SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AÑO) XLVII (41) Štev. (No.) 8
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17. marca 1988
Pismo avstrijskemu poslaniku
Gospod
veleposlanik Republike Avstrije
Dr. Albert Rohan
French 3671 BUENOS AIRES
Gospod veleposlanik!
Slovenci, ki izhajamo iz različnih dežel, v katerih se je avtohtono razvijala slovenska zavest in kultura, in živimo v vsej duhovni svobodi, ki nam jo daje Argentina, želimo izraziti Vam in po Vas pristojnim javnim organom Avstrije svojo zaskrbljenost spričo predlagane šolske reforme na jezikovno mešanem področju južne Koroške.
Na tern področju oddavnaj živi slovensko ljudstvo in tam se je v preteklosti razvijal pomemben del slovenske zgodovine. Danes je to področje le še obrobje strnjenega slovenskega etničnega ozemlja in se njegovi slovenski prebivalci že po naravnem populacijskem pritisku čutijo v nevarnosti ,za svoj etnični razvoj in že tudi obstoj.
Z modro vzgojno politiko po drugi svetovni vojni, ki je ob svoji uveljavitvi težila k popravi genocidnih krivic nekdanjega nacističnega režima, je bilo tam spet uveljavljeno dvojezično šolstvo v skupnem pouku, kot je bil prej vedno v ¡navadi. V tem sistemu, ki nam je znano, da daje dobre sadove, se koroškim ljudem obeh jezikov že od mladega vcepljala duh medsebojnega osebnega spoštovanja, strpnosti do drugačnih ¡in občutja obojne družbene integracije. S tem se zmanjšuje boleč občutek, da so manjšina v državi in se jim vsaj na vzgojnem področju zagotavlja potrebno varstvo.
Predlagana šolska reforma, po kateri naj bi se uvedel za vsako jezikovno skupino ločen pouk, pa zdaj grozi podreti harmonično sožitje in vznemirja skupinsko občutljivost koroških Slovencev.
Z njimi čutimo in se solidariziramo Slovenci, živeči v izseljenstvu, in se obračamo na pristojne avstrijske zvezne organe, da začeti zakonodajni postopek ustavijo.
Pri tem se sklicujemo predvsem na temeljno nalogo države, ki je pospeševani e splošne blaginje vseh domačih prebivalcev. V to šteje predvsem skrb za varstvo splošno priznanih človekovih pravic, med katerimi mora biti posebej spoštovana tudi pravica do javne uporabe materinega jezika in kulturnih posebnosti.
Bojimo se nevarnosti, da bi kvarnemu šolskemu ločevanju sledila tudi splošna narodna diskriminacija, nekakšen apartheid, kar ne bi bilo v prid tudi avstrijski državni skupnosti. Svobodno in čvrsto vzdrževanje skupnega življenja in soustvarjanje napredka je zagotovljeno le v integraciji vseh ljudskih sil. Koroški Slovenci so v vsei zgodovini hoteli ohranjati zvesto vdanost svoji deželi in biti popolnoma vrasli v njen splošni razvoj in napredek, šolsko ločevanje, ki bi ostro prelomilo z zgodovino in tradicijo, bi tedaj lahko raztrgalo medsebojno vraslost etničnih skupin in tako škodovalo zdravemu sožitju vse skupnosti.	f
Politično neodvisna Sn nevtralna Avstrija je v tej dobi tudi vzor demokratično urejene družbe. V tem pogledu uživa nedvomen mednarodni ugled. Dovoljujemo pa si spomniti, da se demokratičnost določene družbene ureditve in zdržanja državne oblasti meri med drugim tudi po ravnanju z narodnimi manjšinami in bi bilo njih zapostavljanje ovira za demokratično označitev te družbe.
Če je prezirano ravnanje z manjšinami obenem tudi v nasprotju s sprejetimi pogodbenimi obveznostmi, je pa s tem prizadet prestiž v meddržavnih odnosih in je lahko tudi ogrožen mir, ki je vedno sad pravičnosti.
V interesu slovenskega duhovnega razveja in avstrijskega kulturnega bogastva, družbenega miru in mednarodnega ugleda je torej nujno, da zvezni organi in obla-stva, o katerih vemo, da imajo do tega vprašanja odprta stališča, vedno poslušajo in upoštevajo težnje slovenske manjšine na Koroškem. Zaupamo, da se bo na zvezni ravni obnovil tekoč razgovor z obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev, ki bo privedel do zadovoljive dogovorne rešitve in do odpovedi ukrepom, ki bi pomenili nesprejemljivo vsiljevanje družbenega ločevanja in jezikovne diskriminacije s posledico postopnega etničnega odmiranja. Tak sklep bo tudi v soglasju s stališči in priporočili organov in ustanov, kot so deželni šolski svet in celovška univerza, pa tudi zvezna pedagoška komisija in juridična komisija ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja.
Ko poteka petdeseto leto, odkar je nacizem z An-schlussom pogazil svobodno Avstrijo in je to nasilno dejanje pretreslo vse svobodno misleče ljudi po svetu, izražamo prepričanje, da se svobodoljubni Avstrijci in posebej avstrijski javni funkcionarji zavedajo, da je treba zavreti vse težnje, ki hočejo po vzorih iz preteklosti, čeprav z drugačnimi metodami, življenjsko oškodovati manj-• šinsko narodno skupino.
Hvaležni bomo, če gospod veleposlanik posreduje pristojnim organom našo prošnjo, da se umakne ali zavrne zakonski predlog o ukinitvi skupnega pouka na šolah v južni Koroški in uvede postopek za izboljšanje in popolnejšo izgraditev dvojezičnega šolstva, da se tako zagotovi obstoj in neoviran ¡razvoj slovenske narodne skupnosti na ¡avstrijskem ozemlju.
Buenos Aires, 9. marca 1988 Podpisi: Lojze Rezelj, Zedinjena Slovenija in predsedniki vseh slovenskih Domov.
Razvrednotenje Osvobodilne fronte
Zoran Polič, samozvani sokolski predstavnik v OF, visok komunistični in režimski funkcionar, je v Delu 26. XII. 87 napisal gornji članek kot odgovor na razne članke o nepravilnosti NOB. članki po Poliču naj bi povsem razvrednotili vlogo OF in ji s tem vzeli pravico in možnost v iskanju poti za nadaljnji (politični in družbeni razvoj. Tudi se tako odvzema Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) možnost nadaljevati politično delovanje OF; odpira se na ta način opcija strankarskega političnega življenja. OF je imela po Poliču pravi ljudski izraz, daleč cd strankarskih in drugih negativnih pojavov. „Menili smo (Polič,-Rus, Vidmar in drugi), da je KP edina stranka, ki je po svojem programu ustrezala n"Šim predstavam o političnem delu. Že pred o-kupacijc smo sokoli in krščanski socialisti sodelovali s KP, že takrat z iskrenim priznanjem njene vodstvene politične vloge.“
Polič na široko skuša zamegliti dejstvo, da do 22. junija 1941 v An-tiimlperialistlčni fronti ni bilo govora o NOB, kaj šele, da bi se pojavilo kako dejstvo odpora proti okupatorju s strani te komunistične organi-
zacije. V to dobo postavlja Polič neki ustmeni dogovor osnovnih skupin bodoče OF o pripravi oborožene vstaje, (pred zgodovino tak ustmeni dogovor, sedaj prvič omenjen, ne velja pečenega groša; op. p.) Poziv ob sestanku 27. aprila 1941 ni mogel biti k takojšnji vstaji, ker to bi bil po Poliču zločin zoper slo-, venski narod, saj bi ga v tistem času še povsem nenačeta nemška ma-šinerija do kraja zmlela. „OF je resnično rasla od spodaj navzgor kot pravo gibanje, ne pa kot neka koalicija od vrha navzdol, če ne bi bilo OF, tudi ne bi bilo današnje svobode misli in besede.“
Poliču in njegovi predstavitvi neke demokratske OF in današnje svobode je odgovoril literat Dimitrij Rupel, poznan zagovornik slovenske identitete in samobitnosti, v Delu
9.	I. 1988. Postavlja retorično vprašanje, sli je komunistična partija res vodila OF v skladu s svojimi specifičnimi interesi in zadolžitvami. In še: ali je SZDL, naslednica QF, zares pluralistična fronta vseh naprednih sil ali je podružnica partijskega centralnega, komiteja? Odgovor pa to nikakor ni razvredno-
tenje OF. (Zakaj ne, ako je pritrdilen? op. p.) Poliču očita, da govori iz razočaranja, ker je njegova bivša sokolska organizacija danes po krivici zapostavljena in pozabljena, ker se je v usodnih časih pustila voditi silam, ki jih ni niti razumela niti dosegla. Današnji opazovalec lahko z bivšimi Sokoli, predvsem pa s krščanskimi socialisti, samo sočustvuje in potrjuje, da so res bili predmet političnega izkoriščanja. (Dejstvo znano in razglašeno že leta 1942 po opoziciji op. p.!) Daiiašnji predsednik SZDL je dovčerajšnji partijski sekretar Ljubljane, ki mu za dokazovanje pluralizma ni treba storiti drugega, kot da vošči božič in za pet minut spusti nadškofa na televizijo. Rupel razume OF kot sodelovanje različnih političnih strank in skupin za boj proti okupatorju in za premagovanje ekonomske in politične krize (to zadnje je revolucija, ki jo Rupel ne mara imenovati; op. p.). To sodelovanje so v neprimernem momentu preinterpretirali kot na pristajanje na vodilno vlogo partije. 0'd stare predpartijske (?) OF je ostal predvsem Kocbek. Rupel označi toleriranje božiča kot drobti-(Nadaljevanje na 2. str.)
iaaBBaak»>4aaaaBaaaaaaBaaaaaaaaaaasBaaBaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaBaBaBaaaaaaBaaaBaaaaaaaaBaaaBaaaaaaaaBamn«aaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaasaaaBaaaBa«Baa*ai
Slovenski oporečniki in politično izseljenstvo
V „Katoliškem glasu“ in v „Ameriški domovini“ je bil pod gornjim naslovom objavljen članek, ki ga je nato ponatisnil tudi „Tabor“, članek je napisal anonimni Hotimir in je v njem napadel slovensko politično e-migracijc,. Hotimir, ki je napisal že več člankov za zdomsko slovenske časopisje, je nenadoma in na precej nerazumljiv način opazil v emigraciji krivce za sedanje stanje v Sloveniji.
