76 | 
PRAZNIK DELAVSKE POMLADI: SPOMINSKA 
OBELEŽJA VELIKI TEKSTILNI STAVKI V KRANJU
THE HOLIDAY OF THE LABOUR SPRING: MEMORIALS TO THE 
GREAT TEXTILE STRIKE IN KRANJ
UDK: 331.109.32:677(497.4Kranj)"1936"
          725.94(497.4Kranj)
Ivan Smiljanić
IZVLEČEK
Velika tekstilna stavka leta 1936 je bila eden najpomembnejših 
dogodkov v medvojnem delavskem gibanju na Slovenskem. V Kranju, 
kjer se je pričela, je bila izpostavljena zlasti v času po drugi svetovni 
vojni, saj je veljala za predhodnico partizanskega boja. V spomin nanjo 
so potekale proslave, postavili pa so tudi vrsto spominskih obeležij, ki so 
predstavljena v prispevku. Del teh obeležij (predvsem spominskih plošč) 
je danes izgubljen. Četudi nekaj spomenikov po mestu še opozarja na 
stavko, je spomin nanjo zamrl. 
Ključne besede: velika tekstilna stavka, 1936, spomeniki, spominske 
plošče, Kranj.
ABSTRACT
The great textile strike of 1936 was one of the most important events 
of the Slovenian workers' movement during the interwar period. In Kranj, 
where the strike began, this event was emphasized particularly in the 
post-Second World War period, due to the fact that it was considered 
a predecessor of the partisan movement. To remember the strike, a 
number of comemorations were held and a few memorials were 
Razprave | 77
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
erected. They are presented in this article. A part of these memorials, 
particularly memorial plaques, are lost today. Even though a few 
monuments across the town still maintains the memory of the strike, it is 
generally forgotten in public.  
Keywords: the great textile strike, 1936, monuments, memorial plaques, 
Kranj.
78 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
UVOD
Ko govorimo o spomenikih, ki so jih na pobudo oblasti postavljali 
v obdobju socialistične Jugoslavije, običajno mislimo na spomenike, 
posvečene dogodkom in padlim žrtvam iz časa druge svetovne 
vojne. Četudi le-ti zanesljivo zastopajo največji delež, ne gre povsem 
zanemariti spomina, ki so ga ohranjali na predvojne dogodke, povezane 
z delavskim in komunističnim gibanjem. Med predvojne dogodke, ki so 
bili obeleženi s spominskimi obeležji, sodijo spopad med delavstvom in 
orožniki na Zaloški cesti v Ljubljani leta 1920, spopad med delavstvom in 
Orjuno v Trbovljah leta 1924 in nastanek Komunistične partije Slovenije 
(KPS) na Čebinah leta 1937. V narativu povojnih interpretacij zgodovine 
so predvojne prelomnice predstavljene kot etape krepitve zavesti 
delavskega razreda, ki se je zato lahko med drugo svetovno vojno 
združil v boju proti okupatorju in pod vodstvom partije dosegel zmago 
in osvoboditev.
Spomeniki predvojnim dogodkom še niso bili deležni samostojne 
obravnave, zato je v nadaljevanju predstavljeno eno od mogočih 
raziskovalnih vprašanj s tega področja. Gre za t. i. veliko tekstilno 
stavko leta 1936, ki se je pričela v Kranju in se nato razširila na preostala 
industrializirana območja. Stavka je kot dogodek pod vodstvom 
komunistov, uperjen proti tujim kapitalističnim veleindustrialcem, za 
povojno oblast predstavljala dogodek par excellence, saj je poosebljala 
vse ključne vrednote in v eno združevala vse relevantne skupine 
predvojne zgodovine. Zaradi tega je bila stavka od 50. let 20. stoletja 
obravnavana kot "[p]raznik delavske pomladi", kot je v naslovu enega 
svojih člankov zapisal regionalni časopis Glas Gorenjske.1 Postala je 
temeljni, morda celo konstitutivni, dogodek delavsko-komunističnega 
gibanja na Gorenjskem, ki je bil deležen največ pozornosti tudi na 
področju postavljanja spomenikov. Za pregled spomenikov so zanesljivo 
najbolj koristni članki v že omenjenem Glasu Gorenjske (kasneje Glas, 
danes znan kot Gorenjski glas), ki je vestno beležil postavljanje vseh 
spomenikov. Arhivski viri so znani le za proslave v letu 1956, vendar so 
za analizo spominskih plošč, postavljenih v tem letu, ključnega pomena.
1 -ik. "Praznik delavske pomladi." Glas Gorenjske, 27. april 1956, 4.
Razprave | 79
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Da bi natančneje opredelili ozadje postavljanja spomenikov stavki, 
si je potrebno vsaj v najosnovnejših obrisih ogledati potek stavke. 
Sintezni pregled v naslednjem podpoglavju se naslanja na bistveno 
bolj podrobne članke in razprave o stavki. Najbolj nepogrešljiv vir je 
zanesljivo zbornik o stavki, izdan ob proslavljanju 20. obletnice stavke, 
ki vsebuje obsežen prispevek o poteku stavke po vsej Sloveniji in zbrana 
pričevanja udeležencev.2 V okviru širših tem sta o stavki pisala Ivka 
Križnar3 in France Kresal,4 konkretno sta se stavki ponovno posvetila Glas 
s posebno prilogo ob 40. obletnici dogodka5 in Franc Benedik, ki jo je 
najprej predstavil v prilogi Glasa6 in nato obširneje še v brošuri o Kranju 
v prvih letih po drugi svetovni vojni.7 Po osamosvojitvi se je zanimanje 
za stavko zmanjšalo, tako da je do danes nastal le en pomembnejši 
prispevek, in sicer delo Marjane Žibert o poteku stavke v tovarnah na 
desnem bregu Save.8
ORIS TEKSTILNE STAVKE
Korenine stavke izhajajo iz gospodarske krize, ki je izbruhnila 
leta 1929 in je od začetka 30. let 20. stoletja močno vplivala tudi na 
Kraljevino Jugoslavijo. Slabšal se je tako položaj kmetov kot delavstva. 
Tuji industrialci v Jugoslaviji so imeli v lasti več kot polovico proizvodnih 
sredstev v državi, saj je bila delovna sila tu v primerjavi z Zahodno 
Evropo poceni. Posledično so stroške krize prelagali na delavce in jim 
2 Velika tekstilna stavka Slovenije 1936: dokumenti in pričevanja. Kranj: Pripravljalni odbor pri 
Okrajnem odboru SZDL ob proslavi 20. obletnice stavke, 1956.
3 Križnar, Ivka. "Stavkovno gibanje v Kranju in okolici." V: 900 let Kranja: spominski zbornik, ur. Jože 
Žontar, 340–351. Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960.
4 Kresal, France. "Tekstilno delavstvo v Kranju med obema vojnama." V: Kranjski zbornik 1970, ur. Franc 
Puhar et al., 362–371. Kranj: Skupščina občine Kranj, 1970.
5 Bogataj, Leopoldina et al. "1936–1976: 40 let: priloga ob 40. obletnici stavke tekstilnih in gradbenih 
delavcev." Glas, 17. september 1976, 1–16.
6 Benedik, Franc. "Stavka slovenskih tekstilcev 1936. leta." Snovanja, 16. april 1976, 15–17.
7 Benedik, Franc. "Stavka slovenskih tekstilcev 1936. leta." V: Kranj v svobodi in obnovi: 1945–1950, ur. 
Anton Miklavčič et al., 13–22. Kranj: Občinski sindikalni svet ZSS – komisija za tradicije delavskega in 
sindikalnega gibanja, 1986.
8 Žibert, Marjana. "Tekstilna stavka leta 1936 na desnem bregu Save." V: Stražiše pa Strašan: zbornik 
ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stražišče pri Kranju, ur. Tatjana Dolžan Eržen in Matevž 
Oman, 69–88. Kranj: Gorenjski muzej, 2002.
