Poštnina plačana v gotovini. ::: SSEESZZS ~'^Z3HaOBSBBBSM Maribor, sorek 12. aprila 1938 Štev. 82. Leto W (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Odkod kitajski uspehi Te dni smo v uvodniku očrtali nove strateške smernice, po katerih vodi maršal Čangkajšek, ki je bil nedavno proglašen za diktatorja, borbo proti Japoncem. Ob obalah reke Hvaj so prizadjali Kitajci prvi odločilni, močni sunek japonski vojski. Japonskih krogov se je polastila vznemirjenost. V Tokiju so takoj sklicali konferenco japonskih zbornih poveljnikov, da razpravljajo o položaju. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je malo verjetno, da bodo skušali Japonci prestaviti svoje vojne odrede preko Rumene reke. Njihova prva skrb je pač sedaj ta, kako zajamčiti dosežene pozicije na kitajskih tleh. Mnogi, ki se zanimajo za potek vojnih dogodkov na Daljnem vzh od ti in ki se zavedajo pomembnosti razpleta teh dogodkov, se bodo vprašali: Odkod nenadoma kitajski vojni uspehi? Med številnimi vzroki in okoliščinami, ki so v zadnjem času narekovale potek vojnih dogodkov bolj v prid Kitajcem kakor Japoncem, lahko razberemo predvsem tri dejstva. Maršal čangkajšek je v svojstvu diktatorja zbral vse razbite in razgnane drobce kitajske vojske, ki je sedaj bolje oborožena. Razen tega je odredil Čangkajšek splošno mobilizacijo, tako da razpolaga sedaj z vojsko, ki šteje preko milijon vojakov. Ta kitajska vojska ni samo tehnično bolje opremljena, kakor v prvi etapi borb do zavzetja Nankinga, ampak je po najnovejših kitajskih vojnih dogodkih tudi vzravnana in moralično povzdignjena. To je orvo de.istvo. Na japonski strani pa so opažali v zadnjem času občutno pomanjkljivost: V trenutku, ko je prešla kitajska vojska k aktivni ofenzivi, se je takoj pokazalo, da padajo uspehi japonskega orožja in sicer pretežno radi slabih frontnih vezi ter stikov. To ni prav nič čudnega, saj mora japonska vojska obvladovati terensko področje, ki je dvakrat večje od Japonske. Te težk-očo so poznavalci razmer in vojni strokovnjaki predvideli takoj po padcu Nankinga. Redni dotok živil in vojnega materiala je silno otežkečen. Posamezni japonski oddelki so nemalokrat v pomanjkanju kruha in nnmicije. Vsem tem težavam ter neprilikam se priključuje še druga neprijetnost, saj preti japonskim vojakom iz ozadja četniško, uporno gibanje prebivalstva ter kitajskega hajdu-štva, ki resno ogroža japonske formacije iz zaledja. Drugo dejstvo. Marsikaj pa nam pojasnjuje tretje dejstvo. Preko Hongkonga prihajajo namreč v zadnjem času velike količine orožja in municije. Japonski dnevnik »Asaki« prinaša \ senzacionalni obliki poročilo o količinah orožja in municije, ki so šle preko Hongkonga na kitajsko bojišče. To številke obsegajo 27 letal angleškega izvora, 15 zabojev strojnic za ameriška letala, 6 zabojev strojnic iz Danske, 25 zabojev strojnic iz Norveške, 700 ton eksplozivne snovi iz Velike Britanije, 500 ton eksplozivne snovi iz Združenih držav ameriških. 200 zabojev pušk iz Velike Britanije, 200 zabojev pušk iz Nemčije, 5000 ton municije iz Italije. 2000 ton municije iz Danske, 1500 ton iz Nizozemske Indije, 150 ton iz Velike Britanije. 26 tankov iz Velike Britanije itd. Te količine sicer ne predstavljajo odločilne važnosti, saj je treba za prelomno poseganje v tok dogodkov vse drugačnih množin orožja in municije. l'e-iiNljrie važnosti pa je okolnost, da dobiva Kitajska orožje in municijo iz skoro vseh držav, ki prejemajo za te »usluge« j lepe zneske. Niso pa tukaj vključene po-1 Daladiarova vlada posolilo 10 milij 508:12 za pooblastila in finančne načrte PARIZ, 13. aprila. Zbornica je po posvetovanjih, ki so trajala vso noč, sprejela osnutek pooblastil novi DaladierOvi vladi s 508 proti 12 glasovom. Finančna komisija je sprejela osnutek predloženih pooblastil s finančnim načrtom z 20 glasovi, dočim se je 11 članov finančne komisije vzdržalo glasovanja. Finančni minister Marchandeau je izjavil v uvodu svojega izčrpnega ekspozeja pred fin. komisijo, da gre za finančne sanacijske načrte, ki nimajo nič skupnega z onimi, ki jih je predložila Blumova vlada. Minister je izjavil, da ne zasleduje vlada nikakšne-ga namena, da bi uvedla valutno in devizno kontrolo in tudi ne misli ni tj naj-manj na to, da bi uvajala kakšno devalvacijo ali pa celo inflacijo ali pa da bi zavzela kakšno novo stališče glede zlatega zaklada francoske narodne Iranke. Kakor je razvidno iz nadaljnjih izvajanj novega finančnega ministra Marchandeaua se vlada tudi ne peča z mislijo uvedbe kakšne nove davščine na kapital, pač pa namerava uvesti novo davščino, ki bi zadela predvsem one, ki niso opravili svoje vojaške dolžnosti. Razen tega se je vlada odločila za zvišanje pridobitne. Pač pa je opustila načrt glede tega, da bi se sprememba akcij pri delniških družbah izvršila v tem smislu, da bi se v svrho lažjih fiskaličnih operacij glasile na lastnikovo ime. Tudi predvideva finančni načrt nove vlade zvišanje nekaterih carinskih pristojfn. Po nadaljnjih tolmačenjih novega finančnega ministra se je vlada odločila, da najame pri francoski banki posojilo 10 milijard frankov, vendar pa naj se ta denar takoj po Izvršenem podpisu prve tranše od 11 milijard frankov vrne na naslov projektiranega notranjega posojila. Potem ko je finančni odbor odobril ekspoze, je sledilo glasovanje v plenumu, ki je izkazalo 508 glasov za vladw PARIZ, 13. aprila. V tukajšnjih političnih in diplomatičnih krOgih se mnogo komentira sijajna zaupnica, ki je je bila deležna v zbornici Daladierova vlada, ki ji je izrekla zbornica pri glasovanju zaupnico s 576 proti 5 glasovom. Pravijo, da se je ponovno izpričal genij francoskega neroda, ki je hotel v tem trenutku manifestirati francosko edinstvo. Pred pogajanji med praško vlado in henleinovci PRAGA, 13. aprila. Dejstvo, da je predsednik vlade dr. Milan HOdža deli časa informativno razgovarjaj s poslancem dr. Kundtom in senatorjem Pfrog-nerjem, pripadnikoma Henlelnove stranke, se v poučenih krogih tolmači tako, da si češkoslovaška vlada prizadeva, da ustvari psihološke osnove za poznejša siužbena pogajanja med praško vlado in Konradom Henleinom. V teh krogih zatrjujejo, da se bodo pričela ta pogajanja v najkrajšem času. Ni pa v javnosti prav nič znano glede vsebine ter obsega dosedanjih informativnih razgovorov. Tukajšnji politični krOgl pričakujejo z velikim zanimanjem pričetka pogajanj, ki naj ustvarijo stanje normalizacije češkoslovaškega notranje političnega življenja. V Češkoslovaški podaljšanje poIb Urnega premirja* v Vzhodni marki Velikonočno premirje DUNAJ, 13. aprila. Pokrajinski vodja Biirckej je izdal odlok, da se po 1 tednih mrzlične plebiscitne aktivnosti prične »Velikonočni mir«, ki bo trajal do 27. aprila. Do tega datuma se ukinja vsaka strankarska aktivnost. V državni, občinski in gospodarski administraciji ne sme bdi nobenih osebnih sprememb. Personalne spremembe po tem roku pa se bodo vršilo le na onih mestih, kjer ho tako od- redil Hitler in to po kriterijih popolne ne. pristranosti. PRAGA, 13. aprila. Politični ministri so sklenili, da ostane prepoved zborovanj in manifestacij, ki velja od 1. aprila, v veljavi še preko 1. maja. Prvič od obstoja češkoslovaške republike ne bo 1. maja nobenih slovesnost; in nobenih manifestacij, da se ne bi poostrila nesoglasja. Albanski kralj Zogu kupuje posestvo na Slovaškem PRAGA. 13. aprila. Praškj listi objavljajo vest, da je albanski kralj Zogu napotil svojega dvornega maršala v Slovaško v okolico grada Pištany. Maršal vodi pogajanja za nakup nekega gozdnega po-sestva, ki ga noče albanski kralj pokloniti svoji bodoči ženi, sedanji grofici Ap-P°ny. PMeeki $€emai Atatiirk obišče Bukarešto BUKAREŠTA j3. aprila. Turški državni predsednik K^mal Atatiirk prispe koncem aprila na službeni obisk v Bukare- što. 1 akoj po Velik, noči se poda namreč Atatiirk na potovanje po Balkanu in prispe Iz Aten v romunsko prestolnico. šiljatve iz sovjetske Rusije, ki so prav gotovo najizdatnejše. kar smatrajo Japonci kot dejansko, dasi tiho intervencijo sovjetske Rusije v prilog Kitajske. In ravno tukaj tiči latentna nevarnost komplikacije dogodkov na Daljnem vzhodu. Val narodne fronte V štev. 14 »Kmetskega lista« beremo: Sloga in skupnost slovenskega naprednega in nacionalnega človeka, ki se je v elementarni sili pokazala pri poslednjih občinskih volitvah, je vsem nedvomna priča, kje stoji danes slovenska vas in kaj ona predstavlja. Plod je premišljenega dela naših kulturnih, socialnih in nacionalnih organizacij ter vztrajne in nepopustljive borbe zadnjih let. — Ta sloga, skupnost in enotnost na naši vasi, na deželi terja brezpogojno od vseh, da ji sledijo in da jo upoštevajo. Zlasti ji morajo slediti naša mesta, ki se le prerada zgubljajo, v raznih osebnih prepirčkih, ki nikomur nič ne koristijo. Kdor ne vidi skup nega ideala, skupnih teženj in skupnih ciljev, ki jih vsak čas manifestira naša vas in ki jih je tako bojevito podčrtala pri zadnjih občinskih volitvah, ta ni njen prijatelj, temveč sovražnik. Ta val narodne fronte ne bo pred nikomur popustil. Saj je v njej zaplodena vsa naša rast i naše bistvo. Prosto vseh tujih naviak gre nevzdržno naprej in podira pred sabo vse umetno nastavljene plotove in ovire.