Na to Hotimirovo pisanje je krepko in utemeljeno odgovoril v „Slovenski državi“, ki izhaja v Kanadi, dr. Mate Roesmcn. Iz njegovega članka bomo posneli nekaj misli, ki pokažejo, kako neutemeljene in krivične so Hotimirove sodbe.
Dr. Roesman . pravi, da Hotimir ejiači slovensko politično izseljenstvo z nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije, ki danes žive v emigraciji. Nekdanji oblastniki Jugoslavije so že dolga leta v grobu. Poslednji mož med njimi je bil dr. Miho Krek, ki je umrl leta 1969. Še živeči (politični begunci niso bili med nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije, je neresno njim prtiti neko posebno krivdo za razsulo predvojne države, za stalinistično bratomo-rjo in za nasilni režim v povojni Sloveniji oz. Jugoslaviji.
Hotimir očita slovenski politični e-migraciji tri poglavitne grehe:
1)	da med vojno ni bila sposobna „ukrotiti in onemogočiti redkih komunističnih skupin, ki so pod masko OF začele izvajati svoje gospodstvo
Ob načrtovani spremembi zakona o osnovnih šolah v Avstriji, ki bi bila v škodo tamkajšnji slovenski manjšini, smo Slovenci v Argentini želeli javno izraziti svojo zaskrbljenost nad možnostjo, da se Izvrši kakršnakoli sprememba, ne do bi bili Slovenci na Koroškem z njo soglasni. Želeli smo izročiti tozadevno spomenico v imenu slovenske skupnosti v Argentini avstrijskemu poslaniku v Buenos Airesu.
Prosila sta za pogovor in bila sprejeta pri njem v petek, 11. marca zastopnika Slovencev, Alojzij Rezelj, predsednik Zedinjene Slovenije in arh. Jure Vombergar, podna-čelnik SLS za Argentino.
Poslanik dr. Albert Rohan je za-
na Slovenskem“;
2)	da še danes „ne uspe svetu predstaviti slovenske nacionalne svojskosti“; in
3)	da je „neučinkovita zato, ker je ideološko silno razdrobljena“.
Nato dr. Roesman nadaljuje, da je treba te očitke bolj točno, izraziti. Prvič, kdo sploh je ta zatrjevana slovenska politična emigracija, ki jo Hotimir enači z nekdanjimi oblastniki kraljevine Jugoslavije, ki danes žive v emigraciji? Drugič, ali so ti izseljenci res krivi za. slovensko katastrofo v drugi svetovni vojni; in tretjič, ali jim je mogoče očitati krivdo tudi za to, da zunanja politika zahodnih držav danes ne podlpira, vsaj javno ne, tistih sprememb, ki si jih v današnji Sloveniji domala vsi želijo ?
Dr. Roesman pove, da so slovenski izseljenci z malenkostnimi izjemami vedno in povsod nastopali kot Slovenci in se niso zatekali ped jugoslovanski dežnik. Poudarjali so drugo stran zgodovine o vojni in revoluciji v domovini, kar ni ostalo brez uspeha.
Prav nič resno ni, pravi dr. Roesman, kriviti ameriške Slovence za zunanjo politiko Združenih držav A-merikie do povojne Jugoslavije v sklopu geopolitičnih razmer, ki jih je tako močno sprevrgla druga svetovna vojna. Najprej je treba priznati, da je prav ta ameriška zunanja politika preprečila, da po letu 1948 tudi narodi Jugoslavije niso padli pod oblast Stalinovega imperija. Ko
stopnika Slovencev prijazno sprejel in v polurnem razgovoru z njima dal vedeti, da problem dobro pozna, in jima tudi pokazal aktualni avstrijski periodični tisk, ki obravnava ta vprašanja.
Ob koncu razgovora je avstrijski poslanik zagotovil, da bo našo spomenico poslal na Dunaj pristojnim oblastem. Osebno je prepričan, da se bodo avstrijske oblasti posvetovale s predstavniki slovenske manjšine o tem vprašanju.
Čeprav je zelo deževalo, je skupina slovenskih deklet in fantov prihitela pred poslaništvo in s svojo prisotnostjo potrdila solidarnost Slo-vencev v Argentini s svojimi brati na Koroškem.
pa se je notranjepolitična struktura korenito spremenila v razdobju 1966-1971, Združene države tega zdravega domačega razvoja niso o-virale in bi ga verjetno tudi podprle, ko se ne bi notranji politični tek po nekaj letih liberalizacije že decembra 1971 nenadoma obrnil nazaj. Stane Kavčič je leta 1972 postal žrtev partijske stare garde in bil odstavljen.
Tudi ne drži — da dopolnimo Roe-smancva izvajanja —, da bi bila slovenska politična emigracija ideološko silno razdrobljena. Ta emigracija je izrazito demokratično usmerjena in s prav redkimi izjemami soglaša v zahtevi po politični, kulturni, verski in gospodarski svobodi in po slovenski državni samostojnosti kakor to izraža izjava Slovenskega narodnega odbora iz leta 1985. Morebitna različna gledanja med nami pa so samo znak demokratičnega pluralizma v svobodi. Idejnih razlik pravzaprav med nami ni.
Dr. Roesman upravičeno poudari zasluge dveh Slovencev v Združenih državah: senatorja Franka. Lau-scheta in prof. dr. Cirila Žebota. Po zaslugi senatorja Lauscheta so ameriški vladni in kongresni krogi dobro obveščeni o dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji. Dr. Žebot s svojimi stalnimi članki v najuglednejših ameriških listih stalno piše o slovenskih problemih in tudi o krivicah, ki jih mora trpeti slovenski narod. Lani je dr. Žebot sodeloval pri okrogli mizi ameriškega Free-dom House, pri kateri je z argumenti nastopil v obrambo slovenskih zahtev in pravic. Zelo pomembna je bila tudi dr. Žebotova knjiga „Slovenija, včeraj, danes in jutri“, ki je šla v velikem številu tudi v domovino in je bila deležna splošne pozornosti in je bila zlasti pri mladini navdušeno sprejeta.
Pravilno poudarja dr. Roesman ob zaključku, da „poglavitna teža iz-boljšavanja političnih razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pa je v rokah slovenskega naroda samega. Pomoč izseljencev pa je tudi prepričljivejša, če se more oslanjati na sile, dejavnike, gibanja in narod v domovini.“
Še to naj pripomnimo, da je slovenska politična emigracija z vsem svojim časopisjem oporečnike podpirala, ponatiskovala njihove članke in širila njihove poglede, ker čuti dolžnost, da podpira vse, ki se trudijo za resnično demokratizacijo slovenskega mišljepja in življenja.
Sm R
SPREJEM PRI AVSTRIJSKEM VEEEPOSLANIKU
Razwreefiftétemje ©F
(Nad s I. str.)
ne in ugotavlja, da se kot rešeniki današnje vsesplošne polomije ponujajo isti, ki so nas spravili v težave. Dokumenti revolucije pričajo, s kakšnimi avtentičnimi in utopičnimi, pa tudi zmotnimi in naivnimi prepričanji so se slovenski ljudje vključevali v OF.
KOMENTAR: V Sloveniji je prisotna izrazita tendenca partije predati deloma ali v celoti rešitev iz današnje zagate neki novi OF, kjer bi seveda partija imela zopet vodilno vlogo. SZDL je bila vseskozi programirana kot neka taka rezerva. V tej duči je treba gledati Poličevo skrb za ovrednotenje OF. Rupel mu odgovarja stvarno, šibak je samo v tistem režimskem okvirčku, ko govori o pluralistični OF, do recimo dolomitske izjave. V tem je šibkost nekaterih slovenskih lojalnih oporečnikov. Ker ne upajo povedati gole in cele resnice, ne dosežejo pravega prodora. Narod, ki ve za resnico in vzrok današnjega težkega stanja, tako še vedno čaka pravega glasnika, ki bi mu dal moralno moč in razlog, da se upre mirno toda odločno današnjemu diktatorskemu in povrh še povsem nesposobnemu režimu. Priznanje krivde, kot smo jo slišali od prof. E. Kocbeka v zvezi z tragedijo v Rogu, je strahotno premalo. Krivda partije in sopotnikov se začenja s samovoljno prilastitvijo o-blasti cd ustanovitve OF, od prvega političnega umora pa do današnjega stanja, ki pri vseh znakih neke sprostitve ostane v bistvu še vedno diktatura ene stranke. Dejstva, ki jih Rupel nedvomno pozna, ki zanikajo pluralizem OF od vsega 'začetka:
v OF ni bila povabljena SLS niti 'liberalna stranka; o OF do 22. junija 1941 ni bilo ne duha ne sluha;
partizanskih vojaških akcij, ki bi mogle resno načeti nemško italijansko vojaško silo do aprila 1945, ni bilo;
90% policijsko vojaških akcij je bilo samo proti domači opoziciji; ostalih 10% akcij, kjer so bili prizadeti tudi okupatorji, je šlo za neodgovorne izzivanje, ki ga Polič sam označuje za zločin proti slovenskemu narodu;
partizani so bili vseskozi domena p-rtije, poveljniški kader, 90% v rokah partijcev, to neizpodbitno dokazuje;
partizani so bili 25% v oddelkih OZNE, vsi pa. so bili radi ali neradi udeleženi v največji tragediji naroda v obdobju od maja do julija 1945. M. Ribičič imenuje to obdobje zadnje vojaške akcije.