80 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
nižali mezde. Do leta 1933 se je pritisk krize sicer zmanjšal, vendar so 
mezde ostale nizke, kar je začelo povzročati nemir med delavci. Prav 
tako so se delavci dnevno soočali s slabimi razmerami v tovarnah, 
od higiene, varnosti in prezračevanja do temperature, prehrane in 
razsvetljave.9
Od leta 1935 so si delavci prizadevali za sprejetje zakona o 
minimalnih mezdah, saj so bile mezde daleč pod pragom, ki bi 
omogočal eksistenčni minimum. Načrt zakona o minimalnih mezdah, ki 
je izšel poleti 1935, je z nekaj izjemami za temeljno mezdo postavil vsoto 
dva dinarja na uro, vendar so podjetniki zavlačevali s pogajanji in med 
delavci je začelo vreti. Vse to se je odvijalo tudi v Kranju, pomembnem 
industrijskem centru Dravske banovine z močno tekstilno proizvodnjo, 
kjer so se delavci 19. avgusta 1936 zbrali v Stari pošti. Sprejeli so 
resolucijo, s katero so zahtevali ustavitev padanja mezd in nadurnih del 
do sklenitve nove kolektivne pogodbe. Del komunističnega delavstva se 
je medtem na vrtu Stare pošte dogovoril, da je dozorel čas za stavko, 
saj bi industrialce stavka ujela nepripravljene.10
Že naslednjega dne je popoldanska izmena v tovarni Jugočeška11 
s sproženjem sirene začela stavkati, takoj so se jim pridružili še v 
Jugobruni12 in Intexu.13 Delavci so zasedli tovarne, imenovali stavkovne 
odbore in vrgli nezanesljive sodelavce iz tovarne. Ob 17. uri istega 
9 Bogataj, "1936–1976", 2.
10 Prav tam.
11 Tekstilna tovarna Jugočeška, ki je izdelovala bombažne tkanine in umetno svilo, je nastala leta 1923 
v partnerstvu med kranjskim podjetnikom Franjem Sircem in češkim vlagateljem Emiliem Storzom. 
Tovarna je bila zgrajena na polju ob desnem bregu Save, danes pa njene prostore zaseda Iskraemeco.
12 Jugobruna je nastala leta 1928, poleg domačega kapitala je bil glavni investitor češki tekstilni 
industrialec František Bruna z družino. Izdelovala je tiskano blago, umetno svilo, žamete in druge vrste 
tkanin. Šlo je za največjo tekstilno tovarno v medvojnem Kranju. Po vojni je njene prostore zasedla 
Tiskanina in nato Tekstilindus.
13 Intex je za Jugočeško najstarejši industrijski obrat v Kranju, ki je leta 1926 nastal na podlagi 
partnerstva med poljskim industrialcem Pavlom Markgrafom in Franjem Sircem. Zgradili so ga na 
levem bregu Save, v njej so proizvajali bombažno, volneno in polvolneno blago. Ime je ohranil tudi po 
vojni, 1961 pa se je s Tiskanino združil v Tekstilindus.
Razprave | 81
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
dne se je stavka pričela še v tovarni Franja Sirca14 na Gašteju, ob 6. 
uri naslednjega dne v tovarnah Prah15 in Božič,16 tri ure kasneje pa v 
Tekstilindusu,17 kjer so imeli delavci nekoliko boljše razmere, a so se 
stavki pridružili solidarnostno. Formiral se je medstavkovni odbor, ki 
je povezoval vse sodelujoče tovarne, v njem je osrednjo vlogo imel 
komunist Ivan Tominec,18 hkrati tudi vodja odbora v Jugočeški.
Istega dne, torej 20. avgusta, se je stavka razširila izven Kranja, saj 
so se kranjskim delavcem pridružili delavci škofjeloške tekstilne tovarne. 
24. avgusta so začeli stavkati v treh ljubljanskih tovarnah, naslednji dan 
pa tudi tekstilni delavci v Tržiču. Do 1. septembra se je stavka razširila 
še do Prebolda in Maribora. V desetih dneh je stavka tako zaobjela vsa 
pomembnejša področja tekstilne industrije na Slovenskem, stavkalo je 
8500 delavcev.19
Ker je stavka trajala nepričakovano dolgo, so si morali delavci v 
zasedenih tovarnah začasno urediti bivalne pogoje. Vzpostavili so 
začasne postelje, hrano so jim prinašali solidarni kmetje, zvečer pa so 
se zabavali s petjem, igranjem na glasbila, plesom in šaljivimi igrami.20
Pogajanja o kolektivni pogodbi, ki so med zasedbo potekala v 
Ljubljani, so obtičala v slepi ulici, zato se je napetost položaja stopnjevala. 
Ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen je 5. septembra 1936 izdal 
Naredbo o očuvanju javnega miru in reda ob stavkah in mezdnih 
14 Po več sodelovanjih je Franjo Sirc leta 1929 odprl lastno tekstilno tovarno, postavljeno na vrhu 
Gaštejskega klanca v Stražišču. Bombažno prejo za tkanine je dobival iz Jugobrune. Nemci so tovarno 
razstrelili ob umiku leta 1945, danes je na tem mestu stražiški športni park.
15 Tovarno Prah je 1930 ustanovil Adolf Prah, od leta 1934 je delovala na Primskovem.
16 V tovarni Božič, ustanovljeni leta 1929 in delujoči na Primskovem, so tkali volnene in bombažne 
tkanine. Po vojni so jo nacionalizirali in združili s Prahovo tovarno v Industrijo bombažnih izdelkov (IBI).
17 Tekstilindus je nastal leta 1928 na vrhu Gaštejskega klanca v Stražišču. Lastnika sta bila Franjo Sirc 
in Čeh Artur Heller, predhodni direktor Jugočeške. Izdeloval je robce, rute, perilo, podloge ipd. Njegove 
prostore zdaj zaseda tovarna gum Sava.
18 Ivan Tominec, tudi Tominc, se je rodil leta 1911 v družini železničarja na Hrušici, od koder se je 
zaradi očetove premestitve družina preselila v Stražišče. Zaposlil se je v Jugočeški in se priključil 
komunističnemu gibanju in si v njem kmalu pridobil vpliven položaj. Leto dni po stavki je sodeloval na 
ustanovnem sestanku KPS. Kot partizan je padel leta 1942 blizu Vipave.
19 Bogataj, "1936–1976", 2.
20 Žibert, "Tekstilna stavka", 76–78.
82 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
gibanjih, v kateri je stavkajoče opozoril na denarne in zaporne kazni, ki 
jim grozijo z nezakonito zasedbo tovarn, ter zahteval prostovoljni umik. 
Naredba je bila prelomna točka v stavki, saj je obelodanila, da stavko 
vodijo komunisti, kar je številne dotakratne podpornike in simpatizerje 
stavke odvrnilo od nadaljnje podpore.21
Z izgubo podpore so delavci postopoma začeli zapuščati tovarne, 
dokler niso stavkali le še v Škofji Loki in Kranju, kjer so vztrajali zaradi 
menda najslabših pogojev med vsemi tekstilnimi obrati na Slovenskem 
in nezaupanja industrialcem. Oblast je nazadnje odgovorila s silo. 16. 
septembra sta sredi noči v Kranj z vlakom prišli policija in žandarmerija. 
V Jugočeško sta vstopili od zadaj. Stavkajoči so zagnali sireno, da bi na 
napad opozorili tudi druge tovarne. Delavke so v poskusu obrambe v 
dvojnem krogu obstopile sodelavce, da bi jih obvarovale pred udarci, 
a policisti in žandarji niso pokazali milosti, delavce so tepli s pendreki in 
kopiti pušk ter spuščali solzivec. Ker so bili vsi izhodi zastraženi, so delavci 
zrušili del ograje in pobegnili proti Šmarjetni gori. Na obeh straneh je 
bilo nekaj lažje in težje poškodovanih. Zgodba se je ponovila tudi v 
Jugobruni, in ko so za dogodke slišali v drugih kranjskih in škofjeloških 
tovarnah, so stavkajoči sami izpraznili tovarne. Vrsto voditeljev stavke 
so aretirali, okoli 200 delavcev kranjskih tovarn pa odpustili. Kolektivna 
pogodba, sprejeta 23. septembra, je stanje delavstva izboljšala le za 
odtenek.22
PET SPOMINSKIH PLOŠČ TEKSTILNI STAVKI LETA 1956
Tekstilna stavka je po drugi svetovni vojni postala eden izmed 
dogodkov, ki ga je nova oblast predstavljala kot svetlo točko pri razvoju 
delavske zavesti. Regionalni časopis Glas Gorenjske je denimo zapisal: 
"Delavski razred je pokazal svojo moč. Zavedel se je samega sebe. 
Naredil je življenjski izpit pred zgodovinskimi dogodki, v katerih se je 
afirmiral kot nosilec revolucije."23 Stavko so percipirali kot predhodnico 
narodnoosvobodilnega boja, tako v simbolnem smislu kot tudi 
21 Velika tekstilna stavka, 56–60.
22 Prav tam, 61–64.
23 -ik., "Praznik delavske pomladi", 4.