« Tudi drugemu principu... »Branik« poroča v št. 9: »Klic skupne nemške krvi je torej zmagal, čeprav je Nemčija versko mešana država, v kateri je velika večina protestantstva. In ravno zato je še tem pomembnejše to enotno* stališče bivših avstrijskih škofov, ki so se s tem tudi uklonil; drugemu principu narodnega .ocializma, da »se duhovniki ne smejo baviti s politiko, marveč se morajo posvečati le svojim verskim nategam in da naj katoliške mladinske organizacije pristopijo k državnim mladnn skim organizacijam«, kar je napisa! isti kardinal Innitzer v svoji poslanici na avstrijske katoličane.« Se drugo dejstvo »Celjska »Nova doba« poroča v št. 15: »Združitev Avstrije z Nemčijo ni edini primer, čeprav nam je najbližji, ker se vrši neposredno v našem sosedstvu. Če je tako postopanje potrebno Nemčiji, če je primerno drugod, koliko bolj je potrebno šele nam v Jugoslaviji, ki smo številčno šibkejši in živimo hkrati na ozemlju, kjer se križa toliko različnih interesov kakor malokje na svetu. Namesto treznega gledanja na položaj snto pri nas ponovno razpihnili veliko debato in borbo za slovenstvo in jugoslovanstvo. Za treznega človeka, ki mirno gleda in presoja to debato, se zdi vse skupaj nečedna komedija. Kakor je jasno, da Fran coz ostane'Francoz, Rus zopet Rus, tako je jasno, da Slovenec ostane Slovenec. Tu ni debate, ker je ne more biti. Enako je in ostane Srb seveda Srb z vsemi vrlinami in posebnostmi svoje kulture, jezika in drugih značilno srbskih osobin. — Ali poleg te naravne resnice, poleg dejstva, ki ga noben pameten državnik in noben resen politik ne more tajiti, obstoji še drugo dejstvo: da smo namreč' vsi Slo venci, Hrvatje in Srbi Jugoslovani, da to ■zavestno hočemo biti in da stremimo po nerazrešljivi in nerazdružljivi skupnosti.« Dve prireditvi V vDel. politiki« št. 30 beremo: »Dve prireditvi. Preteklo soboto je imela JRZ shod -v dvorani Zadružne gospodarske banke, na katerem je govoril minis-ter dr. Krek. Njegova izvajanja so bila zelo zanimiva in jih bo »Slovenec« objavil dobesedno. — Za isti večer je bilo napovedano predavanje bivšega urednika bivše katoliške revije »Dom in svet«, prof. Kocbeka, ki se pa ni smelo vršiti.« 'ti- —CBm—BB— Mariborski živinski sejem. Na sejem dne 12. aprila je bilo pripeljanih 12 konj, 10 bikov, 130 volov, 414 krav in 13 telet, skupaj 579 komadov, prodanih pa je bilo 296 komadov živine. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli kg 4.25 do 5.25 din, poldebeli voli 3.75 do 4.25, plemenski voli 4.50 do 5.75, biki za klanje 3.50 do 4.50, debele krave 4 do 4.80, plemenske krave 4 do 5, krave za klobasarje 2.50 do 3.10, molzne krave 4 do 5, breje krave 3.50 do 4, mlada živina 4.25 do 4.75, teleta 5 do 7 din za kg. Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso prve vrste 10 do 12 din, druge vrsto S do 10 din, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso prve vrste 10 do 14, druge vrste 8 do 10 din, svinjsko meso 10 do 14 din za kg. Pnevmatike za avtomobile izdeluje Bat’a v Borovem. To tvorniško panogo namerava še povečati, da bodo s tem lahko krili vso potrebo v naši državi. Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Murski S°boti 4. aprila: biki I. 5—5.50, II. vrste 4, III. vrste 3.50—4, telice I. vrste 5—5.50, H. vrste 4.50, III. vrste 4, krave I. vrste 3—4, II. vrste 3, III. vrste 2.50. Teleta 4—6, prašiči Špeharji 9—10, pršutarji 9 dim za kg žive teže. Goveje meso prednji del 12, zadnji del 14. Druge vrste prednji del 10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 9, svinjina 12—16. slanina 16. svinjska mast 18. Naše obmeine (isfin@ve v tanov'msk@m $mvamma čokoladni pudhig. Trem žemljam ori-baj skorjo, jih drobno zreži im namoči v četrt litra mleka. Namočene pretlači skozi sito. Mešaj, da se zgosti, šest dek sirovega masla, 10 dek razmehčane čokolade in štiri rumenjake. Nato'primešaj pretlačene žemlje, tri deke drobtin in sneg štirih beljakov. Posodo za puding pomaži s sirovim maslom, posuj s sladkorjem v prahu, zlij noter testo, razravnaj, po-sodo zapri in postavi v krop, kjer naj puding vre tri četrt ure. Kuhani puding zvrni na topel krožnik in daj takoj na mizo. Med tem ko puding vre, pa segrej malo malinovega soka iti ga daj v skodelici s pudingom na mizo. Sirov kipnik. io dek sirovega masla razgrej, dodaj toliko moke, da napraviš bolj redko in svetlo prežganje. Prežganje zalij z osminko litra mleka, malo osoli in pusti naj malo prevre, potem postavi na hladno. Ko se je shladilo, primešaj štiri rumenjake, 13 dek naribanega sira, malo popra in naposled še sneg štirih beljakov. Skledo ali kozo pomaži s sirqvim maslom, potresi z drobtinami in zlij pripravljeno testo noter,razravnaj in speci. Pečica naj bo precej topla. Pod skledo potresi malo soli, da ne poči. Kipnik zapeci zlatorumeno tako, da je znotraj še mehak. Pečenega daj takoj na mizo, da se ne sesede. Česnova omaka. Dva debela stroka česna olupi in stolči v možnarju ali pa dobro stlači na deski, česen potem deni v skledico, primešaj en rumenjak in sredico na mleku namočene in ožete žemlje, Poročali smo že o proračunu izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1938/39, ki predvideva 177,395.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Naše čitatelje bo morebiti zanimalo, koliko znašajo proračuni izdatkov in dohodkov banovinskih institucij, votacij raznim kulturnim ustanovam itd. na področju naše severne meje: Banovinska vinarska iii sadjarska šola v Mariboru. Osebni izdatki 281.980 dinarjev, stvarni izdatki 791.000 d«, skupaj 1.072.980 dinarjev. Dohodki omenjene šole pa so predvideni na skupno 724.750 dinarjev. Banovinska kmetijska gospodinjska šola v Svečini; Osebni izdatki 73.800 din, stvarni izdatki 230.000, skupno 306.800 din. Dohodki: oskrbnine gojenk 169.400 din, razni dohodki 2200, skupaj 229.450 din. Banovinska trščica in drevesnica v Pekrah: Osebni izdatki 20.880 din, stvarni izdatki 112.000 din. Dohodki ekonomije 183.000 dinarjev. Banovinska trsnica in drevesnica v Kapeli: Osebni izdatki 33.960 din, stvarni izdatki 182.300 din, skupaj 216.260 din. Dohodki ekonomije skupaj 126.000 din. Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru: Osebni izdatki 105.300, stvarni izdatki 51.000 din, skupaj 156.300 din. Dohodki iz preizkusnim 10.000 din. Banovinsko posestvo v Gornji Radgoni: Osebni izdatki 9600 din, stvarni izdatki 53.130 din. Dohodki: izkupiček za vino, sadje itd. 44.250 din. Banovinsko posestvo v Svečini: Osebni izdatki 28.860 din, stvarni izdatki 230.000 dim, skupaj 260.860 din. Dohodki ekonomije 260.860 din. Nižja gozdarska šola v Mariboru: Osebni izdatki 132.180 din, stvarni izdatki 136.800 din, skupaj 268.980 din. Dohodki: oskrbnina gojencev 140.000 din. Gramozna postaja v Slovenski Bistrici: Osebni izdatki 20.000 din, stvarni izdatki 385.000 din, skupaj 405.000 din. Dohodki: izkupiček za gramoz din 405.000. Banovinski dečji dom v Mariboru: Osebni izdatki 58.100 din, stvarni izdatki 460.500 din, skupaj 518.600 dinarjev. Do: hodki: oskrbnine gojencev 111.000 din. Splošna bolnišnica v Mariboru: Osebni izdatki 1,858.580 din, stvarni izdatki din 4.078.000, skupaj 5,936.580 din. Dohodki 2.350.000 dinarjev. Splošna bolnišnica v Murski Soboti: Osebni izdatki 404.690 din, stvarni izdatki 966.500 din, skupaj 1,371.190 din. Dohodki 314.000 din. Splošna bolnišnica v Ptuju: Osebni izdatki 254.300 din, stvarni izdatki 617.600 din, skupaj 871.900 din. Dohodki 252.000 din. Banovinska hiralnica v Ptuju: Osebni izdatki 49.380 din, stvarni izdatki 558.600 din, skupaj 714.910 din. Dohodki 478.000 din. Banovinska veledrogerija in centralna lekarna v Mariboru: Osebni izdatki 54.420 din, stvarni izdatki 1,602.400, sku- haj 1,674.340 din. Dohodki pa znašajo !prav toliko in sicer 1,674.340 din. Banovinsko zdravilišče v Rogaški Slatini: Osebni izdatki 889.090 dim, stvarni izdatki 8,176.000 din, skupaj 9,065.090 din. Izdatki se krijejo z dohodki, ki znašajo din 9,065.090. V proračunu izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1938/39 so tudi sledeči prispevki banovine k raznim kulturnim ustanovam: Muzejskemu društvu v Mariboru 20.000 din. Muzejskemu društvu v Ptuju 15.000 din, Muzejskemu društvu v Murski Soboti 5000 din. Zgodovinskemu društvu v Mariboru 30.000 din, Narodnemu gledališču v Mariboru 330.000 dim, banovinskemu arhivu v Mariboru 15.000 din. Nadalje je v proračunu votiranih za stvarne potrebščine pomožne šole v Mariboru 26.600 din, prispevek banovine za gimnazijo v Murski Sobori znaša 40.000 din. basist im igralec Fjodor Šaljapin. Rojen Je bil 13. februarja 1873 kot kmetski sin v Kazanu. Od nosača v pristanišču Volge se je povzpel do blesteče kariere in šobili njegovi honorarji višji, kakor jih ,’e svojčas sprejemal Caruso. Njegovi najboljši vlogi sta bili Boris Godunov ter Ivam Grozni. Zapustil je dva sinova in pet hčera. Mkt§ske mmm Mame vesti malo osoli in popopraj. Vse skupaj dobro zmešaj, nato pa počasi in rnešaje prilivaj olje in mešaj, da postane gosto kakor ma joneza. To omako lahko daš h kuhani govedini ali pa k mrzli pečenki. Nj. Vel. kraljica Marija je prispela s kraljevičema Tomislavom in Andrejem v gradič Miločer, kjer ostane za velikonočne praznike. Voditelje slovanskega Sokolstva je sprejel včeraj v Beogradu minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič, ki se je v daljšem razgovoru zanimal za razmere in delo v sokolskih vrstah. Preko milijarde din bodo znašali gradbeni stroški za zgradbo nove železniške p roge Ca čak—V alje v o—Tu z 1 a—Do b oj— Banjaluka. Gradbeni stroški se bodo krili iz posojila 4 milijard. Gradba proge bo trajala 5 let. Ogromni dobički borskega rudnika. Francoska družba borskih rudnikov bo letos izplačala nad 79 milijonov frankov za dividende, napram 46 milijonom frankov v preteklem letu. Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani. Rezultati drugega kola: Broder je porazil Šorlija, dr. Astaloš Steinerja, Kostič Vidmarja ml., Furlani Nedeljkoviča. Partija Pirc:dr. Trifunovič se je končala re-rnis, dočim sta bili partiji dr. Vidmar: Foltys in Tot:Szabo prekinjeni. Stanje po II. kolu: dr. Astaloš, Broder, Furlani, Kostič, dr. Trifunovič 1 in pol, Pirc, Prein-falk, dr. Tartakower 1, Szabo 1 (1), Fol-tys, Tot, dr. Vidmar pol (l), Steimer, Vidmar ml. pol, Nedeljkovič, Šorli 0 točke. Samomor generala Zechnerja. General bivše avstrijske vojske in bivši vojni minister Zechner je izvršil na Dunaju samomor. General Zechner je bil član izjemnega sodišča, ki je razpravljalo o dogodkih meseca julija in je podpisal tudi veliko smrtnih obsodb za narodne socialiste. Ni še znano, če je bilo to vzrok njegovemu samomoru. Elektrifikacija proge Sušak—Moravice je definitivno rešena zadeva in se predvidevajo izdatki na 110 milijonov din. Šaljapin je umrl! V Parizu je umrl včeraj po kratkem bolehanju znameniti ruski Velik požar je zajel gospodarsko poslopje posestnika Ivana Fekonje v Smo-lincih pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Zgorela sta dva vola, tri krave, dve svinji rti 18 kokoši. Le na živini maša škoda 15.000 dinarjev, celotna škoda pa okoli 80.000 dinarjev. Nevarno vlomilsko družbo so izsledili v Svetinju. Ta družba je vršila vlome in tatvine po Slovenskih goricah in bližnjem okolišu. Aretiranih je 6 članov te vlomilske in tatinske družbe, med katerimi je tudi mlad trgovec, ki je po neprevidnosti prejemal od vlomilske družbe plen in ga prodajal naprej. Med drugim so obiskali tudi cerkev pri Sv. Miklavžu in na Po-lenšaku. Danes so bili izročeni sreskemu sodišču v Ormožu. Smrt preži vsepovsod. Pri Sv. Vidu pri Ptuju je padla 16Ietna dekla Marija Krajnc z voza in prišla pod kolesa. Zadobila je težke notranje poškodbe in so jo nezavestno prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je kmalu zatem kljub vestni zdravniški negi podlegla poškodbam. Sjamt§e$£&ške nome Komandir orožniške postaje pri Sv. Lenartu v Slov. gor. žand. narednik Jelenko Ivan je premeščen v Zg. Crnurek v svojstvu komandirja ondotne orožniške postaje. Za komandirja orožniške stamice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je imenovan Cizelj Fran, doslej žand. narednik im komandir v Selnici ob Dravi. Nezavestna in s hudimi notranjimi poškodbami je obležala ma glavni cesti v trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah 701etna Marija Krambergerjeva iz Žic, ki jo je podrl rta tla nek kolesar. Krambergerjevi so nudili takojšnjo zdravniško pomoč in je njeno stanje zelo resno. Imajo ga, V lenarškem okraju so v zadnjem času izginjale razmim posestnikom kokoši. Sedaj pa se je orožnikom posrečilo, da so tatu prejeli, in sicer v šentlenarškem avtobusu, s katerim se je nameraval odpeljati v Maribor, kjer je hotel prodati poln jerbas kokoši. Možakarja, nekega Mihaela K., so aretirali in oddali v sodne zapore. Urednikova pošta »Vaši čitatelji«, Maribor: Bilo je objavljeno, precej je od tega, ste gotovo prezrli. Učitelj: Petrček, tvoja naloga »Naša mačka« ima vsega le tri stavke: Naša mačka je črna. Pravimo ji Muca. Včeraj je dobila tri mlade. — To je vsekakor premalo. Petrček: Seveda je premalo. Zadnjikrat jih je dobila osem. h jiidjenja Ut sveta Obvezno telesno delo za nemške gospodične Nemški ministrski predsednik maršal Goring je izdal kot voditelj štiriletnega gospodarskega načrta odlok, ki se tiče ženskih delovnih moči v kmečkem gospo darstvu in gospodinjstvu. Po tem odloku ne more nobena samska manj kakor 25 let stara ženska nastavljena v zasebni ali javni službi bodisi kot delavska bodisi kot uradnica, ako ne bo prej vsaj eno leto odslužila pri poljskem delu na deželi ali kot gospodinjska pomočnica v gospodinjstvu. Zaenkrat se zahteva tako dolžnostim službeno leto od onih žensk, ki žele biti usiužbene v oblačilni stroki, v tkaninski industriji, v tobačni industriji, v trgovini in v različnih pisarnah. To velja za zasebno in javno službo. Odlok je ministrski predsednik Goring utemeljeval s tem. da je prav tako kr':nr moške mladine. ki služi domovini z lopato in oro/,-| jem poldrugo leto, tudi ženske mladine dolžnost, da žrtvuje narodni skupnosti na področju, ki je njej primerno, eno leto obvezne službe. Ženska mladina naj bi se tako tudi seznanila s svojim bodočim poklicem gospodinje in matere. Kako je prišel tobak v Evropo Če bi ne bilo Krištofa Kolumba, bi dan danes ne poznali tobaka. Nikdar seveda ne bo znano, kako dolgo so poprej ameriški Indijanci kadili tobak. Tobakove liste so namreč takrat Indijanci zavijali v turščične liste in jih kadili. Šele po odkritju Amerike je Fvropa izvedela, kaj kade Indijanci. Prav za prav je kajenje prvi spoznal Kolumbov mornar, ki ga je Krištof Kolumb pustil na otoku Haitiju. Odkod beseda tobak? Učenjaki pravijo, da prihaja ime tobak od imena otoka Tabagos. Drugi pa pravijo, da je ime od dežele Tabasco. V Fvropo je prinesel tobak španski vojaški ranocelnik Nikolaj Menardes, češ da je imenitno zdravilno [zelišče. Pariz je seznanil s tobakom letaj 1560. Francoz Jean Nieot, zaradi česar je potem tobakov izvleček dobil ime nikotin. Tobak se je kmalu razširil po vsej I-v ropi. Seveda ga spočetka niso kadili, marveč njuhali. Njuhamje je postalo kmalu taka strast, da je moral papež Urban nazadnje menihom v Rimu prepovedati to grdo razvado med bogoslužjem. Tudi nekateri vladarji so hoteli tobak zatreti. Nalagali so na njegov uvoz velikanske carine in davke, pa brez uspeha. Javno na^cesti kaditi je bilo v večini evropskih držav prepovedano do leta 1848. V ——— Človek bodočnosti če primerjamo današnjega človeka z ljudmi iz časov starih Egipčanov, Babiloncev in Feničanov, ne opazimo posebnih razlik. Toda če sežerno še bolj nazaj, v ledeno dobo, vidimo, da je bila oblika lobanje in udov človeka že zelo različna. Starodavno človeško okostje, ki so ga našli v Neandertalu, priča s svojo nizko lobanjo, navzven štrlečo čeljustjo in kosmatim telesom, da so bili ljudje takrat čisto drugačna bitja, kakor smo dandanes. Na osnovi takšnih primerjanj je prišel angleški znanstvenik Gerald Daly do sklepa, da se bo tudi človek daljne bodočnosti znatno ločil od zdajšnjega. Trdi, da bodo imeli ljudje v daljni prihodnosti predvsem znatno povečano glavo. Velike izpremembe bodo tudi v očeh, ki jih že današnji človek opremlja z naočniki. Vid bo šc bolj oslabel in kratkovidnost bo splošna. Daly pa zanika, da bo mogel člo vek v bodočnosti s prostimi očmi videti danes še nezaznavne ultravioletne in infrardeče žarke. Pračlovek je imel izredno razvit voh, ki je dandanes že zelo opešal. V bodoče bo še slabše. Edino sluh bo, kakor misli Daly, ostal pri starem. Velike izpremembe bodo pri ljudeh bodočnosti v želodcu, črevju in zobovju. To pa zaradi kemične sestavine hrane, ki je bodo uživali. Učenjak misli, da so Angleži narod, ki se bodo človeku bodočnosti najprej približali. Spe ntnHe se CMD! Beg iz ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih napisal: J. Petre.) Po enomesečnem bivanju v Kašgaru sem se torej začel pripravljati na novo pot. Gospodar me je oskrbel z raznimi živili in drugimi stvarmi, nujno potrebnimi na potovanju. Pravil sem mu tudi o gostoljubnih pastirjih. Toda posvaril me je pred Sarti, ki jih bom srečaval v novih krajih in ki jim ni zaupati tako kakor Kirgizom. Tudi mi je bilo znamo, da je ruska vlada razpisala 50 rabljev nagrade za vsakega ujetega begunca. Sart pa je tak, da bi še lastnega očeta prodal za denar, čakala me je torej nevarna in obripna pot. Kaj bom počel, ko mi zmanjka živeža, ki sem bil z njim preskrbljen le za deset dni? Toda odločil sem se in pri tem je ostalo. Dne 14. februarja sem se poslovil od dobre hiše ter zgodaj zjutraj odrinil. Krenil sem nazaj proti ruski meji, a nekoliko bolj južno od kraja, kjer sem jo bil prekoračil. Zopet sem v daljavi zagledal mejno gorov?3. 