Narod to tragedijo imenuje drugače.
Tako Polič kot Rupel navajata razvoj OF ket nekaj posebnega na ozemlju zasedene Jugoslavije. Razlog je povsem jasen in logičen. KPS je verno sledila navodilom Kominterne. Za to dobo pred napadom Nemčije na SZ so komunisti imeli nalog sodelovati in ustanavljati fronto z drugimi političnimi in družbenimi faktorji. Društvo prijateljev SZ je tipičen zgled. Za Slovenijo so komunisti, iz svoje perspektive pripraviti revolucijo, logično ukrepali. Svojim sodelavcem, ki so po Poliču itak bili z njimi povezani še ¡pred 6. aprilom 1941, so ustvarili pretvezo neke pluralistične in nadstrankarske organizacije. V tako organizacijo so mogli ti sopotniki vstopiti in pridobiti tudi nekaj moštva. Neprimerno težje ali celo nemogoče bi bilo v Sloveniji za komuniste, če bi takoj pokazali pravo lice. V Srbiji je revolucija takoj pokazala pravi obraz. Dobili so zato u-kor cd Kominterne, zakaj uporabljajo komunistične simbole, proletarske brigade in podobno. Stalin je Djilasu še v zimi 1944-45 svetoval: sprejmite kralja, ko pa bo prišel čas, nož v hrbet. Tito in tovariši se niso povsem pokoravali in zato so tudi v Sloveniji po septembru 1943 nastopili v povsem pravih barvah. V tem nepokoravanju Stalinu je tudi že zametek kasnejše izključitve iz Kominforma.
Primer OF je identičen. OF je bila z značilno slovensko temeljitostjo razkrita v prvih mesecev 'obstoja. Politični umori, mučenje in likvidacija skoraj 1500 domačih nasprotnikov pa so OF kot roko partije povsem in v celoti razkrinkali. Isto velja za partizanstvo, ki je v večini nerado, toda zvesto izvrševalo povelja KPS. Po vseh razkritjih tolikih zločinov krvave revolucije govoriti o NOB kot bistvenem elementu iz let 1941-45 je nepravilno, meji na naivnost in povsem nerešeno pred poznanimi dejstvi. Povsem neprizadeti urednik Ameriške domovine dr. R. Susel piše (AD, februar 5/1988) o zločinskih partizanih in njih komunističnih voditeljih. Žalostni spomin za večne čase so npr. Tehirje; najnovejša odkritja postavljajo to taborišče po odstotkih nasilnih smrti, po strahoviti grozi mučenj mož, fantov, žena in dojenčkov v najslabšo luč. Mučeniška smrt pisatelja in duhovnika Kunstlja v tem taborišču zasluži mučeni-ške krono, ki bi mu jo morala .slovenska Cerkev posredovati danes. Hrvaška diaspora je skoraj izključno poudarjala pliberško tragedijo, sedaj pa prihajajo na dan podrobnosti revolucije na Hrvaškem: V maju 1945 so partizani obkolili hrvaške vojake v Banič Ogradu, v bor-
Tone Mizerit
Šolsko leto se je začelo v Argentini, pa brez pouka. Domala v vsej državi so šole ostale zaprte zaradi stavke, ki jo je napovedal glavni učiteljski sindikat, kateremu so se pridružile ostale gremialne formacije na šolskem področju, v državnem območju in tudi v privatnih šolah. Sklep je bil: če ni sporazuma, se pouk letos ne prične. In se ni pričel. ,„Beli golobčki“ so ostali doma, matere so nekoliko jadikovale, otroci večinoma bili veseli zaradi naknadnih počitniških dni, vlada pa je sklenila uradno vseeno pričeti pouk s priličnimi ministrskimi nagovori (državnih in provineijskih funkcionarjev). Pač anekdota, ki polni album argentinskih protislovij.
STOJI UČILNA ZIDANA
„Poslušaj me učitelj ti, kako se pod teboj godi...“ To precej staro slovensko pesem bi lahko zapeli radikalni vladi (in prej domala vsem ostalim vi’dam, „pod katerimi“ smo živeli). Zadeva je resna in presega snov učiteljskih plač. Gre za: celoten vzgojni problem, ki ga argentinska družba ne mere rešiti. Pedagoški kongres, ki se je pred kratkim zaključil v Cordobi, je pokazal koliko zorenj’ še manjka, predno bomo to odgovorno vzeli v roke.
A medtem je pereč problem, kako izvajati vsaj te borne programe, s temi bornimi učnimi elementi, ki jih imamo. Z uradnih položajev je kar deževalo kritik na učitelje, ker nisp hoteli začeti pouka. A učiteljske zahteve so upravičene, kaiti plače so t°-ko nizke, da bi jih lahko ocenili za „nečloveške“. Sindikat zahteva minimalno plačo 770 avstralov. A u-radno so že nakazali, da bi se glede
bi so padli skoraj vsi. Mrtva trupla teh hrvaških vojakov so ležala eno preko drugega. Tem mrtvecem so partizani odrezali na barbarski način spolovila. Matere, sestre in otroci so iskali med mrtveci svoje očete, brate. Našli' so mrtva A. Bilobr-ka in brata Žekana. Obema so zmagovalci zrezali srca in jima ju položili na prša. (Nova Hrvatska, februar 1988)
V državljanski vojni je revolucija z uporabo surove sile, brez spoštovanja vsakega zakona in človeškega principa, zmagala. Po 43 letih popolne oblasti je povsem odpovedala. Na Zanadu reapos&bria vlada zleti v 2 do 3 letih. Desne diktature, manj radikalne, se obdrže 10 do 20 let. Kolika bo doba rdečih dikta-tur ?
dr. Peter Urbanc
številke lahko pobotali. Ne morejo pa odstopiti od zahteve, da,so določi neka temeljna plača za vso državo, da se dokončno odpravijo krivične razlike med enimi in drugimi provincami. Kako je mogoče, da v Santiago del Estero nekateri učitelji prejmejo komaj 200 avstralov mesečne plače? Ako je provinca revna, in jim ne more več plačati, je dolžnost države, da priskoči na pomoč. Če hočemo odpraviti zaostalost in doseči vsaj minimalni razvoj, je treba začeti pri vzgoji.
Pa ni trebi iti tako daleč. V okolici Buenos Airesa je učiteljica dobila 350 avstralov zadnje mesečne plače. Od teh je porabila 60 za nakup najpotrebnejših elementov, da lahko začne s poukom. Tega gradiva ji ne plači ne šola, ne država. V nakup jo tira njena odgovornost. Lepo in hvalevredno. A za ostale' dni meseca ji ostane le 290 avstralov. Zadnja povišica učiteljskih plač je bila novembra. Koliko je medtem narasla draginja?
Najbolj žalostno je, ,da je za vlado šolski problem pravzaprav drugorazredna zadeva. Zaradi učiteljske stavke ni bilo ne z’sedanje ministrov, ne sklicanje kakega svéta. Niti kaka parlamentarna komisija ni zahtevala odgovora od vlade, niti kongres ni klical ministra, naj informira. Medtem pa narod naprej vzgajata mrtvi Olmedo- in živi Porcel, katerih stari filmi so tragično prišli v modo.
TEŽKA ATLETIKA
V tem športnem prvenstvu tekme do predsedništva je toliko četrtfinalnih in polfinalnih tekem, da jim včasih človek kar težko sledi. V tem območju se je pretekli teden odločila nova etaipa. Šlo Je to pot za osebo, ki naj zaseda podpredsedniško mesto na listi obnoviteljske struje peronistinih predkandidatov. Kmalu bodo notranje volitve, in Cafiero se je moral odločiti. Izbira je presenetila ne le javnost na splošno, marveč tudi dobro informirane opazovalce in široko peronistično rajo.
Cafiera bo spremljal kc-rdobski vodja Juan M’miel de la Sota. Izbira je po svoje logična. Buenc-s Aires in Córdoba sta največji argentinski provinci, odločilni kadar gre za volitve. Radikali imajo za predsedniškega kandidata sedanjegi kordobskega guvernerja, za podpredsedniškega pa je nastopil Juan Manuel Casella, ki so ga peronisti porazili na zadnjih guvernerskih volitvah. Sedaj peroni-sticna predfo-rmul’ cbnoviteljev vsebuje za predsedniškega kandidata
buenosaireškega guvernerja, za podpredsedniškega pa Kordobčana, ki so ga radikali porazili na zadnjih guvernerskih volitvah. Torej perfektna simetrija.