Razprave | 83
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
dobesedno. V stavki sodelujoča delavka je povedala: "Stavka je bila kot 
gimnazijska matura pred univerzo – NOB. V najtežjih dneh NOB sem 
se stavke mnogokrat spomnila in marsikdaj so mi izkušnje iz stavke 
pomagale."24
Glede na status stavke so bile tudi svečanosti, posvečene njenemu 
spominu, primerno obsežne. Najbolj velikopotezno je bila zastavljena 
proslava 20. obletnice stavke leta 1956. Že 1. februarja 1956 je potekalo 
prvo srečanje Pripravljalnega odbora za proslavo 20. obletnice kranjske 
tekstilne stavke, ki je bil ustanovljen pri okrajnem odboru SZDL. Znotraj 
pripravljalnega odbora je delovalo sedem pododborov: zgodovinski, 
propagandni, kulturno-prosvetni, organizacijski, tehnično-ekonomski 
in finančni pododbor ter pododbor za organizacijo razstav. Glavni 
namen proslav je bil "prikazati revolucionarno borbenost delavskega 
razreda v boju za svoje pravice".25 Do konca aprila je odbor odločil, da 
bo proslava v obliki delavskega zborovanja potekala 16. septembra v 
Kranju.26 
Delo zgodovinskega pododbora je obsegalo zbiranje pričevanj 
in arhivskega gradiva, izdajo zbornika o stavki ter tudi postavljanje 
spominskih plošč. V svojem programu so zapisali: "Pododbor mora 
imeti pregled in kontrolo nad odkrivanjem spominskih plošč v tovarnah 
ob priliki 20. letnice. Tekste in načrte je treba pregledati pred izdelavo."27 
Zaradi tega so pozvali tovarne, naj se čimprej obrnejo nanje.28 Eden 
od članov pododbora je bil kranjski muzealec in tekstilni strokovnjak, 
Črtomir Zorec, ki so ga maja 1956 pooblastili "za korekturo tekstov in 
estetski izgled spominskih plošč, ki se bodo odkrivale ob priliki proslave 
24 Velika tekstilna stavka Slovenije 1936, 63.
25 "Priprave na 20. obletnico stavke." Glas Gorenjske, 3. februar 1956, 1.
26 -ik., "Praznik delavske pomladi", 4.
27 ZAL KRA (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj), 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/3, 
Program dela zgodovinskega pododbora.
28 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/19, Program Pripravljalnega odbora za 
proslavo 20. obletnice velike stavke tekstilnih delavcev Slovenije v Kranju.
84 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
po tovarnah". Zanimivo je, da so v predračunu stroškov sklenili, da 
"stroške okoli odkrivanja plošč nosijo tovarne".29
Javnost so o pripravah na slovesnosti obveščali od 10. avgusta 1956, 
ko se je v Glasu Gorenjske prvič pojavila rubrika 20. obletnica velike 
tekstilne stavke v Kranju 16. IX. 1936–16. IX. 1956, v kateri so objavljali 
odlomke iz zgodovine stavke in poročila o poteku priprav. Spominske 
plošče so prvič omenili 16. avgusta: "Zgodovinska komisija bo /…/ 
sporazumno s sindikalnimi podružnicami po tovarnah, kjer je bila v 
1936. letu stavka, organizirala odkritje spominskih plošč."30
Do sredine avgusta je odbor izvedel že obširne priprave. Odločeno 
je bilo, da bo osrednja proslava prirejena na prostoru ob potoku 
Rupenščica blizu vasi Rupa, ki leži severovzhodno od Kranja. Tam so 
načrtovali izgradnjo paviljonov, tribune in plesišč ter celo elektrifikacijo 
in napeljavo vodovoda. Izdelali so načrt za okrasitev glavnih magistral 
in dohodov do kraja svečanosti.31 V drugi polovici avgusta so v prodajo 
dali značke, pripravili program prireditev (od 9. do 16. septembra) 
ter pričeli postavljati razstave. Na vseh železniških progah so odobrili 
polovične cene vozovnic do Kranja.32 Do konca avgusta so prodali 
vseh 30.000 značk, kar kaže na to, da je za slovesnosti vlada veliko 
zanimanje.33
Še pred sredino avgusta 1956 je bil oblikovan načrt za postavitev 
spominskih plošč v petih kranjskih tovarnah.
Delovni kolektivi odkrijejo v času od 10. do 14. septembra na tovarnah Iskra, 
Tiskanina, Intex, Sava (bivši Tekstilindus na Gašteju) in IBI spominske plošče v 
čast 20 letnice stavke. Obenem z odkritji priredijo proslave, ki naj vsebinsko 
zajamejo dogodke iz časa stavke v teh podjetjih. Pred odkritji, ki so seveda 
29 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/3, Zapisnik sestanka pododbora za zbiranje 
zgodovinskega materiala pri odboru za proslavo 20 letnice stavke 3. maja 1956.
30 –k. "Vse bo pripravljeno." Glas Gorenjske, 17. avgust 1956, 2.
31 –ik. "Priprave v polnem teku." Glas Gorenjske, 13. avgust 1956, 2.
32 "Živahne priprave v Kranju." Glas Gorenjske, 24. avgust 1956, 2.
33 –k. "Uspešne priprave po vsej Sloveniji." Glas Gorenjske, 31. avgust 1956, 2.
Razprave | 85
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
združena s proslavami, imajo delavski sveti, upravni odbori in člani odborov 
vseh organizacij v tovarnah slavnostne seje.34
Na te seje povabijo poleg aktivnih delavcev, ki so v stavki sodelovali, še 
upokojene delavce, ki so se stavke udeležili. Kolektivi organizirajo proslave 
z odkritji tako, da sodelujeta godba in pevski zbor DPD Svobode iz Kranja.35 
Seznam kranjskih tovarn, v katerih naj bi odkrili plošče, so javnosti 
predstavili šele nekaj dni pred začetkom svečanosti.36
Mimogrede velja omeniti, da so prvotno nameravali v okviru proslav 
odkriti še eno ploščo. Kot kaže arhivski dokument, so v enem od sporedov 
za soboto, 15. septembra 1956, ob 18. uri najavili "ODKRITJE SPOMINSKE 
PLOŠČE pred vhodom na dvorišče 'Stare pošte' v Kranju, kjer je bilo 
pred 20 leti zborovanje stavkajočih".37 Ta plošča ni bila postavljena, 
saj se odkritje ne omenja v časopisju. Tudi v navedenem dokumentu je 
najava prečrtana, ob njej pa je dopisan vprašaj.38
Nastopil je svečani teden. V nedeljo, 9. septembra 1956, je 
podpredsednik Občinskega ljudskega odbora (OLO) Kranj Ivan 
Bertoncelj39 na Stari pošti odprl razstavo 20 let tekstilne stavke40, nato 
pa se je pričelo serijsko odkrivanje spominskih plošč, saj so v petih 
zaporednih dneh v kranjskih tovarnah, ki so sodelovale v stavki, odkrili 
pet plošč. Plošče niso odkrili le v tovarni Franja Sirca, saj so jo leta 1945 
porušili Nemci.
34 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Kulturni program 20 letnice stavke za 
občino Kranj.
35 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Program praznovanja 20. obletnice 
tekstilne stavke za občino Kranj.
36 "Proslave začno že to soboto." Glas Gorenjske, 7. september 1956, 1.
37 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Kulturni program 20 letnice stavke za 
občino Kranj.
38 Prav tam.
39 Janko Bertoncelj, znan tudi pod partizanskim imenom Johan, rojen 1908 na Zgornji Dobravi nad 
Kropo, je bil predvojni komunist in medvojni organizator partizanskih skupin na Jelovici ter politkomisar 
Cankarjevega bataljona. Po vojni je v Kranju deloval kot direktor Gorenjskega muzeja, do smrti 1965 
pa je bil aktiven tudi v lokalni politiki.
40 Lj. "Odprli so razstave." Glas Gorenjske, 10. september 1956, 1.
86 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
V ponedeljek, 10. septembra 1956, so s spomeniškim maratonom 
pričeli v tovarni Iskra, ki je delovala v prostorih predvojne Jugočeške, 
v kateri se je stavka pričela. Že dopoldne so se člani delavskega sveta 
zbrali na seji, na kateri je predsednik sveta Tone Seljak imel govor, v 
katerem je povedal: 
V teh dneh praznujemo 20. obletnico velike tekstilne stavke Slovenije, ki se je 
pričela 20. avgusta 1936. Praznujemo jo zato, ker je s svojo pomembnostjo 
zabeležena na vidnih straneh zgodovine revolucionarnega gibanja 
slovenskega proletariata. V tistih dneh pred 20 leti je stavka pomenila 
izražanje odločne volje tekstilnih delavcev, da se začno organizirano, odločno 
in solidarno boriti za svoje delavske pravice in osnovne življenjske pogoje. 
Stavka tekstilcev je tokrat pomenila dobro organizirano revolucionarno 
akcijo delavstva, ki se je v tistih dneh jelo zavedati svoje moči in svoje vloge 
v družbenem življenju.41
Po seji je ob 13.30 sledilo odkritje plošče na dvorišču tovarne. 