2e prvega dne sem pri spel v gorati svet. Smer, ki sem si jo do ločil, je šla pod mestom Skobelovim proti Kirki in Kilifu. Pred menoj so vstajali sneižniki, ki so se vrstili v obupno nedoslednost. Dva in pol dneva sem rabil do prv*3 mejne gore. Gazil sem visok sneg. V dolini ne poznajo snega, a v gorah ga vidijo sredi poletja, ko vlada spodaj neznosna vročina. Malodušnost me je prevzela, ko sem se oziral v nameravano smer, od koder so me gledali sneženi vrhunci. Kmalu sem zabredel med globoke prepade. Kar stesnilo se mi je pri srcu ob pogledu nanje. Obupaval sem. Vendar sem proti večeru tretjega dne že lazil proti prvemu snežnemu vrhu. čim više sem se vzpenjal tem teže sem -dihal. Dobival sem občutek, kakor da sem bolan. Ko pa sem se spuščal po pobočjn na drugo stram, je postajalo dihanje vedno lažje. Torej nisem bolan, težkoče mi je delal tenek zrak. Storila se je noč. Niže nisem upal, moral bom prenočiti v snegu. Iskal sem primernega prostora, ki bi me varoval vsaj pred vetrom. Da bi zanetil ogenj, je bilo izključeno, saj še grmička ni biio nikjer naokoli. Stikal sem pod skalami ob prepadu za votlinami. Tedaj zagledam orlovo gnezdo. Živali ni bilo v njem, moralo je biti zapuščeno ali pa so se ptice kje zamudile. Da bi se utegnile ponoči vrniti, na to nisem mislil. Spravil sem s« torej na delo. Najprej s-;m očistil gnezdo nesnage. Iz slame in dračja sem naredil ležišče ter še zakuril ogenj, kajti lesovja je bilo dovolj v gnezdu. Vroč čaj se mi je imenitno prilegel in zaspal sem tudi kmalu. Ponoči me je sicer malo treslo od mraza, a naspal in odpočil sem se vendarle. Drugo jutro sem imel pred seboj še liuj še skale, ki bi jih moral preplezati. Strašilo me je le to, da ne bi zašel na prostor. od koder ne bi mogel dalje. Navzgor je šlo vedno laže nego navzdol. Srečno sem oblazil nevarne prepade di že sem stal pred novo snežno goro. Na desni se je videlo v dolini mesto Skobe-lov, drugače pa so jo od vseh strani obdajali še višji snežniki. Vznožje te gore je bilo naseljeno, zato sem radi varnosti krenil proti jugu, čeprav sem se bil namenil na zapad. Prišel sem med skale, kamor še najbrž ni stopila človeška noga. Ponoči so me med spanjem plašili glasovi neznanih zverin, da so njih odmevi zbujali grozo. Vsak trenutek sem bil pripravljen, da me katera obišče. Toda noč je minila, a krvo-locmce ni bilo. Prav gotovo je bilo gorovje polno zveri, a jaz vendar nisem opazi, nobene, razen velikanskih orlov mrharjev. Videl ptt sem vse po],no kuščar jem podobnih živalic, ki so zasedle skoraj vsak večji kamen. Te stvarce so okrog 35^cm dolge ter imajo prisekane repove. Če sem sedel na kamen, so me prišle od vseh strani gledati, kakor da hočejo videti, kdo jih je prišel motit. Če pa sem se le malo zganil, so na mah izginile. Previdno sem plezal med skalami m prepadi. Tedaj sem zagledali na videz lepo ravnino. Spustil sem se med dve skali, — majhen skok in že sem bil spodaj. V svojo grozo p;i s'em se kmalu prepričal, da nimam dalje nobenega izhoda. — y tutshnu, (pktiiftt Davna stoletia stopaio pred nas v zvoka in podobi Čudo najnovejšega izuma — Poslušajte govorečega Napoleona, Mija Ivana Groznega — Konec spiritističnih sej — »Film in radio bosta kmalu spadale med staro šaro" Moderna tehnika ne pozna nobenih meja. O čemer je nokoč sanjaril znani romanopisec Jules Verne, ki je bil — mimogrede povedano — poljskega pokole-nja, vse je že postala resnica. Globoko pod morsko površino križarijo podmornice iiz morja v morje, letala obiskujejo se-• verni in južni tečaj zemlje, na morjih plovejo ladje brez kapitana in krmarja, ves svet je zavit v- mrežo radijskih valov, ki vsakogar, sedečega ob neznatnem aparatu v domači hiši, povežejo z najbolj oddaljenimi kraji to ljudmi, v velikih mestih so že postavljeni aparati, ki ne prenašajo na tisoče kilometrov samo govorjene besede, marveč tudi slike, da se govorilca ne samo slišita, ampak tudi vidita. Najnovejši radio-aparati prenašajo v zvočnikih na neizmerne daljave glas v besedi in melodiji, na platnu pa celo že barvane sirke nekje v daljini govorečih ali igrajočih. A vse to včeraj še nepoznano in nič v primeri z najnovejšim izumom. Že davno je naravoslovna veda dognala, da ustvarjajo zvok, ki udari kot glas na naše uho, valovi neznatnih delcev zračne atmosfere in da je svetloba, ki omogoča gledanje, samo valovanje takozvanih elektronov, s katerimi je prenasičen zrak, v katerem se gibljemo. Na podlagi naravnega zakona, da se v svetu ne more izgubiti niti najmanjši delček naravne energije, katero proizvaja skrivnostni laboratorij matere-narave in nam s tem omogoča govorjenje, poslušanje, gledanje in opazovanje, so sedaj učenjaki slavnega — seveda ameriškega mesta Ola-šaz dognali, da se nahaja v skrivnostnem laboratoriju modre matere-narave še poseben prostor, ki je doslej ostal človeškim očem in pameti prikrit. Kot shranjujejo fotografi svoje, že rabljene plošče in kot ostajajo v arhivih številni, že rabljeni zvočni filmi, tako mora obstojati — to so sklepali ameriški učenjaki — neke vrste naturna shramba svetlobnih in zvočnih valov, če se posreči izumiti aparat, ki bi sprejemal nekje v naravi se nahajajoče valove minule dobe, bi lahko danes slišali, kar so pred stoletji in tisočletji govorili, iti videli slike iz zgodovine in davnine. Včeraj v svetu še nepoznani ameriški tehnik Ceron X. Lirpa je sedaj nenadoma zaslovel s svojim epohalnim izumom, s katerim namerava svet postaviti na-ravinost na glavo. Sestavil je na podlagi dolgoletnih izkušenj izredno kompliciran nekak radijski aparat, ki prenaša zvoke in slike oseb in dogajanj pred davnimi stoletji. Pred čudovitim strojem sediš kakor pred svojim domačim radijskim aparatom in skušaš v loviti valove, prenašajoče govorečega Napoleona, Julija Cezarja, Aleksadra Velikega, Krištofa Kolumba, carja Ivana Groznega. Radovednim novinarjem je ameriški učenjak z nasmehom razlagal, da je sedaj konec raznih nočnih špiritističnih sej, ko so razni mali modrijani skušali priklicati duhove velikih mož. Zaenkrat se mu je po dolgoletnih, težkih računih posrečilo dognati valovno dolžino navedenih petih zgodovinskih velikanov. Zavrti pri aparatu, na platnu se prikažejo slike cesarja Napoleona, bežečega pred Rusi črez reko Berezino, strtega po bitki pri Water-loo-ju, zamišljenega na otoku Elbj — v zvočniku pa se slišijo njegovi kriki, klici in vzdihi. Zavrti drugič in vidi se Kolumb obdan od desetorice obupanih mor- narjev, ter slišijo njegove vzpodbudne besede. Zavrti tretjič in prikaže se na platnu Julij Cezar, rimski imperator, kako ga obkolijo v tempu zarotniki in kako umirajoč zakliče: Tudi ti, moj sin Bru-tns! Učenjak Ceron je zaenkrat izdal samo nekatere skrivnosti svojega čudovitega izuma, pravi pa, da sme človeštvo v najkrajšem času pričakovati nenavadna presenečenja. »Film in radio bosta kmaiu spadaia med staro šaro, s '-vojirfi aparatom bom pričaral radovednemu svetu pred uho in oko, kar se je resn»8m> dogajalo na zemlji pred stoletjem iti tisočletjem. Noč in dan bom račimal, dti izračunam dolžine milijonskih svetlobnih in zvočnih valov, potem bodo ljudsfcwa klonila pred modrijanom, kakoršen je Ceron X. Lirpa«, s temi besedami je koodno odpravil sitne žurnahste. Kako le onstran Pohoria Življenjske stiske in tegobe naših Pohorcev Spodaj so zijali črni prepadi, nazaj pa tudi nisem mogel, ker sem s skate lahko skočil, navzgor pa se ne da pognati. Dve ddlgi uri sem se mučil, da bi splezal po skali nazaj, a brez uspeha. Takrat sem se prvič ves predal obupu. Jokal sem kakor otrok. Že sem se videl umirajočega strašne smrti. Nad menoj pa so krožili orli, pogrebci. Prijelo me je, da bi kričal, pa četudi si vsa pljuča izkričim. A na tem kraju bi prej priklical luno z neba, ko pa pomoč. »Vsaka medalja ima dve strani«, tako pravijo. Vendar pa je človek včasih tako zaverovan v eno samo plat, da na to rad pozabi. Mestni človek se le prerad zabubi v. svoje življenje in misli mu ne sežejo dalj kot mu sega pogled njegovih oči. Nič čudnega torej, če gleda dan za dnem pred seboj, Mariborčan ma primer, zeleno Pohorje. Za spremembo se tudi sprehodi po njem, držeč se dobro markiranih poti in še boljše oskrbovanih koč. Seveda, taka »tura« ne sme biti daljša od dneva, naši purgarji so pač komodni in pa končno tudi ljudje od »kšefta«. Tako so res bolj redki, ki so si že kdaj ogledali ono »drugo stran medajle«, namreč južno stran Pohorja. Res, južna stran ni posejana z založenimi 'postojankami, tudi avtomobilskih cest ni — je pa toliko več še meskažene prirodne lepote, ki edina lahko razgiba srce in dušo človeka. Saj je tako: ko človek krene s svoje bele ceste, z asfalta, na kamenito sprano cesto, srečuje znova samega sebe, sočloveka 'in primerja, čudoma se odpirajo oči. iz stvarstva in preproščine se porajajo misli, ki ne morejo slepiti. V srce in dušo se riše drobna sled. Tam daleč nekje ostaja zlagana vsakdanjost, ki zveni kot osladen »šlager« ... »I* Sedaj na pomlad južna stran Pohorja rdi ko sramežljiva nevesta. Pobočja so polna rdečega vresja. Gori na obzorju se rišejo pod nebo temni smrekovi gozdovi, izza