A geometrija je imela kaj malo o-praviti pri tej izbiri, čeprav čudno zveni, ko govorimo o peronistih, gre tu bistveno za ideološko debato. Obnovi tel jska struja se je odločila, da varuje politično in ideološko čistost. Hoče pokazati, da se počasi odmika od desnega kril3, da so vedno šibkejši stiki s pravovernimi elementi starega peronizma. Cafiero in njegovi se čutijo dovolj močne, da v tem trenutku pokažejo sve-j-o linijo in jo predstavijo stranki, pa čeprav bo potem treba krpati luknje in celiti rane. Zato je odpadel skoraj gotovi kandidat, bivši guverner velike province Santa Fe, José Manuel Ver-net.
In vendar je Vernet eden najbolj upoštevanih mož nove peronistične generacije, priljubljen v svoji provinci, upoštevan na splošno v stranki in izven nje. Tako močan je njegov vpliv, da so že začeli govoriti o možni tretji varianti, ki naj nastopi na notranjih volitvah: ta bi bila Luder-Vernet. Ideja je bolj podobna sanjam kot realnosti, a vendar je, zà vsak slučaj, Cafiero vrgel trnk Vernetu, češ naj ga ¿premija na volilni kampanji. Na trnku je visela zanimiva vaba: ministrstvo za javna dela, če zmaga na volitvah prihodnjega leta. Nekaj podobnega se je zgodilo z mendoškim guvernerjem Bordonom, kateremu ponudba se tiče ministrstva za zunanje zadeve. Vsekakor so zanimivi ti računi brez krčmarja, ko se delijo kosi kožuhi na levo in desno, medtem ko medved še mirno spi v brlogu.
OBLAČNO NEBO
Medtem se gospodarski in socialni položaj nenehno slabša. Marčevsko inflacijo že računajo v višini 14%. Številni sindikati so dosegli zasilne povišice, medtem ko pričenjajo zasedati nekatere paritetne komisije. Pri drugih položaj ni tako rožnat. O zasedanju komisij ni ne duha ne sluha, začasnih sporazumov tudi ni, zadnje povišice plač pa so bile meseca decembra. To povzroča hud notranji pritisk, kateremu vlada ne najde zdravila.
Glede sindikalnega zakona, ki je bil snov polemike in nesporazumov, se je končno združeno našel izhod iz zagate. Senat je potrdil delno spremenjen tekst, ki ga mora sedaj dokončno odobriti poslanska zbornica. A to je bolj važno za sindikalne vodje kot za delavstvo. Delavca vedno manj zanima razmerje med vlado in gremialno strukturo, vedno bolj ga tare , skrb kako preživeti do konca meseca. In ta skrb lahko vsak trenutek povzroči hudo eksplozijo.

■ oa	din d« « ■ n ■ na» * a u a ■ ■ e uni n>sito* n n a« ■ c R«(aaaigRiiB»«aaati ■■anac ■ a« au nasaa aa aas ■ * ■ BBMBBaBB
BaaKaaiBiiBiiiiaBiaaMaaiBiiiiiaaBCinacaiiaBaaaaaiiBaaaiiiiiiaaiaHiaaaaaaMiaaiaaiaaHaaaiaNiaaiakaaaaaaaaaaiiaBaaaaa
ŠKOF DR. JANEZ JENKO:
Argentina je najmočnejša postojanka slovenstva
Koper, januarja 1988
Aprila lanskega leta smo v Argentini sprejeli koprskega škofa dr. Janeza Jenka, ki je sedaj že v pokoju. Malo pred odhodom v Južno Ameriko je škof Jenko predal škofovsko oblast Metodu Pirihu, sedaj najmlajšemu slovenskemu škofu. Vsekakor preživlja škof Jenko večji del svojega življenja še vedno v delovni sobi, kjer se naprej trudi za rast slovenske Cerkve na Primorskem. To je bil njegov prvi obisk v Argentino. Prej je potoval trikrat v Združene države in Kanado in enkrat v Avstralijo. Leta 1976 je bil na evharističnem kongresu v Filadelfiji, devet let pozneje pa je imel zlato mašo v Severni Ameriki. Večkrat se je tudi mudil pri Slovencih v Nemčiji, Franciji in drugje po Evropi. Dobro tudi pozna več slovenskih duhovnikov, ki so se izselili v Argentino. „Tone Orehar je bil moj sošolec, dr. Filip Žakelj pa prefekt v Škofqvih zavodih, ko sem bil tam. Predstojnik sem bil Mirka Gogale, pa tudi šest let ljubljanskega nadškofa Šuštarja.“
Po kratkem obisku v koprski stolnici, po površini največji v Sloveniji, se je razvil zanimiv pogovor, ki se je v glavnem sukal okoli škofovega lanskega obiska.
Kaj je zri Vas pomenil obisk slo-
venske skupnosti v Argentini? Katere so pozitivne točke tega obiska?
ŠKOF JENKO: Od tega obiska je preteklo že sedem mesecev, človek marsikaj pozabi, še prav posebno imena. Ker sem malo starejši, je v tem pogledu težje. Vsekakor je bil obisk izredno pomemben. Imel sem najlepše doživljaje o življenju naših rojakov v Argentini, zlasti tistih, ki so se po oseminštiridesetem letu preselili v Argentino. Pri preselitvi je precej posredoval Janez Hladnik, katerega sem dobro poznal, ker je bil zavodar kot jaz. Bil je nekaj časa kaplan v Kostanjevici, kjer sem mu prepustil mesto, ko je moral zapustiti Zagreb, ker je tam postal nadležen določenim krogom. Iz Kostanjevice je šel v Argentino. Tam je po vojni dosegel pri predsedniku Peronu, da je sprejel te Slovence, ki so bili v Italiji. Razveseljivo je predvsem to, da ste Slovenci v Argentini ohranili svojo narodnost, jezik, vero in da ste povezani med seboj. To so velike vrednote. Brez dvoma je tudi posebna milost, da je imela ta skupina, ki je šla v Argentino, med seboj veliko duhovnikov in katoliških intelektualcev, ki so skupino držali skupnj in jo vodili. Zelo pozitivno je bilo, da so kmalu ustanovljali skupne domove, ki so postali njihovo družabno središče.
Tam so se tudi zbirali k službi božji, imeli sobotno šolo in druga kulturna udejstvovanja. To je res nekaj posebnega. Nekaj podobnega, a v manjši obliki, sem videl v Avstraliji, toda tam so ljudje veliko bolj raztreseni in je nemogoče, da bi se tako zbirali. Podobno imajo tudi v New Yor-ku, kjer se Slovenci zbirajo vsako nedeljo v cerkvi Sv. Cirila, imajo šolo enkrat na mesec, pa ostinejo skupaj še čez popoldne, da se malo povežejo. V tem duhu kot v Argentini pa ni nikjer ohranjeno. Posebnost je tudi, di so družine zelo močne. Družina s petimi, šestimi in tudi desetimi otroki je res nekaj hvale vrednega in v teh časih nekaj izrednega. Potem pa to, da se čutijo povezane' med seboj. Tudi tisti, ki so bolj uspeli in postali industrialci, ne mislijo samo nase. ampak skušajo pomagati svojim rojakom in jih jemljejo čim več v službo. Zičudil sem se, da nisem videl Slovencev, ki bi se ukvarjali s kmetijstvom, čeprav je v slovenskem narodu precej kmetijstva in mnogi so bili doma kmetje ali pa so bili to vsaj njihovi predniki. Po večini so intelektualci, obrtniki, v upravnih službah, kar vse je gotovo veliko lažje, zlasti ker živijo v mestu, kjer ni možnosti za kmetijstvo.
Ali ste imeli tudi kakšno opombo?
ŠKOF JENKO: V vsakem človeku je nekaj dobrega in kaj slabega. Nikoli ne smemo reči, da je pri nas vse dobro, pri naših nasprotnikih pa vse slabo. V tem oziru si moramo prizadevati, da se osvobodimo svojih
napak in slabosti, pa da tudi na drugem priznamo dobre stvari. Kot kristjani morimo vsakega človeka ljubiti, razlikovati moramo med grehom in osebo. Greh moramo obsoditi, osebo pa ljubiti in si prizadevati, da ji pomagamo. To je krščansko gledanje. Tako tudi krivice, ki so bile storjene našim ljudem doma, je treba odpustiti in človek mora biti pripravljen se z nasprotnikom tudi pogovoriti. Imel sem vtis,- da je v tem oziru milo zaprtosti. Nikoli ne smemo reči, da je naša sodba stopro-centno pravilna, zmeraj se lahko še kaj popravi. Bog je tisti, ki se nikoli ne zmoti, ki vse točno vidi. Lju-
dje smo pač samo ljudje. Omejeni.
Kaj lahko Slovenci v Argentini naredimo za domovino?
ŠKOF JENKO: Vedno sem želel, da bi bilo malo več povezave z domovino, da bi m’lo tega duha presadili med naše ljudi doma: .da bi bili naši ljudje malo bolj verni, imeli več otrok in fciili notranje bolj povezani. Tukaj na Primorskem kristjani kot taki izumiramo. Veliko več ljudi pokopljemo, kot pa krstimo. Prebral sem v Nevi reviji intervju s škofom Leničem, kjer lepo pove, kako se pri nas razmere dejansko le malo spreminjajo: duh partije je o-stal v glavnem, kakršen je bil. Ven-
NOVICE IZ SLOVENIJE
ŽIRI — Za športnika leta so člani Društva športnih časnikarjev Slovenije z anketo znova izbrali alpska smučarja Matejo Svet in' Bojana Križaja.