Prireditev, na kateri se je zbralo okoli 2000 ljudi, je otvoril Stane 
Boštjančič, nato pa je udeleženec stavke Jože Stare imel slavnostni 
govor o pomenu stavke. Ploščo je odkril delavec Iskre in prav tako 
udeleženec stavke – Janko Bertoncelj. Sledil je še kulturni del programa 
z recitacijo, petjem dveh delavskih pesmi v izvedbi Gorenjskega kvinteta, 
igranjem odlomka iz Cankarjevih Hlapcev v izvedbi B. Dežmana, 
nastopom Godbe na pihala Delavsko-prosvetnega društva Svoboda - 
Center ter petjem dveh partizanskih pesmi, ki so ju ob spremljavi 
harmonike zapeli člani Moškega pevskega zbora France Prešeren, 
zaposleni v Iskri.42 Delavci Iskre so ta del programa v razširjeni obliki 
predstavili že dva dneva prej na akademiji v Žabnici in ga posvetili 
"borbi našega delavstva pred vojno, med okupacijo, pa tudi težki, a 
zmagoviti poti socializma".43 Po koncu prireditve je predsednik sindikata 
Jakob Vehovec povabil vse udeležence stavke na zakusko. "V prijetnem 
41 "Ob 20. obletnici tekstilne stavke Slovenije." Iskra, avgust-september 1956, 3.
42 "Začele so se svečanosti v Kranju." Glas Gorenjske, 14. september 1956, 1; ZAL KRA, 70, Okrajni odbor 
SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Programi za proslavo velike tekstilne stavke Slovenije po tovarnah.
43 Ben. "“ISKRA” bo proslavila 20-letnico stavke." Glas Gorenjske, 7. september 1956, 2.
Razprave | 87
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
razgovoru so se delavci spominjali tistih dogodkov. Iz njihovih resnih 
obrazov je odseval ponos in zadovoljstvo."44
Slika 1: Spominska plošča stavki v Iskri ob odkritju. Neznani fotograf.45
Naslednjega dne, 11. septembra, so ploščo odkrili v Tiskanini, 
predvojni Jugobruni, ki je s stavko pričela takoj za Jugočeško. Proslava se 
je pričela s slavnostno sejo delavskega sveta, ki jo je odprla predsednica 
delavskega sveta Marija Strajnar. Nagradili so vse delavce, ki so 
44 "Začele so se svečanosti v Kranju", 1.
45 Vehovec, Jakob et al., ur. Iskra: industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj: 
35. Kranj: Iskra, 1981, 7.
88 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
sodelovali v stavki. Ob 13. uri je sledila svečanost ob odkritju plošče, 
ki so ji navkljub deževnemu vremenu prisostvovali že omenjeni Ivan 
Bertoncelj, sekretar občinskega odbora Socialistične zveze delovnega 
ljudstva (SZDL) Martin Košir46 ter številni člani kolektiva Tiskanine (po 
napovedih naj bi prišlo 1200 ljudi). Prireditev se je pričela s pozdravnim 
nagovorom predsednika sindikalne podružnice in nadaljevala z 
govorom predsednika upravnega odbora Mirka Nadižovca, ki se je 
spomnil stavkajočih delavcev, zlasti Rezke Dragar. Zatem je Nadižovec 
odkril ploščo in jo predal v varstvo sindikalni podružnici Tiskanine. 
Sledila sta recitacija in nastop Pevskega zbora France Prešeren, ki 
je zapel partizansko in delavsko pesem. Tako na začetku kot koncu 
svečanosti je nastopila godba na pihala.47
V sredo, 12. septembra, se je odkrivanje plošč nadaljevalo v Intexu. 
Ob 13. uri se je pričela slavnostna seja delavskega sveta in predstavnikov 
vseh organizacij tovarne, na kateri je predsednik delavskega sveta 
Rakovec kratko predstavil razvoj stavkovnega gibanja v Intexu leta 
1936. Sprejeli so tudi sklep o nakupu avtobusa, s katerim se bodo lahko 
delavci vozili na izlete in dopust. Ob 14. uri so se na dvorišču pred 
upravnim poslopjem Intexa zbrali delavci dopoldanske in popoldanske 
izmene. Kranjska godba je uvodoma odigrala Internacionalo, nato pa 
je Pevski zbor France Prešeren zapel Delavski pozdrav. Sledil je govor 
o pomenu proslave, nato pa je predsednik oblastnega sveta Razovec 
odkril spominsko ploščo. Po recitaciji je zbor zapel pesmi Ob razhodu in 
Hej tovariši, godba pa je odigrala koračnico. Ob zaključku je zbor zapel 
Pesem o svobodi.48
Kot četrti po vrsti so ploščo v četrtek, 13. septembra, odkrili v tovarni 
IBI, naslednici Božičeve in Prahove tovarne. Ob 13.30 se je pričela 
46 Martin Košir, rojen leta 1926 v Goričah, je kot šestnajstletnik odšel v partizane in se med drugim 
udeležil pohoda XIV. divizije. Po vojni je deloval v politiki in v 60. letih 20. stoletja opravljal funkcijo 
kranjskega občinskega predsednika (župana).V 70. letih je prevzel vodenje Službe državne varnosti 
Jugoslavije. Po upokojitvi je napisal spomine. Umrl je leta 2016 na Golniku.
47 ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Programi za proslavo velike tekstilne 
stavke Slovenije po tovarnah" in "Spored zborovanj in slavnostnih sej po kolektivih in terenih občine 
Kranj."
48 Prav tam.
Razprave | 89
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
slavnostna seja delavskega sveta. Na svečanosti ob odkritju plošče, ki naj 
bi se je udeležilo 250 ljudi, so najprej peli Internacionalo ob spremljavi 
godbe, nato je imela Štefka Frančeškin slavnostni govor. Ploščo je 
odkril član upravnega odbora Ciril Štular, ki je prisotnim delavcem 
govoril o pomenu stavke. Sledil je kulturni del prireditve: mešani pevski 
zbor tovarne IBI je zapel Puntarsko Radoslava Hrovatina, moški pevski 
zbor IBI pa Delavski pozdrav. Sledili sta dve recitaciji v izvedbi člana 
Prešernovega gledališča, med katerima je moški zbor zapel Le naprej 
odred kozjanski Radovana Gobca. Na koncu je mešani zbor zapel še 
Bazovico Rada Simonitija ter (ob spremljavi godbe) Pesem o svobodi.49
Slika 2: Spominska plošča stavki ob spominski plošči, posvečeni 
uvedbi samoupravljanja v tovarni IBI. Neznani fotograf.50 
Zaključek proslav v okviru tovarniških kolektivov je v petek, 14. 
septembra, zaznamovalo odkritje zadnje spominske plošče v tovarni 
Sava na Gašteju – v prostorih predvojne tovarne Tekstilindus. Ob 13. 
49 Prav tam; "Slavnosti kolektivov zaključene." Glas Gorenjske, 21. september 1956, 1.
50 Bitenc, Anton et al., ur. IBI: Industrija bombažnih izdelkov Kranj: 1929–1979. Ljubljana: Center za 
sodobno oblačenje, 1979, brez pag.
90 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
uri se je pričela slavnostna seja, na katero so prišli člani delavskega 
sveta ter upravnega odbora, gostje iz drugih tekstilnih tovarn, sekretar 
okrajnega odbora SZDL Janko Prezelj in Martin Košir, tokrat kot sekretar 
občinskega odbora Zveze komunistov Slovenije. Svečanosti ob odkritju 
naj bi se po predvidevanjih udeležilo od 500 do 600 ljudi. Spominsko 
ploščo je ob 14. uri odkril predsednik delavskega sveta Franc Oman. 
Po referatu in odkritju plošče je pevski zbor Svoboda iz Stražišča zapel 
tri pesmi, recitatorji pa so imeli dve recitaciji. Nastopala je tudi godba. 
Na koncu prireditve je kolektiv pogostil vse sodelujoče v stavki in pri 
proslavi.51 
Vrhunec slovesnosti je bilo zborovanje na Rupi 16. septembra. 
Zbralo se je več kot 40.000 obiskovalcev iz cele Slovenije. Prireditev 
je otvoril sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 
(ZKS) Kranj, Mirko Zlatnar, ki je pozdravil pokrovitelja proslave, politika 
in soorganizatorja tekstilne stavke Franca Leskoška - Luko52 ter druge 
pomembne goste, mdr. Vido Tomšič, Pepco Kardelj, Borisa Ziherla in 
Ivana Mačka - Matijo. Sledil je Leskoškov slavnostni govor, v katerem je 
orisal razmere delavcev pred stavko, njen potek, pomen, povojni razvoj 
in načrte za prihodnost. Prebral je tudi pozdravno pismo, ki ga je na 
proslavo poslal Tito. Ivan Bertoncelj je nato prebral pozdravni telegram 
udeležencev proslave Titu, Jovo Galič pa predlog o razglasitvi 20. 
avgusta za praznik tekstilnih delavcev Slovenije. Na koncu zborovanja 
je Pepca Jež prebrala predlog za postavitev spomenika stavki v Kranju53 
in med drugim povedala: 
To so za nas nepozabni dogodki in predlagamo, da se v spomin nanje 
postavi dostojen spomenik v Kranju, kjer se je stavka pričela in kjer je bila tudi 
51 "Slavnosti kolektivov zaključene", 1.