njih je pomladno nebo, posejano z drobnimi oblački. V zatišju zelene sočni travniki, pomlad je na nje nasula pisano preprogo trobentic, marjetic, žafrana, zvončkov, teloha in vijolic. Po grapah šume in bobne potoki, ob njih so žage in mlini, vodna kolesa klopočejo in milijoni vodnih kapljic ustvarjajo v žarkem soncu pisano mavrico. Doli v dolini, ob vznožju, se vijejo srebrni trakovi, v nje se izlivajo gorski potoki. Bele, vijugaste ceste sekajo zelenje in zorana polja. Ob cestah se belijo trdni hrami. Prav kot v pesmi je vse: hrami imajo okna. na njih so rože, za njimi pa nasmejana dekleta, pa mukanje živine *n tiho zadovoljstvo na gospodarjevem obrazu. Ob domovih so razsežne in visoke skladovnice lesa. Bogastvo, ki čaka kupcev. Avtomobili drče po cestah, rejeni obrazi lesnih trgovcev in špekulantov so brezbrižni — kaj njim vsa ta pomladna nasmejanost. Špekulacija, denar, denar! Tako v dolini, kjer so trdni lirami, bele ceste in kjer se na vseh oglih ponujajo gostoljubne krčme. Vse je, vsaj na zunaj, prav in lepo ... Tam nekje navkreber, vodi razdrapana pot. Med borovjem in rdečim vresjem, PO grapi in zopet navzgor. Pot se nato razplete v nebroj stez. Kam? Po fratah, skozi bukovje, do pohorskih domačij, ki samevajo po vrhovih. Te niso kot beli hrami ob cestah. Vse osivele, kot priče davne pravljice, se pogrezajo v zemljo. Vidite, ob pohorskih domačijah se ustavlja naš pogled. Nekoč so tudi one bile ponosni, bahavi hrami. Rodove so preži-ve*eJ '3|'aded je krčil ledino, košček za koščekom. Zemlja je vpijala znoj, roke so venele, pa je poprijel ded, poime oče. za njim še sin — dokler domačija trrb#a trdna. Pohorski kmet je bil svoj, zavesten. Gozdovi so bili njegov ponos, zaljubljen v nje jih je čuval. Kar je sekal, se je izplačalo. Redil je živino, oral, sejal in žel, vsega je bilo dovolj. Predvsem pa: kruh je bil vedno na mizi! Danes je drugače. Ponekod so strehe napol razkrite, pokrpane so z lesom in slamo. Gozdovi so razredčeni, kot garje se rišejo med zelenjem izsekane frate. Po hlevih je malo živine. Na oknih ni več rož, kako neki: kjer ni zadovoljstva, ni cvetja... In redke so hiše, kjer imajo kruh skozi vse leto. »Daj nam danes naš vsakdanji kruh ...« še vedno molijo pobožni Pohorci, a je kruh danes še sanv* slaščica ob pravnikih. Pri vseh je ista tožba: »Zdaj smo na tleh. Ne vemo, s čim :»i kako bi živeli. Ko je biJo pomanjkanje smo sekali in prodajali za brezcenje. Ritem smo se še zadolžili. Teh par njiv in travnikov je premalo za življenje. Prodali bomo in šli za kruhom...« Le kdor je poznal zakoreninjenost hi navezanost pohorskega človeka do zemlje in gozdov, ume do jedra njegov obap in tragiko. Mlajši rod Pohorcev vre v mesta med protetarijat, kjer množi vrste brezposelnih. Srednji in mali kmet propadata. Take usode pohorski človek gotovo ni zaslužil! * Drugim kriza ni mogla prav do živega. So to večji posestniki, naseljeni večinoma ob vznožju. Med njimi so tudi taki, ki so se okoristili prav s pomanjkanjem drugih — lesni prekupčevalci, tmjerodci. Pohorski krnet je bil in je še premalo informiran o dnevnih cenah lesa. V stiski za denar, prodaja svoj les na stepo, se že vnaprej zadolžuje pri lesnih trgovcih in prekupčevalcih. Te tuje zajedavke pijejo našemu človeku kri. Če kje, bi prav tu bila na mestu močna organizacija producentov lesa, seveda ne pod vodstvom prekupčevalcev, ki bi določali cene predvsem v svojo korist. Pohorski človek irri zagoveden, le njegov^ širokogrudna zaupljivost in notranja mehkoba sta mn v škodo. Na ta račun žanjejo tuji brezvestneži njegovo setev. Primerna poučenost, predvsem pa organizirana povezanost bi ga obvarovali. * Tako je danes »onstran« Pohorja. Skoraj nič drugače, ko drugod. Le, da je tu: prelestno božje stvarstvo, ki opaja in plemeniti, ter človek v obupni borbi za golo življenje. Razumeli boste, da tu res ni zlagane vsakdanjosti, ki zveni kot osladen »šlager«. V stari zavezi je bil razodet strah božji, v novi pa ljubezen do sočloveka... Prav te čaka pohorski človek.__________________________________ —ob— Ravnatelj ječe: Pri nas zaposlimo vsakega po njegovih sposobnostih. Ali imate skušnje v kakem poslu? Jetnik: Gotovo, gospod ravnatelj. Jaz sem dvanajst let z velikim uspehom potoval za neko avtomobilsko tvrdko po vsem Balkanu. ■ Ne pozabi naročnine! UoiUliMI • ■ • • V W mm v IV Izključitve iz JRZ Novosadski »ran« poroča o poskusu nekaterih članov JRZ v Novem Sadu, da ustanovijo »ilegalno organizacijo JRZ«. To akcijo je vodil novosadski odvetnik Dušan Obradovie, ki je bil do še nedavnega voditelj hodžerovcev. Na posebni seji so sklenili izključitev vseh teh po-bomikov »ilegalne organizacije JRZ« Mije med izključenimi tudj novosadski župan dr. Branko Ilič, ki so ga na seji posebno hudo napadali, češ da s svojim delom kot župan škoduje stranki. Jugoslovenska nacionalna stranka razvija v zadnjem času živahno propagando in organizatorično delovanje v vseh delili države. Širše konference so bile v Zagrebu, Splitu, v Ilidži pri Sarajevu, Beogradu, Sremski Mitrovioi in v SkopJju. Izključeni iz kluba študentov JRZ »Slovenski jug«, glasilo dijakov JRZ poroča, da so izključeni iz kluba študentov JRZ sledeči dijaki: Borko Simič, Omer Rovič, Vojko Božanič, Gjorgje Pe-runovič, slušatelj teologije, Miodrag Ra-ketič, Veljko Ilič, Blažo Raičevič, Jovan Lalatovdč, Abas Koiuder, Bekid Begič in Abim Taždudin. V tedjestou Sene Čuvajte se — lepih žena! Menda prav nič ne pretiravamo, če trdimo, da so bile lepe žene že od nekdaj ne samo predmet občudovanja, temveč istočasno tudi predmet strahu zlasti zrelejših in pomembnejših mož, ki so s svojimi deli vklesali svoja imena v knjigo zgodovine. Znano je na primer, da je kralj A1 e-ksander Veliki le malokateri lepotici pogledal v oči. Menil je, da leži v očeh sličnih žen neka tajinstvena moč, ki moškega le prepogostokrat omami in ukani. Ko je stopil mimo hčerke perzijskega kralja, ki ga je bil premagal, je pozdravil kraljične s povešenimi očmi. Bil je trdno prepričan, da bi mu odprto srečanje iz oči v oči moglo več škodovati kakor pa koristiti. Vedno se je bal, da bi ga oča-rtijoči pogled caričin odvrnil od izvedbe zamišljenih osvajalnih ciljev. Veliki atenski državnik Periklej je Ml nekoč smrtno zaljubljen v lepo Aspa-zto. Filozof Anaksagoras ga je zaman skušal odvrniti od tega. Zaman je skuša! predooiti mu vse nevarnosti, ki so združene v ljubezni do sta sitih lepotic. Zatrjeval mu je, da je uprav nekdanja Helenina lepota bila vzrok, da je padla Troja, kakor je pospešila razpad nekdaj slavnega rimskega cesarstva lepota Lukrecije. Ponosni Rim m nepremagljiva Troja sta se zrušila v ženski lepoti. Periklej je na vsa ta pripovedovanja svojega prijatelja odvrnil sledeče: »Mar sem jaz kriv, če so bogovi obdarili lepoto z večjo močjo nego so obdarili modrost.« Ženske lepote se je bal ceio sam pro-nok Mo h a med, o katerem pripoveduje zgodovina, da ni hotel obiskati kraljevega mesta Sirasa, ker je bil obveščen, da je med tamkajšnjimi meščankami izredno mnogo lepotic. Bal se je, da bi se s svojimi pogledi srečal s katerokoli lepotico, ki bi ga bila lahko omamila in s tein oropala zasluženega raja. M argerita Nov a r r a je veljala za nailepšo ženo svojega časa. Njene lepote se je bal oek> znani junak Don Juan d. Austria, sin Karla V. Ob prvem srečanju s kraljico, je presenečen nad toliko lepoto vzkliknil: »Božanska lepota, ki lahko na mah uniči vse človeštvo!« 0 tej kraljici lepote vedo povedati tudi to, da je nek tuji poslanik izrazil željo, da bi mu bilo dano srečati se z njo, nakar bi lahko napravil to, kar napravijo običajno Orientalci, ko se jim izpolni njihov največji sen, da zagledajo grob svojega proroka. Kraljica je vprašala poslanika, kaj delajo orientalci na grobu njihovega proroka, poslanik pa ji je odvrnil: »Z žarečim železom si dado izžgati svoje oči, ker lepšega na svetu ne bodo več videli in si tudi ne želijo videti.