LJUBLJANA — Sto Goršetovih plastik so razstavljali v januarju v Moderni galeriji. So to dela iz obdobja 1980-1945, v katalogu pa je dr. Ivan Sedej napisal spremno študijo, škoda le, da Goršeta smejo šele po njegovi smrti ponovno odkrivati!
LJUBLJANA —■ Večer sakralne glasbe sta pripravila v Veliki dvorani Cankarjevega doma Mladinski zbor RTV Ljubljana in Consortium musicum. Prvi je pod vodstvom Matevža Fabjana zapel ciklus A ceremony of Carols skladatelja Benjamina Brittna. (Delo je pred leti v dvorani Slovenske hiše predstavil zbor „bariloških slavčkov“ Lučke Kralj Jermanove). Sodelovala je harfistka Ruda Ravnik. V drugem delu je z dirigentom Mirkom Cudermanom in organistko Cecilijo Kobal Consortium musioum zapel deset slovenskih 'božičnih pesmi.
MARIBOR — V znak protesta proti nerešenemu vprašanju študentske in srednješolske prehrane je Univerzitetna konferenca mladine v Mariboru organizirala na osrednji tržnici akcijo zbiranja hrane za lačne študente. V dveh urah so predvsem branjevke in upokojenci pet študentskih zabojev dobesedno zasuli s krompirjem, zeljem, regratom, fižolom, klobasami, kurami, sadjem, konzervami, mlekom, oljem in jajci, nekdo pa je celo prinesel liter brinjevca. S to akcijo so študenti hoteli opozoriti na smešno nizko subvencioniranje študentske prehrane (55 dinarjev za študentsko kosilo; dolar — 1307 din).
CELJE — Mohorjeva družba je ob
koledarju za leto 1988 poslala na knjižni trg še štiri knjige v redni zbirki, in sicer iz naslova Slovenske večernice (13'6. zvezek) literarno delo Mirka Mahniča Devet mesecev, drugo knjigo ali drugi del Pomoč iz domače lekarne, ki jo je napisal stiski prior P. Simon A-šič, kniigo o slovenskem romarstvu 'z-pod peresa Jožeta Dolenca z naslovom Slovenski romar in kot osimi zvezek v zbirki Naši kraji delo Viktorja .Smoleja z naslovom Sava na Dolenjskem. Naklada redne zbirke znaša 38.000 izvodov. Za prihodnje leto pa so v načrtu v redni zbirki: Koledar za leto 1989 s standardnimi vsebinskimi sklopi, pesmarica z naslovom Slavimo Gospoda, knjižica pravljic z imenom Makalonca, priročnik z naslovom Pletemo za družino in dom, pripoved Marte Kmet Učiteljica. V tisku je tudi Pastoralna psiholo-
gija dr. Antona Trstenjaka, v pripravi pa Pastoralna antropologija istega avtorja, Metoda načrtovanja rojstev zakoncev Billings, Zgodovina Cerkve in zbornik z naslovom Na pragu tretjega tisočletja.
LJUBLJANA — Simfonični orkester Slovenske filharmonije je s slavnostnim koncertom v dvorani Cankarjevega doma počastil dvojni jubilej: osemdesetletnico prve in štiridesetletnico povojne Slovenske filharmonije. Jubilejni koncert je predstarvil dvoje, novih slovenskih del. Skladatelj Darijan Božič je napisal slavnostno uverturo za igralca in simfonični orkester Sicut lauda-ret Gallus (Tako bi hvalil Gallusa). Maks Strmčnik pa je napisal Koncert za orgle, pojočo žago in orkester. V drugem delu pa je dirigent Uroš Lajovic predstavil še Haydnovo Mašo in tem-pore belli, ki jo je skladatelj posvetil Ljubljani, potem ko ga je Filharmonična družba izvolila za svojega častnega člana. Poleg orkestra so nastopili še zbor Consortium musicum ter solisti Olga Gracelj, Eva Novšak-Houška, Jurij Reja in Josip Lešaja.
LJUBLJANA — Za kupovanje oblek ni več denarja. Tekstilci so novembra naredili manj kot pred letom, skladišča pa imajo precej bolj polna. Težke bo popraviti nastalo škodo. Stroški tekstilcev naraščajo, s tem pa tudi cene njihovih izdelkov. Zavedajo se, da na oblačilne potrebe domačih kupcev ne morejo računati, zato iščejo izhod na mednarodnih trgih.
LJUBLJANA — Društvo glasbenih umetnikov Slovenije že od leta 1B80 podeljuje Betettovi nagradi in listino za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti in za družbeno dejavnost pri širjenju glasbene kulture. Letošnja Betettova nagrajenca sta hornist Jože Falout in tenorist Jurij Reja, listino pa je prejela ljubljanska Akademija za glasbo.
UMRLI SO:
Francka Kukovec, žepovci; Ivan Andol-šek, Opčine; Neža Remšak roj. Koritnik, Dragomer; Marija Navak roj. Čop, 88, Breznica; Erna Rajtmajer roj. Fršdn in Milan Zupanek, Celje; Frančiška Puhar roj. Vodišek, Katarina Rakovec roj. Marinek in inž. Metod Pirc. Kranj; Matevž Čop in Avguštin Žerjal, Piran; Dora Hlede roj. Šuligoj, Avče; Jožefa Hu-dohmet, 90, Jože Mehle in Marija Slokan, 90, Laško; Ivanka Božič roj. Bizjak in Franc Vuga, Izola: s. Matilda Pavla Dovč, Pristava; Zalka Podržaj in Rozalija Vovk, Škocjan; Mimi Čihal roj. Pelc, 75. Hrovače; Peter Stare, Bovec; Frančiška Nelbee roj. Virnat, 93, Rudnik; Jože Černoš, Trbovlje; Franc Gabrič, Dobrava pri Jesenicah; Anton Kožuh, 82, Radeče pri Zidanem mostu;
darle tisti, ki imajo oblast, ravnajo s Cerkvijo malo bolj milo in blago. Sta nam pa še vedno zaprta radio in televizija in v tem ni nobene izboljšave. Največja pokora je pa za nas šola, ki je še zmeraj močilo pod vplivom ateizma. Nekateri hočejo v tem oziru mladini vero bolj ali manj iztrgati. To v vseh pogledih kvarno vpliva. Jaz sem mislil zlasti, če bi se mogli kakšni intelektualci ali obrtniki preseliti domov. Pa tudi k'kšni študentje, da bi študirali in si poiskali službo v Sloveniji. Vem, da je težko, ampak to bo domovini zelo koristilo.
V čem?
ŠKOF JENKO: V dobrem zgledu. Potrebujemo vaših zgledov. Nekateri podjetniki so mi rekli, da bi bili pripravljeni navezati trgovske stike z zamejci, Tržačani, Korošci, Goričani. S tem bi jih tudi narodno podprli. Veliko ljudi popušča v veri, ker ne morejo živeti. So v stalnem trepetu za življenjski obstoj. Če ni možnosti, da bi Slovenci prihajali za stalno, potem bi pa želel, da bi vsaj obiskovali domovino', da se čimbolj povežemo.
Kakšno je bilo Vaše srečanje s slovenskimi Primorci?
ŠKOF JENKO: Na žalost se je večji del potomcev tistih ljudi, ki so se izselili pod fašizmom, že asimiliral. Nekaj malega se še zbira v cerkvi Sv. Rafaela, kjer je svetogorska Mati božja. Tam sem imel mašo zadnjo nedeljo svojega obiska, po maši pa je bilo družabno srečanie. Videl sem predvsem starejše ljudi. Močno sem
priporočal gospodu Škerbcu, naj se tem Slovencem čimbolj posveča, da bodo imeli možnost krščansko umreti. Društva Triglav nisem obiskal, ker me ni tudi nihče povabil. Slišal sem pa, da je tudi tam bolj malo slovenskega. Asimilacija je naravni zakon, ki se mu ni mogoče popolnoma izogniti. Velik plus je, če notranje držimo skupaj. Sam mislim, da ima tudi drživa precej koristi od teh Slovencev. Sposobni, delavni in pošteni so. Zlasti je pa odlična vzgoja po družinah. Zato država nima razlogov, da bi pritiskala nanje z asimilacijo.
Bi želeli še kaj povedati io Argentini?
ŠKOF JENKO: Videl sem, da otroci zvesto hodijo v slovensko šolo. Pred leti, ko sem bil v Kanadi, so otroci pri maši izrekali prošnjo, ,,da bi šola čimprej zgorela, da ne bi bilo treba več k pouku“. Tega v Argentini nisem slišal. Otroci staršev, ki so bili že v Argentini rojeni, redno obiskujejo slovensko šolo. So tudi izredni primeri, da so nekateri umaknili, včasih tudi zaradi osebne užaljenosti, mešanih zakonov ali narodnih cdpadcv. Ogromna večina drži skupaj. Dobre verne družine so tudi dale osemdeset duhovniških poklicev v štiridesetih letih. Sedaj je šest bogoslovcev, to je velika reč. Veliko slovenskih duhovnikov je u-mrlo. pa jih je še zmeraj petinšestdeset. Imajo tudi močan verski tisk. Gotovo je Argentina najmočnejša postojanka slovenstva.