52 Franc Leskošek - Luka se je rodil 1897 v Celju. Boril se je na soški fronti, po vojni pa je delal v Celju in 
se dejavno vključil v sindikalno in komunistično gibanje, vodil je tudi organizacijo vrste stavk, med njimi 
tudi tekstilne. Na ustanovnem kongresu KPS je bil izvoljen v njen centralni komite. Na začetku druge 
svetovne vojne je bil nekaj časa poveljnik Glavnega štaba NOV in partizanskih odredov Slovenije, leta 
1943 pa je sodeloval na zboru odposlancev v Kočevju. Po vojni je postal republiški minister za industrijo 
in gospodarstvo ter pomembno pripomogel k nastanku Litostroja v Ljubljani. Visoke politične funkcije 
je zasedal do smrti leta 1983.
53 "Tekstilna stavka - šola delavskega razreda." Glas Gorenjske, 17. september 1956, 1; Velika tekstilna 
stavka Slovenije 1936, III-XV.
Razprave | 91
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
nasilno zadušena. Spomenik naj bo odkrit ob obletnici velike tekstilne stavke 
v prihodnjem letu. Obvezo za zgraditev spomenika naj prevzame Občinski 
ljudski odbor v Kranju in družbene organizacije okraja Kranj. Materialno pa 
bomo to akcijo podprli vsi delovni ljudje Slovenije. 54
Od 14. ure naprej je sledil zabavni del prireditve, v katerem so 
nastopali pevski zbori, orkestri, zabavni ansambli, baletniki, športniki in 
drugi.55
Organizatorji svečanosti so želeli s ploščami, ki so jih v okviru proslav 
20. obletnice tekstilne stavke postavili v Kranju in drugod (Lesce, 
Javornik, Jelovica …), ohraniti spomin na stavko za poznejše rodove,56 
vendar so se le redke izmed njih ohranile do danes. Danes je odkrivanje 
podatkov in usod teh spominskih plošč precej zapleteno. Natančneje 
so bile popisane le v zborniku Pomniki narodnoosvobodilnega boja 
v občini Kranj, vendar so tudi tu podatki pomanjkljivi (omenjene so le 
plošče v Tiskanini, Intexu in Savi, ne pa tudi tisti v Iskri in IBI-ju) oziroma 
napačni (odkritje vseh plošč je npr. datirano z napačnim datumom, in 
sicer 20. avgustom 1956).57
Skupne značilnosti vseh petih plošč so bile velikost (višina 73 cm, širina 
53 cm), material (sivi marmor), tip črk in tudi kiparski detajl. Na vrhnjem 
robu plošč se je namreč nahajala bronasta pest, ki jo je izdelal kranjski 
slikar Marjan Belec.58 V pest stisnjena bronasta desnica, natančno in 
realistično izdelano delo, je bila simbol upora ob stavki, ki je bil večkrat 
54 Velika tekstilna stavka Slovenije 1936, XIV.
55 "Proslave začno že to soboto", 1.
56 Prav tam.
57 Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj. Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR 
Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, 15 in 34.
58 Zorec, Črtomir. "Pogovori o Stražišču, pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori 
in Gorenji Savi (46. zapis)." Glas, 16. junij 1973, 9. Pred drugo svetovno vojno ga je v kleparski delavnici 
odkril slikar Stane Kumar in ga seznanil z umetniško skupino Gruda, ki je nastala leta 1938. Med vojno je 
Belec kot partizan delal v tehniki Kokrškega odreda, po njej pa je med drugim ustvaril nekaj Prešernovih 
portretov (v prvem nadstropju kranjske občinske stavbe še danes visi njegova slika Prešernove rojstne 
hiše iz leta 1949). Leta 1954 je dokončal ljubljansko šolo za oblikovanje in začel poučevati na kranjski 
gimnaziji, po dvanajsturnem delu pa je skoraj vsak dan še dve ali tri ure risal ali kiparil v mračni kuhinji. 
Volčjak, Marija. "Marjan Belec: vztrajati na svoji poti." Snovanja, 13. februar 1979, 2–3.
92 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
uporabljen za proslavo ob 20. obletnici stavke. Najdemo jo na plakatih, 
na naslovnici spominskega zbornika o stavki ter na spominskih značkah.
Oglejmo si še napise na ploščah in njihovo današnje stanje. Na prvi 
plošči v Iskri, ki danes obratuje na naslovu Savska loka 4, je bil vklesan 
napis: 
SIRENA 
NAŠE TOVARNE 
JE 20. 8. 1936 
DALA ZNAK 
ZA ZAČETEK 
VELIKE 
TEKSTILNE STAVKE 
SLOVENIJE 
OB DVAJSETLETNICI.
Četudi je dostop na področje Iskre otežen, je skoraj gotovo, da 
plošče ni več v prostorih podjetja. Njena usoda je neznana.
Plošča v Tiskanini, poznejšem Tekstilindusu, ki je deloval v poslopjih 
na Gornjesavski cesti 12, je bila pritrjena na dvoriščnem pročelju tovarne, 
in sicer ob vhodu v plemenitilnico I. Napis je bil naslednji:
POD VODSTVOM 
KOMUNISTIČNE 
PARTIJE 
SO DELAVCI 
V TEJ TOVARNI 
STOPILI 20. 8. 1936 
V VELIKO 
TEKSTILNO STAVKO 
SLOVENIJE 
OB DVAJSETLETNICI.
Razprave | 93
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Tudi te plošče danes ni več v nekdanjih tovarniških prostorih. Po 
navedbi ustnega vira, zaposlenega v stavbi nekdanjega obrata, 
je izginila okoli leta 1993, ko je tovarna v stečaju dobila italijanskega 
lastnika. Tudi njena usoda ostaja neznanka. 
Plošča, postavljena v Intexu na Savski cesti 34, se je nahajala 
na hodniku upravnega poslopja tovarne. Napis na njej ni povsem 
razjasnjen, ker je znana samo ena nekakovostna fotografija plošče. Na 
podlagi podrobnega razbiranja fotografije se je napis domnevno glasil: 
PRED 20 LETI 
20. 8. 1936 
SO NAŠI DELAVCI 
STOPILI 
V VELIKO 
TEKSTILNO STAVKO 
SLOVENIJE.
Tudi usoda te plošče je neznana.
Plošča iz tovarne IBI na naslovu Jelenčeva ulica 1 je prav tako izginila, 
vendar se je ohranila njena fotografija. Na plošči je bilo vklesano:
21. 8. 1936 
SO DELAVCI 
NAŠE TOVARNE 
STOPILI 
V VELIKO 
TEKSTILNO STAVKO 
SLOVENIJE 
OB DVAJSETLETNICI.
94 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Plošča v podjetju Sava na Škofjeloški cesti 6 je bila prvotno vzidana 
na dvoriščnem pročelju tovarne,59 napis na njej pa je bil enak tistemu na 
plošči v Tiskanini. To je edina od petih plošč, ki si jo lahko ogledamo še 
danes, četudi se nahaja na omejenem prostoru podjetja. V začetku 70. 
let 20. stoletja so jo odstranili s prvotnega mesta in jo vključili v skupen 
spomenik s štirimi drugimi spominskimi ploščami, postavljenimi po 
raznih obratih, ki jih je skozi čas prevzela Sava. Prvotna plošča, z izjemo 
bronaste pesti, tudi v tem primeru ni več ohranjena, saj je bila neznano 
kdaj zamenjana z nestrokovno izdelano kopijo. Ta se v več lastnostih 
razlikuje od izvirnika: nova plošča je polirana, napis ni več sredinsko 
poravnan in tip črk je drugačen. Poleg tega sta na plošči dve hudi 
napaki, zaradi katerih je napis postal nerazumljiv in povsem nesmiseln: 
namesto SO DELAVCI piše SODELAVCI in namesto TEKSTILNO STAVKO 
piše kar TEKSTILNO STAVBO.
Slika 3: Spominska plošča stavki v Savi 
nekoč. Foto: Aleksej Ignaščenko.60
Slika 4: Spominska plošča stavki v 
Savi danes. Foto: Ivan Smiljanić.
59 Pomniki narodnoosvobodilnega boja, 36.
60 Prav tam.
Razprave | 95
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
SPOMENIK TEKSTILNI STAVKI LETA 1958
Kot je bilo omenjeno, je pobudo za postavitev spomenika, 
posvečenega tekstilni stavki, prebrala Pepca Jež na zborovanju leta 
1956. Po mnenju takratnih poročevalcev se je ta pobuda uresničila 
s postavitvijo spomenika revolucije leta 1961, ki bo obravnavan v 
nadaljevanju, vendar so prezrli, da so v Kranju že dve leti po prebrani 
pobudi postavili samostojno obeležje stavki.
