Manjka ti do enega leta še 34 tednov in za te si dognal, da delavec v tvoji kategoriji zasluži I 90 frankov na teden. To znaša skupaj za 34 tednov 6.460 fr. Sk. 10.210 fr. Letna plača toraj znaša 10.210 fr. Pripomba: I, Če je delavec v tem času, ki je vzet za podlago v proračun rente, moral praznovati delavnike proti svoji volji, se mu morajo praznovani delavniki prišteti h letni plači, kot da bi jih bil delal. Pripomba: II. Letna plača se vzame za bazo v preračun rente cela, če ni višja kot 8000 fr. Če prekorači to vsoto, je podvržena nekaterim kalkulacijam, da se končno doseže vsota katera služi za podlago. Renta se v tem slučaju ne preračunava več v ravni črti, ker zakon ne dovoli, da bi renta rasla enakomerno s viškom plače. Toraj, če plača preseže 8000 fr., treba jo je deliti na tri dele: Prvi: — do 8000 fr. služi za podlago preračunanja rente v ravni črti brez spremembe. Drugi: — od 8000 fr. do do 18.500 fr. se vzame včrto računa potem, ko je deljen na štiri. Tretji: — višji od 1 8.500 fr. se vzame v račun deljen na 8. I) Plača manjša od 18.500 fr. Vzemimo plačo 12.000 fr. Da se toraj dožene renta se vzame najprej za podlago prvih 8000 fr. Ostanek 4000 fr. se deli skozi 4 — ostane potem 1000 fr. 8000 in 1 000 fr. je skupaj 9000 fr. Ta vsota se vzame kot baza pri določenju rente. II) Višja vsota od 18.5000 fr. Vzemimo plačo 18.820 fr. Do 18.500 se računa kot je razvidno v prejšnem primeru. Ostane toraj še 320 fr. kar se razdeli na 8. Rezultat seštejemo skupaj in dobimo na ta način številko: (18.500—8.000) (18.820—18.500) 8000 in-in- = 1 0.665 fr. 4 8 ki služi za podlago pri odmerjenju rente v slučaju stalne nezmožnosti za delo in v slučaju smrti. (Nadaljevanje sledi.) Ne more več. ,,No, Anica, ali hočeš še mali košček dobre potice?" ,,Ne, hvala lepa, teta, žvekati bi sicer še mogla, ali požreti ne več." Razumljivo. Mihec: „Ali je tvoj oče že kaj pisal od svojega potovanja z novim avtom?" Jožek: „2e dvakrat, enkrat iz bolnice, enkrat pa iz zapora." NAJBOLJŠE BLAGO po nizki ceni, za moške in ženske se kupi pri AUGUST VONCKEN-HERMANS Kampstr. 46a - Ganzeweide t./o. O. N. III, Heerlerheide. GOSTILNA - CAFE se odda v najem, Heerenweg 199 Heerlen ki jo je doslej upravljal naš rojak. Naslov: VAN VOLLENHOVEN'S BIERBROUWERIJ N.V., Laanderstraat 39, HEERLEN. Zavarovalna družba „Oude Haagsche van 1836" je najstarejša v Nizozemski. Rezervni zaklad nad 1 0 milj. gold. Nizke premije, ogromen kapital, točna postrežba. Vprašajte pri: W. v. Werven, Ganzeweide Heerlerheide, ali: Franc Potisk, Waubacherweg 2, Eijgelshoven, (zastopnik za Kerkrade, Chevremont, Eijgelshoven, Waubach, Nieuwenhagen, Schaesberg) ali: Alojz Groz-nik, Rijksweg Zuid»134, Lutterade-Geleen (zastopnik 'za Beek, Lutterade, Geleen, Sittard). Banka Baruch ♦ Paris Naslov za brzojavke: 13, rue Lafayette, IS Telefon: Trimté 81-74 JUGOBARUCH PARIS 22 Trinité 81-75 Banka jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Nakazuje denar v vse kraje Jugoslavije najhitreje in po najboljšem dnevném kurzu. Na izrecno zahtevo pošlje dinarske bankovce tudi v Holandijo. Vsi poštni uradi v Holandiji sprejemajo vplačila na naš ČEKOVNI RAČUN ŠTEVILKA 145866 Položnice se dobe pri vseh poštnih uradih kakor tudi pri nas brezplačno. Hitra in točna postrežba. AMSTERDAMSKA BANKA PODRUŽNICA HEERLEN Amerikanska. Na nekam pokopališču v Amsterdamu je nabit ta oglas: „Grobi prvega razreda, v izjemno lepi legi. Čudovit razgled na morje. Popolna tišina. Kdor je enkrat tu poskusil, ne bo več zapustil našega pokopolišča." TU SE DOBE VEDNO DINARJI PO NAJBOLJŠI VALUTI. GOSPODJE! Kupujte klobuke, kape, kravatne srajce tid. pri AUGUST VONCKEN-HERMANS Kampstr. 46a - Ganzeweide t./o. O. N. III, Heerlerheide. Z.1H.1B. DIVC MORATE ZAHTEVATI! DOBITE GA POVSOD ZALOGE DEN HAAG HEERLEN TELEFON 205 Zahtevajte Z.H.B. pivo v steklenicah! Kdor ga enkrat poskusi, ostane stalen odjemalec