Pogovarjal se je Janez Vasle
X SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Rojstvi: V družini Janeza Pustavrha in ge. Veronike roj. Hrovat se je rodil
12.	marca sin, ki bo dobil ime Martin.
V	družini Gregorja Batagelja in ge. Miriam roj. Jereb se je rodil 9. marca sin, ki se bo imenoval Maksimilijan Gregor.
Čestitamo!
Krst: V cerkvi Marije Pomočnice, Don Bosco, Ramos Mejía je bila krščena Lucija Mihaela Šimenc, hčerka Andreja in ge. Beatriz roj. Pérez. Botrovala sta Maruša in Luciano Padovani. Krstil je župnik Tone Rant SDB.
V	soboto, 12. marca, je bil krščen v cerkvi Marije Fomagaj Matija Aleksander Jakoš, sin Marjana in Karle roj. Malovrh. Za botra sta 'bila Marko Jakoš in Klavdija Malovrh Jakoševa. Krstil pa je Jože Škerhec.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj sta bili krščeni: v soboto, 12. marca, Danijela Barbara Štefamič, hčerka Jožeta in Silvije Oblak; botra sta bila Danijel Oblak in Claudia Edith Rosa; v nedeljo, 13. marca, Marirja Aleksandra Podržaj, hčerka Antona ml. in Vere Breznikar, botra sta bila Miha Podržaj in Kristina Breznikar por. Rant; obe je krstil dr. Jure Rode.
Družinam čestitamo!
Smrti: V Caserosu je umrl Ferdinand čuk, v Munru pa Marjeta Amon.
Naj počivata v miru!
BORIS KOMAN — 80 LETNIK
V nedeljo, 13. marca, je bil med Slovenci v Mar del Plati in v Mi-r'maru lep praznik, slavje osemdesetletnice gospoda Borisa Komana, njihovega dušnega pastirja.
Na predvečer so se pomembnega jubileja spomnili v zavodu sv. Vin-
Ivan Gorišek, Loka pri Zidanem mostu; Zora Turk roj. Muha, 82, Križ pri Tomaju; Gabrijel Dežman, Sodražica; Francka Ileršič, Rakek; Ludvik Lapajne. Vojsko nad Idrijo; Pavla Toman roj. Čebavs, Radovljica; Jože Kruleč, Vojnik; Alojzija Bizjak. Polzela; Viktor Mače/k, Sl. Bistrica; Ludvik Cankar, P. Gradec; Cilka Koderman, Moravče; Roza Consolari, Maribor; Roman Lesar. Dolga vas; Andrej Kovač, Vrhnika: Marinka Burja, Jesenice na Dok; Rudolf Kogoj. 88, Tržič: Marija Omahen rol. Glavina, Bertoki; Janko Ulaga, Pentjug pri Celju; Marija Goršič roj. Rozman (¡Černetova maa). 91, Podtabor; Franc Sršen, 82, Komenda; Pavla Megušar, 62. Šmartno pri Litiji; inž. Venčeslav Funtek,' Črnomelj; Ivana Mulja-vec roj. Fropotnik, Litija; Borislava Vrenko, Kropar na Gor.; Julka Žagar roj. Ješelmk Trava; Andrej Štebljaj, Portorož; Oskar De tre c. Stična; Vera Šajne roj. Škamperle, Dol. vas; Janko Tekavec. Vel. Lašče; Marija Suhadolnik ro.i. Modrijan, 91, Verd; Slavko Ivaniišič. Ljutomer: Marija Kostanjšek roj. Mulej, 74. BI. Dobrava; Franc Berginc. Soča: Albin Koman, Lesce; Rafko Manfreda, Solkan.
cencija, kjer jubilant Boris Koman pastiruje že 27 let. S krajevnim škofom msgr. Romulom Garcia sta so-maševala jubilant in msgr. Alojzij Starc. Mardelplaški nadpastir se je v pridigi zahvalil 80-letniku za njegov duhovniški zgled in za vse delo, ki ga že 39 let opravlja v Mar del Plati. Naslednji dan pa sta bili zahvalni slovenski maši v Mar del Plati ob 11. uri in v Miramaru ob
18. uri. V Mar del Plati je pel slovenski pevski zbor, v Miramaru pa je bilo ljudsko petje. Pri obeh mašah je pridigal dr. Alojzij Starc, delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini. V pridigah se je zahvalil Bogu, da je zlatomašnika, ki se bliža biserni maši, ohranil krepkega in duševno bistrega ter vnetega za vse dobro. Po maši v Mar del Plati se je veliko rojakov udeležilo' skupnega kosila. V Miramaru pa so se rojaki po maši zbrali v Slovenskem domu, kjer so ob pozdravnih besedah Janeza Jelenca, petju in skrbni postrežbi ter pogovoru preživeli prijetne ure. V obeh krajih je bila vidna hvaležnost naših ljudi do jubilanta in velika prošnja, naj ga Bog ohrani še mnoga leta.
Boris Koman, ki je vsej naši skupnosti dobro poznan, je bil rojen
13.	marca 1908 v Radovljici na Go-
Janez Vasle
V torek, 2. februarja je imel samostojni koncert v cerkvi Sv. Družine v Ljubljani basist Janez Vasle. Spremljal ga je priznani slovenski mojster na orglah Hubert Bergant. Ob polni zasedbi — bilo je kljub snežnemu vremenu okoli petsto poslušalcev, med njimi tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar — sta glasbenika predstavila spored predvsem cerkvenega značaja. Pred začetkom koncerta je župnik Janez Rihar, veliki 'prijatelj argentinskih
S policaji nad
V slovenskem zamejstvu se večkrat dogodi, da se oblasti obregnejo ob slovenščino. Poznano nam je bilo pred leti mazanie dvojezičnih tabel na Koroškem, šolski problemi itd. Kot eden žadnjih pa se je pred mesecem dni pripetil dogodek, ki meče kai slabo luč na italijansko odprtost.
Prof. Samo Pahor iz Trst"1 se že dalj časa bori za uradno rabo slovenskega jezika na Tržaškem. Večkrat je že vodil boje za priznanje materinščine tako s pisano besedo kot z osebnim ravnanjem. To pot je hotel uspeti z uporabo slovenščine na tržaški pošti. Tako je pripravil svoj načrt za 10. januar. Že prej je pismeno — v slovenščini — sporočil poštni upravi, da naj si dobe prevajalca, ko bo prišel plačat avtomobilsko takso s slovensko izpolnjeno položnice (znesek in naslov). Res je zjutraj prišel, s rnu položnice niso hoteli sprejeti. Ko je še vztrajal so odgovorni poštni uslužbenci poklicali policijo, ki je profesorja Pahorja s silo odvedla od poštnega okenca, ga vlekla po tleh, obrcala in prostaško opsovala, češ naj gre v Jugoslavijo... Npto so ga odvlekli v tržaške zapore.
To Pahorjevo ravnanje gotovo ni bilo protizakonito. Po Londonskem memorandumu iz leta 1954 (ko je bile razdeljeno STO •— Svobodno tržaško ozemlje — med Jugoslavijo, ki je dobila cono B, in Italijo s cono A — Trst in okolico) imajo Slovenci na Tržaškem pravico, da se poslužujejo Ustnega jezika v odnosu do oblasti
slovenščino
in upravnih organov. Toda teh odločb italijanski parlament ni ratificiral, po sporazumih v Osimu leta 1975 sta ta memorandum vladi Italije in SFRJ kolikor toliko potrdili, a nikjer ni nič določenega. Zakon o globalni zaščiti Slovencev pa, ki bi ta vprašanja dokončno rešil, o-staja fata morgana.
Seveda je to dejanje vzbudilo silovito ogorčenje Slovencev. Policija se je izgovarjala, da je Pahor motil poštno poslovanje in se upiral aretaciji, a priče so izjavljale, da je policija z njim postopala izredno brutalno. Slovenska mladina je takoj odgovorila s široko protestno akcijo na glavnem trgu, posebej pa še z novimi poskusi uporabe slovenščine na pošti. Drug za drugim so mladi pristopali k okencu, in vlagali poštne položnice z denarno naložbo v korist Rdečega križa — seveda v slovenščini. Pošta teh ni hotela sprejeti, a policije si ni več upala poklicati. Po zadnjih informacijah je bil profesor Samo Pahor pogojno obsojen na nekaj mesecev ječe.
Tako se „demokratična“ Italija obnaša do Slovencev. Že prej jim je vzela pravico do vlaganja prošenj v slovenščini na državno ali deželno vlado, sedaj pa z vso prisilo pretepa in psuje človeka, ki je hotel po vseh božjih in človeških postavah občevati z upravnimi organi v svoji materinščini! Vendar upamo, da bo ta nedemokratičen in brutalni dogodek-prinesel razčiščenje na Tržaškem glede uporabe slovenščine.
renjskem. Gimnazijo je obiskal v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je z odličnim uspehom maturiral leta 1927. Po končani gimnaziji je vstopil v ljubljansko bogoslovje. V duhovnika ga je posvetil škof dr. Gregorij Rožman 3. julija 1932. Isti dan so postali duhovniki tudi Janez Kalan, Pavel Slapar, Anton Smolič, Jože Vovk, Ignacij Štrancar, Jože Cvelbar in drugi. Po novi maši je šel za kaplana v Metliko, nato pa na Brezovico pri Ljubljani, kjer je po smrti župnika Lavriča postal župnijski upravitelj.