Spomenik je bil odkrit v soboto, 2. avgusta 1958, sočasno z otvoritvijo 
nove stavbe Tehniške tekstilne šole, današnje Srednje ekonomske, 
storitvene in gradbene šole ŠC Kranj ob Cesti Staneta Žagarja na 
Primskovem. Šola je do takrat delovala v utesnjenih prostorih na 
Tomšičevi ulici v starem delu mesta, zato je bilo novo šolsko poslopje 
pomembna pridobitev. Na svečano otvoritev je svoje bralce povabil 
Glas Gorenjske: 
K tej slovesnosti, ki bo kulturna in politična manifestacija v okviru Kranjskega 
občinskega praznika, so povabljeni vsi kolektivi tekstilnih tovarn v naši 
republiki, predvsem pa udeleženci tekstilne stavke, ki je bila gotovo eden 
izmed mogočnih glasnikov bližajočega se osvobodilnega boja. Posebej 
vabimo k otvoritvi še vse bivše in sedanje dijake kranjske tekstilne šole, ki jim 
bo novo poslopje gotovo v ponos.61
Spomenik in šola sta bila odprta ob proslavljanju 22. obletnice 
stavke v prisotnosti kolektivov tekstilnih tovarn, predstavnikov tekstilnih 
delavcev iz slovenskih krajev ter množice Kranjčanov. Kot slavnostni 
govorec ob odprtju šole je nastopal politik Vinko Hafner, ki je 
v svojem govoru naglasil, da je bila enomesečna stavka tekstilnih delavcev 
1936. leta, ki se je začela v Kranju in se razširila po vsej Sloveniji, zelo 
pomembna za splošni skupni odpor proti izkoriščevanju, ki se je zmagoslavno 
končalo šele z dokončno zmago delavskega razreda v NOV. Tradicije 
nekdanjega revolucionarnega razpoloženja v korist skupnosti naj bi se tudi 
danes prenašale na mlado generacijo, na mlade delavce, naslednikom 
zatiranih in revolucionarnih prednikov.62
61 "Otvoritev novega šolskega poslopja." Glas Gorenjske, 28. julij 1956, 5.
62 K. M. "Živ spomenik na Primskovem." Glas Gorenjske, 4. avgust 1958, 1.
96 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Po navedbi Črtomirja Zorca je spomenik postavil šolski kolektiv po 
načrtu arhitekta Emila Navinška, ki je zasnoval tudi šolsko stavbo. 
Napise na spomeniku je sestavil sam Zorec, avtorica bronaste lakti s 
pestjo, ki se nahaja na čelni strani spomenika, pa je kiparka Marija 
Čadež.63 
Slika 5: Spomenik tekstilni stavki 
pred šolo. Foto: Ivan Smiljanić.
Monolitni spomenik v obliki 
pokončnega kvadra, sestavljen 
iz dveh blokov pohorskega 
granita in podstavka, je visok 2,8 
m.64 Stoji na stopnišču v glavni 
osi šolskega poslopja, vklesani 
napisi pa se nahajajo na treh 
ploskvah. Na čelni, ožji strani je 
pritrjena že omenjena bronasta 
pest, pri dnu spomenika pa 
se nahajata pozlačeni letnici: 
1936–1958.
Na levi strani je prav tako 
pozlačeno znano geslo:
DELU ČAST 
IN OBLAST.
63 Pomniki narodnoosvobodilnega boja, 31. Podatki o življenju in opusu kiparke ostajajo neznani.
64 Prav tam, 30.
Razprave | 97
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Na desni strani se nahaja še posvetilo, obarvano z rdečo barvo:
SPOMINU NA STAVKO  
TEKSTILCEV, KI SO SE UPRLI  
NASILJU TER POSTALI GLASNIKI 
BLIŽAJOČEGA SE OSVOBODILNEGA 
BOJA IN VZOR MLADIM 
DELAVSKIM RODOVOM.
POBUDA ZA SPOMINSKO PLOŠČO REZKI DRAGAR LETA 1960
Na spomenikih NOB, ki stojijo v Kranju, se nahaja množica imen 
udeležencev stavke, ki so padli med drugo svetovno vojno. Kljub temu je 
za svojo vlogo v stavki obeležje dobil le Ivan Tominec, ki bo predstavljen 
v nadaljevanju. Omeniti velja še eno nerealizirano pobudo, namenjeno 
postavitvi obeležja Tereziji (Rezki) Dragar, roj. Južina. Dragar je 
bila nezakonska hči, ki je morala za preživetje od mladih let delati v 
raznih tekstilnih tovarnah. V času tekstilne stavke je delala v kranjski 
Jugobruni in postala ena izmed vodilnih akterk stavke. Zaslovela je, ko 
so stavkajoči delavci sklenili dogovor z lastniki Jugobrune, da bi lahko iz 
tovarne odpeljali vagone s premogom in drvi. Dragar, prepričana, da 
stavkajoči z lastniki tovarne ne smejo sklepati nikakršnih kompromisov, 
se je ulegla na tirnice nekaj metrov pred lokomotivo, ki naj bi odpeljala 
vagone. Sledile so še ji druge delavke in vagoni so ostali v tovarni. Med 
drugo svetovno vojno je Dragar odšla v partizane, a je bila septembra 
1941 ujeta in zaprta v begunjskih zaporih, oktobra pa ustreljena skupaj 
z dvanajstimi drugimi talci na Lancovem, kar je bil nemški povračilni 
ukrep za požig tamkajšnjega mlina. Leta 1951 je bila razglašena za 
narodno herojinjo.65
V kranjski tovarni Tiskanina je 8. marca 1960 potekala izredna seja 
delavskega sveta, ki je bila posvečena dnevu žena, zato so obravnavali 
različne teme v zvezi s tovarniškimi delavkami. 
65 "Rezka Dragar." Glas, 16. oktober 1961, 2; Zorec, Črtomir. "Popotni pogovori o Moravški dolini, 
Limbarski gori in o Črnem grabnu (55. zapis)." Glas, 5. december 1978, 7.
98 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Strinjali so se s sklepom upravnega odbora, ki je na eni zadnjih sej postavil 
med drugimi nalogami tudi to, da se Rezki Dragarjevi, dolgoletni delavki v 
tkalnici, članici stavkovnega odbora leta 1936, žrtvi nemških osvajalcev, v 
letošnjem jubilejnem letu odkrije spominska plošča.66
Po znanih podatkih Rezki Dragar v Tiskanini niso postavili spominske 
plošče, je pa bilo njeno ime leta 1963 vklesano na spomeniku pred 
Tekstilindusom, naslednikom Tiskanine. Spominjali so se je tudi na druge 
načine. Leta 1965 je v Stražišču začel delovati vrtec, imenovan po njej, 
istega leta pa je bilo predlagano, da njeno ime dobi tudi samski dom 
za delavce Tekstilindusa.67 Nekaj časa je bila aktualna ideja, da bi njeno 
ime nosila kranjska tekstilna šola.68 Danes njena doprsna kipa stojita v 
Dragomlju in v Parku narodnih herojev v ljubljanskih Črnučah.
KIPARSKA KOMPOZICIJA KOT DEL SPOMENIKA REVOLUCIJE LETA 1961
Leta 1959 so iz Kranja pri kiparju Lojzetu Dolinarju naročili izdelavo 
osrednjega spomenika NOB v mestu in občini. Dolinar, avtor vrste javnih 
spomenikov iz časa Kraljevine Jugoslavije in tudi njene socialistične 
naslednice, ki je takrat živel v Beogradu, si je zamislil štiri kiparske 
kompozicije, ki bi skupaj sestavljale Spomenik revolucije. Bodoči izgled 
spomenika, četudi je bil naknadno deloma spremenjen, so javnosti 
prvič predstavili oktobra 1960. Že takrat je Dolinar predvidel skulpturo, 
ki bi "prikazovala stavko in trpljenje naroda".69 Malo pred slavnostnim 
odkritjem spomenika je povedal več o navdihu za nastanek kipa: "Vse 
to je raslo v meni že nekaj let. Ideja za “štrajk” sega časovno vse tja 
v trideseta leta, ko sem živel v Beogradu in ko je bilo blizu moje hiše 
zbirališče beograjskih delavcev."70
66 M. F. "Skrb za delavce – priznanje najzaslužnejšim." Glas Gorenjske, 12. marec 1960, 2.
67 P. Colnar. "Po stopinjah herojev." Glas, 14. april 1965, 2.
68 Zorec, Črtomir. "Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine (127. zapis)." Glas, 27. julij 1979, 7.
69 "Spomenik revolucije v Kranju." Glas Gorenjske, 22. oktober 1960, 1.