« fkmšmke. b jkoMšk m&vke flUuMctske Hotedmžensiva fmt$e JbvUufm Sinoči je imelo Žensko društvo v Mariboru poseben počastitveni in komemo-racijski večer, na katerem se je naše mariborsko žen-stvo poklonilo spominu ve-iezaslužne pokojne častne dvorne dame Franje Tavčarjeve. Ob tej priliki je imela predsednica tukajšnjega Ženskega društva ga. Maistrova toplo ob- čuten spominski govor, v katerem je očrtala nevenljive zasluge, ki si jih je pridobila velika pokojnica za razmah jugoslovanskega ženskega gibanja ter za našo narodno odrešenje im ujedinjenje. Ob tej priliki je Žensko društvo sklenilo, da pokloni 1000 dinarjev za sklad za internat pokojne Franje Tavčarjeve. K'no Union. Danes zadnjič najboljše filmsko delo »Dobra zemlja« v nemškem jeziku. Luise Reiner in Pavl Mirni. Da bi bil Maribor čim lepši! Ob snočnjem občnem zboru vzorno delujočega Olepševalnega in tujskoprometnega društva Sinoči je bil pri »Orlu« redni letni občni zbor Olepševalnega in tujskoprometnega društva za mesto Maribor, ki ga je ©tvoril in vodil mesto odsotnega predsednika dr. F. Lipolda podpredsednik računski svetnik v p. Ivan Knop. Na občnem »boru so poročali tajnik Božidar Kolar, blagajnik Alfonz G i i 1 y ter računska preglednika B o 11 a v z e r in Petrič. Društvo šteje 872 članov ter si je tudi v preteklem letu močno prizadevalo, da da čim izdatnejšo olepšavo našemu mestu. Žal so bila finančna sredstva, ki so bila društvu na razpolago, zelo skromna, tako da ni moglo društvo v polni meri uresničiti svojih načrtov. Predvsem so se uredili mestni nasadi, nadalje drevoredi in promenade ter njih komunikacije. Popravile so se nadalje klopi v vseh parkih, prepleskali so se godbeni paviljon, vsi mostički in klopi v mestnem parku ter vsi čolni v čolnarni pri Treh ribnikih. V poletnih mesecih so se v mestnem parku ob nedeljah in praz- nikih ter deloma ob delavnikih prirejaliF. Baš. koncerti. V mestnem in magdalenskem parku in ostalih cvetličnih nasadih se je izvršilo pomladansko in letno sajenje, cvetličnih gred, nadalje se je izvršilo ob-rezanje drevorednega drevja in lepotič-nega grmičevja po mestnih ulicah in trgih, parkih in drugih nasadih. V nadaljevanju preureditve mestnih drevoredov so se zasadile mestne ulice z novim drevjem, in sicer v Kacijanerjevi ulici od Kraljeviča Marka ulice do Motherjeve ulice, nadalje vKlavniški ulici. Radvanjski cesti, Fochovi ulici, Magdalenski, Delavski, Beograjski in Metelkovi ulici. Skupno je bilo lani posajenih nad 400 dreves. Od pričetka preurejanja mestnih drevoredov leta 1933 do današnjega dne so v mestnih ulicah in trgih zasadili skupno 1869 komadov novega različnega drevoredne-ga drevja. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava s predsednikom g. dr. F. Lipo i-dom na čelu, na novo pa sta bila izvoljena v odbor dr. T. Pernat jo prof. Ob smrti bivšega nar. poslanca A. Hajdinjaka Dne 12. t. m. je umrl v Odrancih bivši narodni poslanec sreza Lendava, posestnik Anton Hajdinjak. Bil je zelo delaven. Za prekmursko ljudstvo se je zavzel zlasti v času suše leta 1932, ko je zelo primanjkovalo sena. Hajdinjak ga je nakupil v velikih množinah v Slavoniji, dosegel skoro brezplačen prevoz, nadzoroval, da se je razdelitev izvedla pravično, nato pa na vse pretege štedil, da ni postal sam žrtev te človekoljubne akcije. Sploh je imel pok. posl. Hajdinjak odlično lastnost : Šel je od vrat do vrat in bil neprestano na potu, skušajoč doseči, kar bi se zdelo komu drugemu na njegovem mestu nemogoče. Pri tem vztrajnem prizadevanju ni štedil svojih moči, in naravno je, da so ostali vsi poznejši napori zdravnikov brezuspešni. Bodi mu lahka zemlja prekmurska! Mlečnim izdelkom cene Tudi na današnjem trgu se je čutila bližina prazhikov in je cena nekaterim pridelkom, zlasti pa mlečnim izdelkom izdatno poskočila. Mleko so prodajale kme-tioe na današnjem trgu po 2 do 3 din za liter in so nekatere zahtevale celo po 4 din za liter. Smetano so prodajale po 12.50 do 15, sirovo maslo po 32 do 34, čajno maslo po 36 do 40, sir po 12 din kg, kuhano maslo 30 do 36, jajca od 40 do 75 para. Živahno je bilo povprašava- so narasle in so ga prodajali po 1 din do 1.50, merico 550 do 6, nedomači krompir po 8. Na perutninskem trgu je bilo 484 kokoši po 18 do 25, 848 piščancev po 25 do 55, 14 gosi po 46 do 50, 22 puranov po 45 do 70, 12 rac po 18 do 20, 18 domačih zajcev i>o 5 do 25, 45 kozličev po 35 do 75 din. Na senenem trgu je bilo 9 voz sladkega sena, 100 kg po 50 do 55 din, 2 voza kislega sena po 40 do 45 za 100 kg, en voz otave po 55 za 100 kg, en voz detelje pa po 50 din za 100 kg. Za velikonočne praznike V GRAJSKEM KINU Prekrasen film Sreda, 13. aprila: Zaprto. Četrtek, 14. aprila: Zaprto. Petek, 15. aprila: Zaprto. Sobota, 16. aprila: Zaprto. Nedelja, 17. aprila ob 15. uri: »Nečaka, Znižane cene. — Ob 20. uri: »Slehernik«. Premiera. Ponedeljek, 18. aprila ob 15. uri: »Slehernik«. — Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. Pretresljivo duhovno igro »Slehernik« je po Hofmannsthalovem »Jedermannu« prevedel in priredil Oton Župančič. Sodeluje v režiji Kovičevi ves dramski an-sambl, zbor in orkester pod vodstvom vojnega kapelnika Jiranka, ki je tudi skomponiral odersko glasbo. Dejanje obravnava življenjsko razkošje in najresnejše verske skrivnosti. — Premiera bo na velikonočno nedeljo zvečer. SOFRA*kartoteke predstavljajo višek preglednosti: Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja. Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejmejo. )) SOFRA“-MARIBOR Gre jorčičeva 24 Tel. 2510 nje tudi po žabjih krakih, bil pa je samo eti škaf in so prodajali venec po 1.50 do 2 din. Krompirja je bilo 15 voz in 98 vreč Iz sodno pisarniške službe. Upokojen je Fran Ferenčak, pisarniški uradnik pri sreskem sodišču v Slovenski Bistrici. Odredba o zvišanju števila vajencev v ključavničarski stroki, ki jo je že podpisal in odobril ban dravske banovine, predvideva, da se v ključavničarski stroki zviša število vajencev za po enega nadaljnjega vajenca, vendar v primeru, če mojster zaposluje vsaj enega pomočnika. Vse radijske postaje bodo imele za Veliko noč res odlične sporede, najboljši vodnik po radijskem svetu pa vam bo tedenska revija za Tadio, gledališče m film »NAŠ VAL«, ki ga še danes, zahtevajte na ogled. V vsaki številki boste našli obilo zanimivega branja: Napet roman, zabavno novelo, izprehod po filmskem in radijskem svetu, modno rubriko, nagradni natečaj in še marsikaj drugega. Posebno lepa in obsežna bo velikonočna številka. Zato ne odlašajte in naročite ga še danes: »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina je samo 12 din. • Športne obleke z dolgimi in kratkimi hlačami od Din 450.— naprej v vseh velikostih priporoča konfekcija H. J. Tuijid, Maribor, Aleksandrova c. 7. Brivnice in česalnice bodo odprte: Velikonočno soboto do 19. ure, velikonočno nedeljo zaprte, velikonočni ponedeljek od 7 'A do 12 ure odprte. Radi sobotnega skrajšanega delovnega časa iti obilice strank so naprošenl študentje, šolarji iij deca, da se poslužijo ob dnevih pred soboto. Moderni dežni plašči iz svile »Ballon« im trenchoati za gospode in dame v največji izbiri pri konfekciji H. J. Turad. Maribor, Aleksandrova c. 7. Pozor gospodinje! Pristne tržaške pince, holandski mlečni kruh, sladki kmečki kruh priporoča pekarna Rakuša, Koroška cesta 24. Zadnji čas je, da se prijavite za »Put-nikove« izlete z luksuznimi avtokari: 15. do 18. aprila; Benetke, Padova in Trst, popoln aranžman din 900.—; 16. do 18. aprila: Dunaj, vožnja in vizum din 260.—; 17. do 18. aprila: G raz, vožnja in vizum din 110.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. StarOkatoUška c©rkev objavlja sledeči red bogoslužja za velikonočne dneve: Veh četrtek ob pol 7. zvečer (pol 19.) slovesna služba božja s spovedjo in sv. obhajilom v spomin na Kristusovo zadnjo večerjo in postavitev zakramenta sv. Re-šnjega Telesa. Vel. petek: ob 8. uri zjutraj pričetek liturgije. Vel. sobota: ob pol 7. uri zvečer proslava vstajenja Kr., nato blagoslov velikonočnih jedil (jagnjeta). Velikonočna nedelja: Slovesna služba božja s pridigo ob 9. uri. Velikonočni ponedeljek: Odpade služba božja v Mariboru, ker bo na ta dan služba božja v Ptuju ob 10. uri v Narodnem domu. Verniki naj prihajajo točno, tisti, ki se nameravajo udeležiti spovedi in obhajila že prej ter naj šest ur prej ne zavživajo ničesar, ako niso bolehavi in slabi. Dežnik, aktovka, kokoš, pes, odeja, prstan ... Seznam v mesecu marcu 1938 pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljeinih najdenih predmetov: 1 stara moška obleka, 1 aktovka, 1 ženski dežnik, 1 moška zapestna ura, 1 usnjata listnica z dokumenti, 1 kokoš, 1 ženska zapestna ura, 1 pes, 1 stara aktovka, 1 rokavica iz sivega boks usnja, 20 dinarjev, 1 ovratnik iz krzna, delavska knjižica na ime Artenjak, 100 din, 1 pes lovske pasme, 1 denarnica z Velikonočna številka nudi vsako leto našim pridobitnim ter poslovnim krogom dragoceno insercijsko konjunkturo, izkoristite ugodno priliko! „VEČERNIKOVA“ velikonočna številka v povečanem obsegu in nakladi ostane radi praznikov tri dni aktualna ter bo do slednje podrobnosti zanimala vse kroge naših čitateljev. Oglase za to številko sprejema Uprava ..Veternika" Grajski trg 7/1 do petka 15. aprila do 18. ure. V izjemnih slučajih še v SObOtO 16. aprila do 9. ure d op. 4.75 din, 1 klotast plašč, 1 pes, 1 črn moški klobuk, 1 odeja, 1 star nahrbtnik, 1 ženska rjava usnjata rokavica, 1 zavojček z ženskim ročnim delom, 1 usnjata denarnica z 1 din, 1 ženski prstan, 1 potrdilo združenja trgovcev na ime Nova-kovsky, l delavska knjiga na ime Gadler Karl. Na velikonočno nedeljo vsa družina v novi obleki od konfekcije H. J. Turad, Marii or, Aleksandro va cesta 7. Lepi Dunaj najlažje obiščete ob priliki Putnikovega avtokar-izleta od 16. do 18. aprila. Vožnja in vizum le Din 260.