V	maju 1945 je odšel v begunstvo. Begunska leta je preživel v taboriščih v Kellerbergu in v Spittalu ob Dravi, kjer je poučeval otroke in vsestransko sodeloval pri dušno-pastirskem delu.
V	Argentino je prišel v februarju 1949. Nadškof msgr. dr. Tomaž J. Solari ga je poslal za kaplana v župnijo sv. Petra v Mar del Plati, ki je kasneje, leta 1957, postala stolnica novoustanovljene škofije, ki je dobila ime po tem mestu. Prvi škof msgr. dr. Rau ga je imenoval za ekonoma na škofijskem ordinariatu, kjer ga je potrdil v službi tudi njegov naslednik škof Pironio in za njim do upokojitve škof Garcia. Vsi so cenili njegovo vestnost in trezno mnenje. Nekaj let je tudi upravljal stolno župnijo, dokler ni odšel za hišnega duhovnika v zavod sv. Vincencija, kjer je še danes. V zavodu je poučeval verouk in skrbel za dušni blagor, kar dela še danes.
Že dolgo vrsto let je član duhovniškega sveta mardelplaške škofije, asistent škofijskega odbora ženske Katoliške akcije. Ob vsem tem delu pa z veliko ljubeznijo skrbi za Slovence, ki živijo v škofiji Mar del Plata.
. Jubilantu, ki z veliko ljubeznijo, z molitvijo in radodarnostjo spremlja vse naše življenje, kličemo: Na mnoga leta!
A.	S.
v Ljubljani
Slovencev, predstavil namen koncerta. „Na svečnico, ki je Marijin praznik, bomo prisluhnili delu raznih avtorjev, ki nam jih bosta predstavila solist Janez Vasle in organist Hubert Bergant. Slednjega ni potrebno posebej predstavljati. Basista Janeza pa lahko spoznamo iz intervjuja v februarski številki Ognjišča. Njegov glasbeni talent izhaja iz žive slovenske skupnosti v Argentini, simbola trdoživosti, slovenstva in zvestobe Cerkvi. Obema smo lahko hvaležni ne samo za večer, ki ga pričakujemo, temveč tudi za. velikodušno potezo. Odrekata se honorarjem v korist knjižne pomoči argentinskim Slovencem, ki že začenja u-spevati, za kar tudi vi namenjate svoje prostovoljne prispevke.“ Tudi v Družini je bil oglas, teden pred koncertom.
Spored je bil: Herr, Gott Abra-ham’s, arija iz oratorija Elija, F. Mendelssohn; Mache dich mein Her-ze rein, arija iz Pasijona po Svetem Mateju, J. S. Bach; Jesús Chri-stus unser Heiland BWV 666, J. S. Bach (orgle solo); Pañis Angelicus,
C.	Franck; Ave Maria, F. Schubert; Concertino I, II, III, L. Graap (orgle solo); Balm in Glie^d, negro spiri-tual; El nacimiento, A. Ramírez; A-ria pastoralis variata, F. X. A. Mur-schhauser (orgle solo); Angelsko petje, I. Hladnik; Adeste fideles, J. Reading; Sveta noč, J. Gruber.
Po koncertu je nadškof dr. Šuštar pozdravil oba glasbenika. Vasletu je rekel: ..Ta večer bc- veliko koristil medsebojni povezanosti med argentinskimi Slovenci in domovino.“ Neki gospod je podaril celo zbirko knjig Naša beseda, ki je namenjena Carapachajskemu domu, ker je Vasle član tega doma. Denar, ki se je nabral iz prostovoljnih prispevkov, bo vložen v knjige, ki bodo potovale v Argentino za slovensko skupnost.
V februarski številki Ognjišča pa je urednik Bole objavil dolg pogovor z našim basistom, kjer je ta podrobno govoril o svoji pevski karieri, o svoji glasbeni reviji Promúsica ter o delovanju med Slovenci. Poleg tega je bilo objavljenih tudi več slik.
Veseli smo, da se je naš prijatelj, ki je zvest dopisnik našega lista, tako uveljavil tudi v domovini.
MALI OGLASI
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-81157.
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, ' sreda, petek od 17. do 19., Don Bosco 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As — Tucu-mân 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana j.19 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vemet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - TE. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574 , 664-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA —- PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
OB ROBU
LOJALNI DISIDENTI
Francoski PEN klub, Resistence International, je imel v Parizu sejo 1.—20. novembra 1987. Predrag Ma-'tvejevič, poznan predavatelj v Dragi, je očital Milovanu Djilasu molk o njegovem delovanju za časa revolucije v Jugoslaviji. Mihajlov je branil indirektno Djilasa, ki je bil- prisoten, češ: oni, ki nimajo poguma kritizirati režima doma, imajo pogum kritizirat Djilasa...
Op. pisca: Tako kot glede M. Djilasa ostane problematika tudi v Sloveniji glede prof. E. Kocbeka, B. Štiha, V. Blažiča, sodnika F. Miklavčiča. Mnogi naši talentirani kulturniki analizirajo državljansko vojno do podrobnosti, obsojajo gotove strani in se zgražajo' nad rezultatom revolucije danes. Nihče od teh pa ne prizna svoja moralno neopravičljiva dejanja in gredo celo tako daleč, da načeloma, še vedno priznajo upravičenost revolucije, ki jo mnogi lažno (predstavljajo kct NOB. Taka „opozicija“ enostavno ne bo nikoli bistvene doprinesla k demokratizaciji naše družbe.
SAMIZDAT
V SFRJ kroži 34 strani dolg članek. Napisati ga je moral neki tesni sodelavec Tita. Podaja, vzroke ločitve 'Tita z Jovanko; mnoge intrige, ljubezenske afere do umorov. Najbolj zanimiv je podatek, da je bila Jo-vanka sovjetski agent.
MLADINA
20.	januarja letos so trije mladeniči Primož Petkovšek, Dušan Košak, Darjan Husod prišli v Zagreb s 1400 izvodi Mladine, čim so začeli s prodajo; jih je odvlekla policija. Kaznovani so bili za prekršek in sipu-ščeni.
STEPINAC O JASENOVCU
Dedijer je objavil dokumente med katerimi je tudi za Slovence važno: Pismo Stepinca Paveliču februarja 143: „Že mesece se trudim, da bi kaj zvedel o mojih 7 duhovnikih, ki so bili odvedeni v Jasenovac. Vse zaman. Iz vsega tega moram sanjo zaključiti, da so bili vsi pobiti. Reklo se bo, da so bili protidržavno razpo-lož ni. Zakaj jih niste dali pred sodišče, redno ali preko? To je sramota in zločin, ki vpije v nebo po maščevanju, kakor je sramota celi Jasenovac za NDH. Kar se mene tiče kot duhovnika in škofa pravim: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Vendar javnost, rodbina zahtevajo zadoščenje, odškodnino, sojenje krvnikov. Oni so največja nesreča za Hrvatsko.“
Tako Stepinac, katerega lik bo ta-
ko kot Rožmanov v bližnji bodočnosti postavljen v pravo perspektivo odločnega, junaškega kneza svoje Cerkve.
Pri gornji intervenciji je šlo za 7 slovenskih duhovnikov, ki so bili likvidirani v Jasenovcu oktobra 1942. leta.
GOLI OTOK
Po 40 letih bo to kazensko taborišče likvidirano. Otok prevzame občina Rab, ki ga namerava uporabiti za nudistične plaže. Kot je znano, je taborišče bilo eno najbolj groznih v SFRJ. V prvi fazi je bilo namenjeno za zapornike, ki so se 1. 1948 izrekli za Kominform ali so bili tega osumljeni. Mučenje jetnikov je bilo silovite, vendar je 80% zapornikov nekako preživelo. Opis mučenja je opisan v mnogih knjigah in člankih. Nikjer v nobenem kazenskom zavodu ni bil sistem konfrontacije jetnikov proti svojim sotrpinom 'tako organiziran kot v tem taborišču. Slika, izkrcavanja jetnikov, ko' morajo novi zaporniki skozi Špalir kaznjencev o-premljenih s koli, ki jih neusmiljeno uporabljajo, je vredna Dantejevega pekla. Golemu otoku odgovarjajo v Sloveniji Teharje, ki so bile uničevalen lager, saj je bilo likvidiranih do 90% pripornikov. Mučenja v Teharjah so bila grozna; ne samo mož in fantov nego tudi žena, deklet in celo dojenčkov.
Slovenska OZNA, tam uporabljena, se nima, kaj sramovati pred SS in Auschwitzom.
KRATKOVIDNA POLITIKA ZDA DO SFRJ
40 let so Zapad in ZDA podpirale komunistični režim. Glavni razlog je bil, da bi se drugače država zrušila. David Binder je v New York Timesu napisal, da more biti sedaj zadnja možnost za ZDA, da, spremeni svoj odnos do SFRJ. Vsak dolar, pomopi tej diktaturi se mora plačati v koncesijah na področju človeških pravic. Samo na ta način bo prišlo do demokratskih reform, ki bodo narodom SFRJ omogočale, da si sami urede bodočnost,
MILITARIZEM
Posledice zamrznitve cen: tovarne v zgubo ne morejo delati. Tako so nehali producirati hrano za dojenčke. Ni je bilo dobiti za nobeno ceno, dojenčke so hranili z infuzijo. Vlada je medtem popustila in dopustila 18% povečanje cen, v resnici pa je cena višja za. 100%. V Evropi je največja smrtnost dojenčkov v SFRJ. Ob istem času p'1 nameravajo vložiti 2 milijardi dolarjev v lastno proizvodnjo nadzvočnega lovca. (Kanada in Izrael sta si polomili zobe ob takem načrtu.)