70 J. K. "Onstran meja …" Glas, 20. julij 1961, 9.
Razprave | 99
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Kasneje je svojo skulpturo Dolinar raztolmačil z naslednjim opisom: 
V predvojni dobi se je nezadovoljstvo delov. ljudstva proti izkoriščevalcem od 
časa do časa vidno manifestiralo v obliki množičnih demonstracij in stavk. 
Zelo pomemben dogodek iz te dobe je štrajk tekstilnih delavcev v Kranju 
pred 25 leti. Zato sem revolucionarno gibanje v predvojni dobi upodobil 
v kompoziciji “Štrajk”. Ta grupa stoji na spodnjem delu Trga svobode ob 
Koroški cesti. Povezana je z robnikom in postavljena na kamniti podstavek, 
visok 120 cm. Tri monumentalne bronaste skulpture, visoke približno 3 
m, v borbeni pozi, simbolizirajo trenutek spopada delavcev z žandarji. V 
sredi je delavec, ki se je gibčno pripognil in pobral kamen kot svoje edino 
orožje, a njegova soborka, 
delavka ob desni strani, 
s karakterističnim gibom, 
kliče tovariše v borbo, 
medtem ko je mladenič 
ob levi že pripravljen za 
spopad.71
Slika 6: Skulptura delavska 
stavke je del Spomenika 
revolucije. Foto: Ivan Smiljanić. 
Ko so Spomenik 
revolucije 30. julija 1961 
slavnostno odkrili na 
takratnem Trgu revolucije, 
današnjem Slovenskem 
trgu, je kot osrednji govorec nastopil državni podsekretar za industrijo 
71 "Opis spomenika revolucije v Kranju." Glas, 29. julij 1961, 5.
100 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Zveznega izvršnega sveta SFRJ, Vinko Hafner. V obširnem govoru je 
omenil tudi stavko:
V razdobjih, kot jih predočuje ta spomenik, se je odvijala borba delavskega 
razreda v vsej naši domovini in še posebej v našem industrijskem kraju. Tuji 
in domači kapitalisti, ki so pred skoro štiridesetimi leti gradili prve kranjske 
tovarne, tega gotovo niso delali iz golega človekoljubja ali zaverovanosti 
v lepote Kranja. Gradili so jih zato, da bi z najnesramnejšim izkoriščanjem 
cenene delovne sile čimhitreje obogateli. Tu nas je danes mnogo, ki se z 
nepotešenim srdom in grenkobo spominjamo težkih pogojev, pod kakršnim 
je tedaj delal in živel industrijski delavec, z izjemo majhnega števila 
strokovnjakov in kapitalističnih plačancev. Sramotno izkoriščanje in bedni 
socialni položaj sta ob rastoči razredni zavesti delavcev privedla do tega, 
da je poleti 1936 izbruhnila velika stavka kranjskega tekstilnega delavstva, 
ki se mu je pridružilo skoro vse tekstilno delavstvo Slovenije. Vodili so jo 
komunisti v sodelovanju z drugimi naprednimi predstavniki strokovnih 
organizacij. Stavka je po svoji politični ostrini in borbeni enotnosti delavcev 
pomenila odkrit razredni spopad delavcev s kapitalisti. Sicer se je končal 
s surovo intervencijo žandarmerije, vendar je prinesel znatno izboljšanje 
gmotnega položaja delavcev in okrepil njihovo nazredno zavest. Stavka 
je pokazala veliko solidarnost večine delovnih kmetov in mestnih srednjih 
slojev z borbo delavcev, solidarnost, ki je imela velik pomen tudi v kasnejši 
borbi delavskega razreda proti rastoči fašistični nevarnosti in končno v 
narodnoosvobodilni vojni.72
SPOMINSKA PLOŠČA IVANU TOMINCU LETA 1977
Ivan Tominec je bil, kot že omenjeno, eden izmed osrednjih akterjev 
stavke v Kranju. Zaradi zaslug pri stavki in tudi zaradi smrti v partizanih 
šest let po njej so mu na hiši v Stražišču, v kateri je stanoval, odkrili 
spominsko ploščo. Odkritje plošče, ki je potekalo 22. aprila 1977 ob 17. 
uri, sta organizirala Okrožni komite ZKS Kranj in odbor Združenja borcev 
narodnoosvobodilne vojne Stražišče ter nanj povabila vse občane.73 
O poteku svečanosti, ki je bila del proslav ob 40. obletnici čebinskega 
kongresa, je Glas poročal:
72 "Oddolžitev spominu revolucije." Glas, 31. julij 1961, 1.
73 I. S. "Svečano odkritje spominske plošče." Glas, 19. april 1977, 2.
Razprave | 101
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
V petek, 22. aprila, je bila pred Tominčevo hišo v Stražišču velika proslava, 
ki so se je udeležili mnogi predvojni komunisti in revolucionarji, med njimi 
tudi Miha Marinko, član sveta federacije in udeleženec ustanovnega 
kongresa KPS na Čebinah, tako kot Ivan Tominec, ter številni Kranjčani, 
Strašani, predstavniki občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij, 
praporščaki, pevci, godba in šolska mladina. Slavnostni govor je imel 
predvojni komunist Tine Zaletel, ki je orisal svetel lik tega revolucionarja; 
proslavo pa so s kulturnim sporedom dopolnili domači pevci, recitatorji in 
kranjska godba na pihala. Po končani proslavi je bilo slavnostno zasedanje 
sveta krajevne skupnosti v šoli Lucijan Seljak, kjer so pripravili slikovno 
razstavo o življenju in delu Ivana Tominca.74
Spominska plošča iz sivega marmorja z oranžnimi lisami je vzidana 
na severno, obcestno fasado hiše na Tominčevi ulici 19. Vklesani napis 
je pozlačen:
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL 
IVAN TOMINEC 
ROJEN 4. 11. 1911 PREDVOJNI REVOLUCIONAR 
IN ORGANIZATOR KOMUNISTIČNE PARTIJE:
SEKRETAR OKROŽNEGA KOMITEJA KP KRANJ 
ORGANIZATOR TEKSTILNE STAVKE 
DELEGAT USTANOVNEGA KPS NA ČEBINAH 
PADEL KOT BOREC NOV 8. 9. 1942
ZB NOV STRAŽIŠČE
KOMITE OK ZKS KRANJ 
22. 4. 1977 OB 40-LETNICI USTANOVNEGA KONGRESA KPS.
Pod ploščo je dodana kovinska konzola za vence, levo pa je na 
fasado pritrjeno kovinsko držalo za vazo.
SPOMINSKA PLOŠČA IVANU TOMINCU LETA 1982
Tomincu so le pet let po odkritju opisane plošče postavili še eno 
ploščo, tokrat v podjetju Iskra. Svečano odkritje, ki so ga organizirale 
74 I. S. "Odkritje spominske plošče Ivanu Tomincu v Stražišču." Glas, 26. april 1977, 2.
102 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
sindikalne konference delovnih organizacij Iskre, je potekalo 30. aprila 
1982. "Številni iskraši in gostje so se zbrali na proslavi, na kateri je govoril 
predsednik borcev Iskre Franc Križnar, ploščo pa je odkril predsednik 
kranjske občinske konference ZK Jakob Vehovec. V kulturnem programu 
sta nastopila pevski zbor Iskre in recitator Janko Hvasti."75 Plošča je bila 
vzidana pri glavnem vhodu v tovarno na naslovu Savska loka 4. Danes 
je ni več na področju Iskre, njena usoda pa je neznana. Prav tako ni 
dognan napis na njej; ob navedenem članku je bila sicer objavljena 
fotografija odkritja, vendar se napisa z nje ne da razbrati.
ZAKLJUČEK
Iz povedanega je razvidno, da je na tekstilno stavko in njene 
osrednje akterje včasih v Kranju spominjalo več spominskih obeležij, 
vendar so do danes v precejšnji meri izgubljena, skrita za ograjami 
tovarniških obratov ali zanemarjena. Spomin na stavko je začel od 80. 
let 20. stoletja bledeti, mnogo udeležencev je bilo do takrat pokojnih 
in jubilejna 50. obletnica tega dogodka v letu 1986 je pustila komajda 
kakšno sled v tisku. Po osamosvojitvi je stavka povsem izgubila svojo 
vlogo v narativu krajevne zgodovine in je le še izjemoma predmet 
strokovnih raziskav, javnih proslav ob njenih obletnicah pa seveda že 
desetletja ni več. Zaznamo lahko tudi obratno tendenco, po kateri se 
industrializacija Kranja med obema vojnama obravnava kot obdobje 
napredka mesta, ki so ga omogočili podjetni, pogumni in napredni 
industrialci. Stavka to podobo seveda kazi in demitizira. V 112-stranskem 
katalogu razstave Gospodje in tovariši: kapitalistični in socialistični 
razcvet Kranja 1920–1980, ki jo je leta 2015 pripravil Gorenjski muzej, 
je stavki denimo namenjen en odstavek besedila in ena fotografija.76 
Ideološka eksploatacija stavke v socialistični Jugoslaviji seveda ni mogla 
objektivno oceniti njenega zgodovinskega pomena in vloge, toda enako 
velja za njeno zapostavljanje v času po osamosvojitvi. Zapostavljenost 
tega poglavja zgodovine Kranja se materialno najbolje odraža prav na 
opisanem stanju spomenikov, posvečenih stavki.