—. Takojšnje prijave pri Putniku — Maribor, Celje - Ptuj. Trgovine na veliko soboto. Opozarjamo, da smejo biti gl. čl. 30 uredbe "kr. ban ske uprave v Ljubljani z dne 1. maja leta 1937 na veliko soboto vse trgovine s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter z delikatesami in sploh trgovine z živili odprte samo do 7. ure zvečer. Vse druge trgovine pa, ki se ne bavijo s prodajo živil, morajo biti zaprte brezpogojno že ob 5. uri popoldne, ker sledi sicer občutna kazen. P. t. občinstvo se naproša, da si pravočasno nabavi svoje potrebščine, da izostanejo eventualne neprilike. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Za Veliko noč v Graz s Putniikovim tak suznim avlokarom. Od 17. do 18. aprila. Vožnja in vizum le Din 110.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna. Avto zavozil v konje. V Zabovcih niže Ptuja je tovorni avto zavozil v konje posestnika Franca Plaušaka ter ju podrl na tla. Pri karambolu sta zadobila konja tako težke poškodbe, da sta kmalu zatem poginila. Tovorni avto se je po dogodku naglo odpeljal in vršijo orožniki za. neprevidnim šoferjem poizvedbe. V Gradec z modernim avtokarom Put-liika. Dvodnevni izlet od 17. do 18. aprila. Vožnja in vizum le Din 110.—. Takojšnje prijave pri Putniku — Maribor. Spreten goljuf se je 22. marca pojavil v neki mariborski trgovini dvokoles' ter kupil na obroke novo dvokolo za 1400 dinarjev. Moški se je legitimiral z legitimacijo nekega mariborskega strokovnega združenja ter dejal, da se piše Leopold Ferjan in da je zaposlen pri tvormci mesnih izdelkov Wogerer. Na račun je dal 200 dinarjev in bi moral 1. aprila plačati prvi obrok. Kor pa moški ni prišel plačati obroka, je trgovec vršil poizvedbe ter dognal da je nasedel goljufu. Zadevo je prijavil policiji. Polovična vožnja v Beograd in Zagreb. Informacije pri Putniku — Maribor. MAČEK IN KOKOŠ. (Afriška basen.) Nekoč sta živela maček in kokoš skupaj na skednju. Prav srečna in zadovoljna sta bila. Nekega dno jc na skedenj priskakljala miška. Maček jo je takoj opazil in se zagnal vanjo. Kokoš je prestrašeno zakričala in gledala. kaj se bo zgodilo. Maček je bil na vso moč ponosen, da je ujel miško. Nekaj časa se je igral z njo. potem pa ji je zavil vrat in jo pohrustal. Postavil se je pred kokoš in rekel: »Ali ti znaš loviti miši?« »Nak, tega pa ne znam,« je skromno odgovorila kokoš. »Poter sem jaz modrejši in koristnejši od tebe,« se je pobahal maček. »Nemara res,« je pohlevno rekla kokoš. čez nekaj časa pa je kokoš znesla jaj-ce‘ se ie k mačku in ga vprašala: »Slišiš, muc ali ti znaš nesti jajca?« »Nak, te.;a pa ne znam,« je moral priznati maček. »Potem sem jaz vseeno modrejša in koristnejša ko ti. Ti znaš Ipviti miši in jih potem sam poješ. Jaz pa ležem jajca in družina jih s slastjo použije. Ti rediš samega sebe. jaz pa hranim svojega gospodarja.« Maček je na te besede molčal. Moral je na tihem priznati, da ima kokoš prav. Učitelj risanja je strogo prepovedal učencem kajenje. Ko pa je nekega dne stopil v razred je zasačil enega izmed njih z gorečo cigareto v ustili. »Čuden čopič imaš, Kaj si pa hotel naslikati z njim?« je vprašal. »Oblake gospod učitelj!« se je odrezal učenec. idtavstua Več zetenjadi! Sadje in zelenjad sta za naše zdravje neogibno potrebna. Ob samem mesu se ne da živeti, ob sami rastlinski hrani pa je življenje ne samo mogoče, ampak je zagotovljena obenem velika delazmožnost, vztrajnost in odpornost proti raznim boleznim. Zelenjad naših vrtov uživajmo presno brez priprave na ognju. Naj sedaj v tednih setve opozorimo naše gospodinje jn vrtnarje ua nekatere važnejše vrtne rastline: Rano zelje lahko nadomesti pomanjkanje kislega, kolerabe so zaželjena poletna zelenjad, karfijol ali cvetača je pri nas vse premalo znana rastlina, solata je zdrava, okusna in povsod priljubljena. Nikjer na vrtu naj ne manjka peteršilja, zelene, korenčka in rdeče pese. Grah in fižol sta okusni stročnici, čebula in česen sta znani začimbi. Izmed bučnic so najvažnejše kumare. Paradižnik pa je po vsem svetu čislana zelenjadna rastlina. Od dela utrujenim svetujejo zdravniki posebno medicino, ki mahoma poživi in vrne moč: toplo kopel z nekaj pestmi smrekovih vršičev. Prav zdravo je tudi otiranje telesa z vinskim kisom ali tropinovcem. Starim ljudem pa tekne kupica rdečega vina s prežiljko. Počitek po kosilu je potreben zdravemu in bolnem človeku. Že narava sama nam to kaže, ker je vsak človek po kosilu len. Tudi dojenček, ko se napije, takoj zaspi. Zato bi si mora! vsak človek privoščiti po kosilu vsaj pol ure počitka. Ni baš treba, da se vležeš in zaspiš, tem- 0 Um ik oum Najmodernejša trgovina je sredi New-Yorka v velikem nebotičniku. Dostop v njo imajo samo ženske, ker se v njej prodajajo samo damske obleke. V neskončnih vrstah visijo obleke v štirih nadstropjih, vsaka vrsta ima svojo številko, da je poskrbljeno za male in velike, suhe in debele gospe. Kar je pri vsem nenavadno, je, da nikjer ni videti prodajalk. Dame si same izbirajo primerno obleko, jo same primerjajo v posebnih oblačilnicah, menjavajo in izbirajo vse dotlej, da se odločijo, nakar pogledajo ceno in molče plačajo pri blagajni. V poslopju poslujejo samo ženski detektivi, ki pazijo na to, da se trgovinski posel vrši nemoteno in — pošteno. Trgovina je stalno natrpano polna ženskih kupcev, katerim očividno prija, da se poljubno dolgo lahko gledajo v novih oblekah v’ velikih zrcalih iin izberejo po dolgem strahu najprimernejšo robo. V tem menda je tudi špekulacija trgovčeva, katera mu vsekakor dobro »nese«. Srečna Finska Enega samega brezposelnika šteje srečna Finska. Imenuje se Taku Karivonen in je postal že kar slaven v vrsti domala 4 milijonov rojakov, ki si služijo kruh s svojimi rokami in glavo. »Moja dežela je preveč bogata, da bi delal,« pravi čudni mož, kadar se odpravlja po podporo, in se smatra za najsrečnejšega državljana. Tu pa tam pomaga kmetom, pobrska po dvoriščih in smetiščih in se smehlja ljudem, ki skrbijo zanj in za njegove potrebe. Najrajši pa pripoveduje tujcem, da se njegova dežela potaplja vedno bolj v zlatu. Dražje od demantov je seme orhidej ki jih je vzgojil nek londonski cvetličar. Cvet postane velik ko namizni krožnik in je svetlomodre barve. Orhidejo, ki izhaja iz neke divje indijske pokrajine, smatrajo za najlepšo, doslej znano cvetlico. Njeno seme je tako drobno, da jih petsto tehta komaj en miligram. Zato pa stane 1 kg tega semena nič manj ko 6 milijard bivših šilingov. Torej je dražji od diamantov. Svojevrsten SOS S. O. S. — to je klic ladij, ki se na odprtem morju nahajajo v nevarnosti. Druge ladje in obrežna mesta sprejmejo te brezžične prošnje in odrejajo takojšnjo! več počivaj sede in daj želodcu mir, da bo laže prebavljal. Kako stopaj po stopnicah. Po stopnicah hodimo po navadi tako, da stopamo samo na prste in si nekako s celim telesom pomagamo naprej. A prav taka hoja po stopnicah ni pravilna, ker se pri tem utru dijo te nekatere mišice, zato hoja po stopnicah človeka tako utrudi. Boljše je, če greš po stopnicah gor, da stopaš s celo nogo, tudi s peto; tako so napete vse mišice noge in se človek tako ne utrudi. Posebno bi bila taka hoja priporočljiva za pismonoše, raznašalce mleka in časopisov, sploh za ljudi, ki morajo mnogo hoditi po stopnicah. Kdor trpi na nespečnosti, naj bi si vsak večer dal na tilnik in zadaj na glavo mrzel obkladek. V ta namen zmoči brisačo, jo zloži, položi na tilnik in glavo, čez pa položi suho krpo. Možgani se od mrzlega obkladka pomirijo, in človek kmalu mirno zaspi. Tak obkadek je mnogo cenejši, pa tudi bolj zdrav kakor vsi uspavalni praški. Varuj oči. Če ima ženska poklic, kjer mora ves dan oči napenjati s šivanjem, pisanjem in sličnim, naj pomisli, koliko pri takem delu trpijo oči. Zato je treba med takim delom očem vsaj za trenutek privoščiti malo odpočitka. Že samo s tem, da od časa do časa malo pogledaš skoz okno v daljavo, ali na cesto, na vrt, na dvorišče, se očesni živci odpočijejo. Očesu se prileže, če le nekaj sekund gledaš na drug predmet. Če nosiš naočnike, jih vsako uro vsaj enkrat snemi in se s prostim očesom oziraj po sobi nekaj trenutkov. pomoč. Nedavno je vozil nek angleški parnik od angleške obale proti Ameriki. Naenkrat ujamejo druge, na morju plavajoče ladje, da parnik kliče na pomoč. Prihitijo na mesto in začudene ugotavljajo, da plove parnik brez vsake poškodbe. Kapitan jim šele pojasni nezgodo, da se je kuharju vsled močnega viharja zasi-rilo 2000 litrov mleka, katero je imel pripravljeno za svojih 1400 potnikov. Potniki so demonstrativno zahtevali odpo-moč in kapitanu ni preostalo drugega, kakor pa da si izprosi mleka pri drugih ladjah. Z mrazom je mogoče prati tako so dognali tehniki. Posebno surovo volno je težko čistiti in prati z vodo, tudi z najboljšim milom ni mogoče odstraniti inesnage. Sedaj surovo volno enostavno izpostavijo velikemu mrazu v kakšni hladilnici, kjer nesnaga zmrzne, nakar je treba volno samo otresti, pa odpada v majhnih ledenih koščkih. Kaj, če bi slično poizkusili še pri nas v kakem »ajs-kelerju«. Kako je na zvezdah Kot znano, določuje težo na našem planetu privlačna sila, ki' jo izžareva r.a razna telesa naša zemlja, oziroma gostota zraka, ki nas obdaja. Seve je privlačna sila drugih planetov povsem druga. Človek, ki tehta na zemlji 76 kg, bi tehtal na primer na luni 12.70 kg, na soncu 2000 kg, na Jupitru 133 kg. Na zvezdah med Marsom in Jupitrom bi znašala njegova teža komaj 112 gramov. Na luni bi lahko nosili z rokami teže do 300 kg, na raznih drugih planetih bi premetavali tone kot pri nas kilograme, na spet drugih pa ne bi mogli dvigniti niti borega kilograma. Na raznih zvezdah bi lahko skakali več sto metrov visoko, preskočili široke prepade in obsežne reke. n tekstilna trgovina, Maribor, Vetrinjska ulica. Tretje: Garnitura najfinejše kolonske vode, darilo tvrdke Branko Sučevič, parfumerija im trgovina s kemičnimi izdelki, Maribor, Slovenska ulica. Cenj. naročnike, čitatelje in prijatelje našega lista opozarjamo, da objavljamo kupon za peto kolo prvenstvenega tekmovanja samo v današnji številki. Preskrbite si pravočasno kupone! Kupon št. S V Mariboru: SK Železničar : ISSK Maribor V Ljubljani: Čakovački SK : SK Hermes V Kranju: SK Celje : SK Kranj .. Ime; Poklic: Stanovanje: Pogovor. Prijateljici se razgovarjata o ljubezni. Prva: »Ločitev krepi ljubezen.