P. P.
Kdo mi je pripravljen pmnmptii?
Že od leta 1945 pogrešamo našega ljubega brata Karla Baškoviča (Ko-rel).
Rodil se je 26. februarja 1926 v vasi Skopice pri Brežicah. To je bila km.etija, na kateri so živeli starši Janez in Neža Bcškovič. Korel je imel še brata Edvarda in sestri Albino in Marico.
Leta 1944 je bil Korel pri vojakih kot bolničar v občini Ljubljana-Po-lje. Po končani vojni v maju 1945 se je za njim izgubila vsaka sled. Poizvedovali smo že za njim preko Rdečega križa, a zaman. Naprošamo vsakogar, ki bi kaj vedel o Baškoviču Karlu, da to sporoči na naslov: Zorko Anton, 7310 Plochingen, Esslingen Strasse 3, Deutschland — Alemania Occidental. Lahko pa tudi na moj naslov: Marica Uršič, Verje 70, 61215 Medvode, Slovenija, Jugoslavija.
Ker je od te vesti odvisna usoda in sreč*> njegovih bližnjih, bomo vsakogar, ki nas bo obvestil o pogrešanem, primerno nagradili.
Že naprej se vsem prisrčno zahvaljujem.
Karlova sestra
Marica Uršič
oBvesTiLn
PETEK, 18. marca:
Medorganizacijski svet ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 19. marca:
Začetek Slov. srednješolskega tečaja ,,Ravit. Marko Bajuk“ v Slovenski hiši. Ob 14.30 izpiti; 17 vpisovanje in ob 18 sv. maša.
NEDELJA, 20. marca:
V	Slomškovem domu tradicionalna tombola.
Občni zbor Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši ob 9.30.
SOBOTA, 26. marca:
Redni letni občni zbor Kreditne zadruge SLOGA ob 21. uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 27. marca:
V	Rozmanovem domu ob 11.30 blagoslov oljk, sv. maša nato skupno kosilo.
SREDA, 6. aprila:
Zveza slovenskih mater in žena ima
ob 17 predavanje dr. Starca v Slovenski hiši.
NEDELJA, 17. aprila:
V	Carapachayskem domu vsakoletna tombola.
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
O « 8 5 ~ h ç «	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
O MV Ü “ ? «J4 « ■ O	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1988: Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS "VILKO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
IN«MNIIHMIIinillllllllllllll(»ll»IIIIMIMI*> *	«
■	CVETNA NEDELJA 27. MARCA j
■	■
V Rožmanovem domu
v San Justo.
%
— ob 11.30 blagoslov oljk, sveta ;
maša za vse umrle oskrbovance. !
■
— skupno kosilo (pribor prinesti s Î
soboí 1.	«
V nedeljo, 27. marca bo v
Slovenskem domu v Carapaehayn
„DOMAČE DRUŽINSKO KOSILO“
Sv. maša bo kot vsako nedeljo ob 10.15 uri.
Prijatelji Doma lepo vabljeni!
Pravna posvetovalnica SLOGE — vodi dr. Jože Dobovšek ml. — posluje ob petkih od 18.—19. ure v poslovni pisarni SLOGE — MORENO 129 (pritličje) — Ramos Mejia.
SLOMŠKOV DOM 20. MARCA 1988 OB 16. URI TOMBOLA.
ROJAKI IN PRIJATELJI PRISRČNO VABLJENI! Tablice v predprodaji imajo prednost. Za 5 tablic prejmete eno brezplačno!
LUEOVIK PUŠ	(2)
Mihail Sergejevič Gorbačov
Sovjetski voditelj upa, da bo s perestroiko zbudil pri narodih, sedaj z vladajočim sistemom osrednjih odlokov in ukazov zamorjene, kreativne sile in spremenil Sovjetijo v ekonomsko najmogočnejši narod na zemlji, katerega bo preuredil po zamisli svojega pojmovanja marksistične teorije, to zamisel pa razširil po svetu. Pri tem načrtu mu bo seveda napoti mogočna Amerika, ki ji bo pa njena mnogotera ljudstva z mogočno dialektiko, pretkano subverzijo in, če bo treba, nekoliko z nasiljem preusmeril v svojo linijo in na ta način dosegel svojo dolgoročno sanjo.
Reakcija ameriške javnosti na pojav tega pripravljajočega se svetovnega diktatorja za časa njegovega o-biska v Washingtonu bi take možnosti ne izključevala, saj ga je ameriško javno mnenje občudovalo kot velikega pacifista in reformatorja zastarele stalinistične diktature in nasilja v moderno, demokratično u-smerjeno družbeno ureditev in v svetovno razširjeno sodelovanje.
Toda ne pozabimo: vse to naj se zgodi pod enopartijskim sistemom, katerega Gorbačov niti z eno samo besedo ali namigom ni vzel v misel in svojega stališča jasno izpovedal. Zgodi naj se torej brez priznanih
pravic opozicije. Življenje na svetu bodo po njegovem uravnavale komunistične partije pod skupnim vodstvom Moskve. Kdor je za to, naj dvigne roko!
2)	Prevratna osvobodilna gibanja po svetu
Poročevalske agencije zopet in zopet omenjajo in komentirajo, kaj se dogaja v raznih državah širom ze-■zemljske oble, kjer ima svoje prste vmes Sovjetska zveza. V nekaterih takih primerih je sodelovanje Moskve bolj tajno, drugod pa njena vodilna vloga dovolj javna, da o nji razpravlja svetovno mnenje.
Najbolj kričeč primer moskovskega vojaškega vmešavanja v suvereno državo je že sedemletna vojaška akcija v Afganistanu, tej gorati in zaostali državni enoti v zapadni A-ziji, katere prebivalstvo je revno in neuko, a ljubi svobodo in neodvisnost nad vse. Kaj išče Sovjetija v tej deželi, kjer je ustoličila strogo komunističen režim in ga vzdržuje z vojaško silo? Ali ne bližina petrolejske poti skozi Perzijski zaliv, da bi im.ela pod kontrolo to vodno pot, po kateri teče gospodarska energija svobodnega sveta? Tovariš Gorbačov, „demokrat in pacifist“, to ve in odobrava.
S čigavimi sredstvi in direktivami drži kubanski Fidel desettisoče kubanskih vojakov v afriški Angoli, kjer vi n da Moskvi poslušni komunistični režim? Tovariš Gorbačov to ve in odobrava.
Na čigav račun gredo strahotne razmere v Etiopiji, kjer zaradi politike od Moskve postavljene vlade stotisoči umirajo od .lakote? Svobodni svet troši hrano za reševanje stradajočih revežev, vlada na mestu pa dela vse mogoče ovire iz političnih ozirov. Gorbačov za vse to ve in odobrava.
V Vietnamu, čigar komunistična a-gresivnost je posledica sramotnega a-meriškega poraza, je na oblasti režim, ki se po nalogu Moskve vojaško vtika v zadeve samostojne države v Kampučiji in Laosu in preliva kri v prid komunistične ekspanzije, je Sovjetija vodilni akter, lokalna vlada je le izvrševalec nalog iz Moške. Gorbačov je odgovoren.
Revoluconarni ogenj, ki vedno huje gori v Južni Afriki in mu moskovski agenti sproti prilivajo olja, v bistvu ne pomeni odprave apartheida, kar je prav in potrebno, ampak gre za pcipolno revolucionarno spremembo režima, ki naj bo po volji Moskve komunističen. Za mnogo več kot za zlom rasizma gre: boj se bije za mogočno komunistično postojanko na jugu Afrike, prek katere bo Moskva kontrolirala afriški kontinent in morske poti okrog njega. Načrt, ki ga tovariš Gorbavov odobrava in podpira.
Sporočilo Slovenske kulturne akcije
Prošnje za naročila in plačevanje naročnine morete urediti v PISARNI Slovenske kulturne akcije (Slovenska hiša, Ramon L. Falcon 4158, 3. nad., Buenos Aires, Tel.: 69-9503).
URADNE URE: Od ponedeljka do petka, od 9 de 12.
' t
„Križ nam sveti govori, ida vidimci se nad zvezdami.“
V neizmerni bolečini sporočamo, da nas je 12. marca 1988 v svojem 46. letu po težki in hudi bolezni nenadoma zapustila naša ljuba žena, mati, hčerka in teta, gospa
Metka Amon roj. Jesenovec
Pokopali smo jo na pokopališču v Olivosu.
Posebno se zahvaljujemo dr. Juretu Rodetu za duhovno tolažbo med boleznijo, za vodstvo pogreba in globoke besede tolažbe pri pogrebni sv. maši. Ravno tako se zahvaljujemo vsem, ki so jo obiskovali ob njeni težki bolezni. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo prišli krolpit in nam izrazili sožalje, ki so darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Prosimo, spominjajte se je v molitvi.
Žalujoči:	mož Janez,
sinova Marko in Tomaž, mati Ana Jesenovec, brata Andrej z družino,
Marjan z družino ter ostalo sorodstvo.
Olivos, Št. Jošt, Cleveland, 12. marca 1988.