75 J. Košnjek. "Spominska plošča voditelju in revolucionarju." Glas, 7. maj 1982, 2.
76 Rogelj, Monika. "Stoletje industrializacije Kranja." V: Gospodje in tovariši: kapitalistični in socialistični 
razcvet Kranja 1920–1980, ur. Monika Rogelj, 21–29. Kranj: Gorenjski muzej, 2015, 26.
Razprave | 103
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri
ZAL KRA (Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Kranj), 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 
34, a. e. 184/3, Program dela zgodovinskega pododbora.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/19, Program Pripravljalnega 
odbora za proslavo 20. obletnice velike stavke tekstilnih delavcev Slovenije v Kranju.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Kulturni program 20 
letnice stavke za občino Kranj.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Programi za proslavo 
velike tekstilne stavke Slovenije po tovarnah.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Program praznovanja 20. 
obletnice tekstilne stavke za občino Kranj.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/20, Spored zborovanj in 
slavnostnih sej po kolektivih in terenih občine Kranj.
ZAL KRA, 70, Okrajni odbor SZDL Kranj, šk. 34, a. e. 184/3, Zapisnik sestanka 
pododbora za zbiranje zgodovinskega materiala pri odboru za proslavo 20 letnice 
stavke 3. maja 1956.
Časopisni viri
"Ob 20. obletnici tekstilne stavke Slovenije." Iskra, avgust-september 1956, 3.
"Oddolžitev spominu revolucije." Glas, 31. julij 1961, 1.
"Opis spomenika revolucije v Kranju." Glas, 29. julij 1961, 5.
"Otvoritev novega šolškega poslopja." Glas Gorenjske, 28. julij 1956, 5.
"Priprave na 20. obletnico stavke." Glas Gorenjske, 3. februar 1956, 1.
"Proslave začno že to soboto." Glas Gorenjske, 7. september 1956, 1.
"Rezka Dragar." Glas, 16. oktober 1961, 2. 
"Slavnosti kolektivov zaključene." Glas Gorenjske, 21. september 1956, 1. 
"Spomenik revolucije v Kranju." Glas Gorenjske, 22. oktober 1960, 1. 
"Tekstilna stavka - šola delavskega razreda." Glas Gorenjske, 17. september 1956, 1.
"Začele so se svečanosti v Kranju." Glas Gorenjske, 14. september 1956, 1.
"Živahne priprave v Kranju." Glas Gorenjske, 24. avgust 1956, 2.
-ik. "Praznik delavske pomladi." Glas Gorenjske, 27. april 1956, 4.
104 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Ben. "“ISKRA” bo proslavila 20-letnico stavke." Glas Gorenjske, 7. september 1956, 2. 
I. S. "Odkritje spominske plošče Ivanu Tomincu v Stražišču." Glas, 26. april 1977, 2.
J. K. "Onstran meja …" Glas, 20. julij 1961, 9.
J. Košnjek. "Spominska plošča voditelju in revolucionarju." Glas, 7. maj 1982, 2.
K. M. "Živ spomenik na Primskovem." Glas Gorenjske, 4. avgust 1958, 1.
Lj. "Odprli so razstave." Glas Gorenjske, 10. september 1956, 1.
M. F. "Skrb za delavce – priznanje najzaslužnejšim." Glas Gorenjske, 12. marec 1960, 2.
P. Colnar. "Po stopinjah herojev." Glas, 14. april 1965, 2.
S. "Svečano odkritje spominske plošče." Glas, 19. april 1977, 2.
Volčjak, Marija. "Marjan Belec: vztrajati na svoji poti." Snovanja, 13. februar 1979, 2-3.
Zorec, Črtomir. "Pogovori o Stražišču, pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, 
Šmarjetni gori in Gorenji Savi (46. zapis)." Glas, 16. junij 1973, 9. 
Zorec, Črtomir. "Pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine (127. zapis)." Glas, 27. 
julij 1979, 7.
Zorec, Črtomir. "Popotni pogovori o Moravški dolini, Limbarski gori in o Črnem grabnu 
(55. zapis)." Glas, 5. december 1978, 7.
–ik. "Priprave v polnem teku." Glas Gorenjske, 13. avgust 1956, 2.
–k. "Uspešne priprave po vsej Sloveniji." Glas Gorenjske, 31. avgust 1956, 2. 
–k. "Vse bo pripravljeno." Glas Gorenjske, 17. avgust 1956, 2.
Literatura
Benedik, Franc. "Stavka slovenskih tekstilcev 1936. leta." Snovanja, 16. april 1976, 15–17.
Benedik, Franc. "Stavka slovenskih tekstilcev 1936. leta." V: Kranj v svobodi in obnovi: 
1945–1950, ur. Anton Miklavčič et al., 13–22. Kranj: Občinski sindikalni svet ZSS – 
komisija za tradicije delavskega in sindikalnega gibanja, 1986.
Bitenc, Anton et al., ur. IBI: Industrija bombažnih izdelkov Kranj: 1929–1979. Ljubljana: 
Center za sodobno oblačenje, 1979.
Bogataj, Leopoldina et al. "1936–1976: 40 let: priloga ob 40. obletnici stavke tekstilnih 
in gradbenih delavcev." Glas, 17. september 1976, 1–16.
Kresal, France. "Tekstilno delavstvo v Kranju med obema vojnama." V: Kranjski zbornik 
1970, ur. Franc Puhar et al., 362-371. Kranj: Skupščina občine Kranj, 1970.
Razprave | 105
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
Križnar, Ivka. "Stavkovno gibanje v Kranju in okolici." V: 900 let Kranja: spominski 
zbornik, ur. Jože Žontar, 340-351. Kranj: Občinski ljudski odbor, 1960.
Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj. Kranj: Zveza združenj borcev 
NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975.
Rogelj, Monika. "Stoletje industrializacije Kranja." V: Gospodje in tovariši: kapitalistični 
in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, ur. Monika Rogelj, 21–29. Kranj: Gorenjski 
muzej, 2015.
Vehovec, Jakob et al., ur. Iskra: industrija za telekomunikacije, elektroniko in 
elektromehaniko Kranj: 35. Kranj: Iskra, [1981].
Velika tekstilna stavka Slovenije 1936: dokumenti in pričevanja. Kranj: Pripravljalni 
odbor pri Okrajnem odboru SZDL ob proslavi 20. obletnice stavke, 1956. 
Žibert, Marjana. "Tekstilna stavka leta 1936 na desnem bregu Save." V: Stražiše pa 
Strašan: zbornik ob 1000. obletnici prve pisne omembe naselja Stražišče pri Kranju, 
ur. Tatjana Dolžan Eržen in Matevž Oman, 69–88. Kranj: Gorenjski muzej, 2002.
106 | Razprave
Praznik delavske pomladi: spominska obeležja veliki tekstilni stavki v Kranju
POVZETEK
Članek predstavlja memorialno dediščino, ki na področju Kranja 
spominja na veliko tekstilno stavko leta 1936. Slednja predstavlja 
pomemben dogodek iz medvojne zgodovine delavskega gibanja na 
Slovenskem. Povojna socialistična oblast je stavko predstavljala kot 
prehodnico partizanskega gibanja in pripravljalnico za vojne preizkušnje. 
Obletnice stavke so praznovali z raznimi proslavami, še posebej svečano 
pa so proslavili dvajseto obletnico stavke leta 1956. Takrat so v kranjskih 
tovarnah, ki so sodelovale v stavki, v petih zaporednih dneh odkrili pet 
spominskih plošč. Ker je večina tovarn propadla, je tudi večina plošč 
izgubljena, eno pa so zamenjali z nestrokovno izdelano kopijo. Prvi 
samostojni spomenik stavki je bil odkrit leta 1958 pred tekstilno šolo, ki 
so jo odprli sočasno z odkritjem spomenika. Stavko so počastili tudi z 
bronastim kipom, ki je del Spomenika revolucije (postavljen leta 1961) 
na današnjem Slovenskem trgu. Medtem ko znana akterka stavke 
Rezka Dragar kljub nameram ni prejela spominske plošče, je vodja 
medstavkovnega odbora Ivan Tominec dobil kar dve plošči, od katerih 
je ena izgubljena. Danes je stavka v javnosti bolj ali manj pozabljeno oz. 
neznano poglavje zgodovine Kranja.