« Druga: ;,£eveda. Odkar je moj mož odpotoval, ljvbim Egona vsak dan bolj.« Severni tečaj. A: »Na severnem tečaju bi bilo imenitno živeti.« Darujte za azilni sklad PTLI Razno BOLJŠI JL in mnogo cenejši Č—hoklljev vaniljni suhor, kakor tudi domači keks! ter od uglednih zdravnikov priporočen zdravilni prepečenec. Pekarna Čebokli, Maribor. 2030 TRAJNI KODRI prvovrstna izdelava z garan cijo. samo din 50— Salon Banič, Tržaška 63. 2151 PERTRIX" (hP BATERIJE !|! igj NAJTRPEŽNEJŠE UCpio STARKE L 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložita znamke! 2057 CENJENIM DAMAM naznanjam da radi opustitve trgovine prodajam modele po lastnih cenah. Salon Olga. Ko POKROMANJE PONIKLANJE vsake vrste dobro in poceni izvršuje »Ruda*. Maribor, Trstenjakova 5. 1470 AVTOTAKSI Leonid Kvitko, Maribor, Mag dalenska ul- 34. telefon 28-82 1971 Na zalogi imam kompletne SPALNICE IN KUHINJE Izdelujem po naročilu vse stanovanjske opreme, stavbena dela in popravila. Solidna izdelava! Nizke cene! Se priporoča Ivan Iršič, mizarstvo, Maribor, Mlinska ul. 21. 1977 Posest Naprodaj MALA HIŠA z velikim vrtom in sadnim drevjem v Studencih- Vprašati pri Fazarnic-u Josipu, Obrežna c- .15, Studenci. 2148 ŠIRITE »VEČERNIK«! mat m m § m Živi karpi žive ičukein postrvi, linije, karauše, vedno dobra kakovost, dnevno pri tvrdki Ferdo Greiner Maribor, Gosposka ul. 2 KOLESA .Wanderer‘ v vseh cenah in izdelavah, otroški votički na krogijičnih ležajih v najmodernejši opremi. F. Lepoša Maribor, Aleksandrova 39 Najnižje cene! Ugodno odplačevanje na obroke. 1437 Prodam Prodam PLETILNI STROJ ali zamenjam za šivalnega-Naslov v upravi. 2155 NOVI RADIO APARAT naprodaj. Koroška c- 50. 2150 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam- Loška 5-11. 2152 SOBO s posebnim vhodom, eventu-elno vso oskrbo, oddam dve-ima boljšima gospodoma ali zakoncema brez otrok- Lekarniška 7- 2161 Stanovanie STANOVANJE IN HRANO poceni tovarniškim delavcem takoj. Ob bregu 16. 2157 DVOSOBNO STANOVANJE kuhinja, pritikline, takoj oddam- Betnavska c- 39- 2148 ZTA-GRAB Stanovanje išče TRIČLANSKA DRUŽINA išče sobo in kuhinjo v mestu s 15. aprilom ali 1. majem. Naslov v upravi. 2146 Službo dobi DVA BRIVSKA POMOČNIKA sprejmem takoj. Kralj, Meljska cesta. 2156 U} SrtS (Ter0! PRODAJALKO špecerijske sfroke; prvovrstna moč. do:. 25 let; staro, takoj sprejm^u, , Bpnudbe na upravo »Vččenuka« pod »Po štena in marljiva«, 2145 ---------* ojft -------- Iščemo pridnega/in poštenega jj u,." ■;/ TKALSKEGA 'MOJSTRA ki zna sanibstbjno izvrševati vsa popravila* ter voditi obrat Nastop 25 aprila. Le prvovrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Ve-černika« pod značko »Spre-ten in zanesljiv«.________2158 Iščem , BRIVSKEGA POMOČNIKA za takoj. Naslov v upravi lista- 2162 Zahvala iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii r1jmD0BRI rabljeni Ljj_1 RADIO APARATI J=3* OBROKI PO DIN100 ..-..A. p R I RADIO STARKEL ZA VELIKONOČNI KRUH, pin<'\ potice in drugo pecivo sprejema naročila in se priporoča pekarna Čebokli. 2031 ČRN PES se je zatekel. Vprašati Zrini- Novi yz Srajce pižame kravate nogavice Damsko perilo rokavice svilene nogavice od 14* Din žepne rute dobite v veliki izbiri in po nizkih cenah v modni manufakturni trgovini Josip Šrai. Maribor Palaia ban. hranilnice. Oglejte si Izložbe Ob priliki težke in nenadomestljive izgube, ki smo jo utrpeli s tako prerano smrtjo našega nepozabnega soproga iti očeta gospoda Maiza Romana avtoprevoznika v Mariboru smo prejeli toliko izrazov iskrenega sožalja, da se nam je nemogoče vsem in vsakomur posebej zahvaliti. Zato naj sprejmejo tem potom našo prisrčno zahvalo vsi, ki so izkazali svoje spoštovanje našemu dragemu pokojniku s poklonitvijo vencev in cvetja, vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, ali kakorkoli izrazili sočustvovanje. Maribor, 12. aprila 1938. Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo. pališka 2. 1 8191 skega trg 7. 21601 Izdelovanje likerjev, flezertnih uin in sirupou, zganjamo Inbnh Pr^rhm \t?r mnrihnr Rum, konjak, sliuouka, brinjeuec, droženka, JUKUD L KIUUUKL, 1 I JUl IUUI -n klekouaea _ Specijaliteta: Srenčak in Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 Ha debela UErmut Ha drobno iaeoia v ueeaiU Njegovo opazovanje pa ni ostalo brez uspeha. Kmalu je dognal, da ima Potemkin pogoste, zaupljive razgovore s cari-čino čitateljico, mlado in lepo Poljakinjo Hedviko Branicko. To se je zdelo grofu Orlovu toliko važnejše, ker je tudi sam opazil v dvorni družbi večkrat, da carinili ljubljenec na zelo očiten način odlikuje poljsko plemkinjo. Orlov je modroval: Ako bi se mi posrečilo, da prepričam carico, da ljubi Potemkin Hedviko Branicko, bi se užaljena Katarina v svoji strastni ljubosumnosti strašno maščevala; pregnanstvo bi bila gotovo najmočnejša kazen za ne zvestega ljubimca. Na ta način bi Potemkin izginil — čeprav mogoče samo za določen čas, v katerem pa bi sam izve del svojo nakano. V ta namen je dal grof svojemu tajniku in zaupniku Petru Petroviču Hava-10vu nova navodila za opazovanje Potemkina in Hedvike Branicke. Sam pa je skušal priti v carjevičevo bližino na tajen razgovor. To pa ni bilo tako lahko. Tudi pri zabavah uri mogel priti v stik s Pavlom, kajti vedno se je pojavil kak dvorjan, ki je hodil kot živa senca za car jevičem. To se je večkrat ponovilo. Končno pa se je Orlovu, ko je dala carica pri večerni zabavi citati svoj prevod Marmontelovega »Belizarja«, vendar posrečilo, da je na tiho nagovoril princa Pavla, ki se je zamišljen opiral na pozlačen rob na oknu. »Ali je vaša carska visokost bolna?« zašepeče velikemu knezu. »Sem, mili grof,« mu odvrne Pavel. »Radi pomanjkanja svobode?« šepeče dalje grof. »Pavel se zamisli, nato pa reče s trpkim glasom: »Mogoče«. »Visokost!« nadaljuje Orlov, »nimam časa za besedičenje; dovoljujem si vprašanje: Ali bi si vaša visokost želela popolne svobode?« Pavlu se zaiskre oči. Orlov je to opazil in plamteče nadaljeval: »S pomočjo svojih prijateljev, ki jim ni prav, kako nedo- stojno je zaprt sin Petra HI. izvršim državni obrat ter pozdravim vašo visokost kot carja Rusijo — ako mi vaša visokost ne odreče svojega dovoljenja.« Te besede so zelo presenetile Pavlja, vendar ne neprijetno. Zato vpraša: »Ali ste gotov svojega uspeha?« »Popolnoma gotov!« »No pa dovoljujem,« reče Pavel. Vendar pa Se vpraša: »Česa si želite grof za to uslugo?« »Vaša visokost naj potem, ko zasede prestol, obnovi zaporoško Kazačino s Si-či, ki se jo je s caričinim dovoljenjem polastil general Tekoli, mene pa imenuje za glavarja Koševoj ter mi podredi Kazačino na Donu; s temi močmi si priborim od Turkov in Tatar jev črno morsko in kaspijsko obalo ter tam ustanovim novo grško državo. Mene pa naj vaša visokost prizna za vladarja te države.« »Obljubljam s svojo častno besedo,« potrdi Pavel. »Mojemu bratu Alekseju Orlovu pa naj vaša visokost zaupa najvišje vojskovod- stvo in urad prvega ministra,« nadaljuje Orlov. Pavel za trenutek pomisli — ta pogoj se mu je zdel mogoče le prevelik — končno pa reče: »Pristanem tudi na to!« »Hvala, visokost! — Takoj bom pričel s potrebnimi pripravami. S pomočjo brata Aleksija pridobimo vojsko; ko bo pa vse pripravljeno pa že na kak način sporočim vaši visokosti.« Pogovor je prekinil s svojim prihodom grof Nikita Panin, ki so mu sledili še drugi. Pričela sta govoriti o vsakdanjih stva reli. Carjevič Pavel pa je kmalu utihnil in pričel premišljevati o predlogu grofa Orlova, ki ga je brez premišljevanja odobril, ker je v njem videl edino rešitev iz svojega zapora in neznosnih razmer. — Pravega namena, zakaj mu grof ponuja svojo pomoč ni poznal, niti ni mogel dognati. Pavel ni vedel, kako so odstranili njegovega očeta, niti ni vedel o razmerju grofa Orlova do njegove matere. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za fnseratnl del odgovarja SLAVKO PEJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. , predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.