ZANIKRNSOT SREDI MOST
Bliža se 27. april, ko bomo slavili občinski praznik. Da bo slavje tudi letos potekalo v čim-prijetnejšem ozračju, bomo mesec april spet imenovali za mesec urejanja našega okolja.
Odstranjevali borno ostanke zime, krpali, ravnali, se sem ter tja tudi jezili itn. Poglejmo npr. tale košček zelenice v središču naše občine. Ob njej je »glavno« avtobusno postajališče z množico odhajajočih in mimoidočih občanov. Tu je tudi kiosk, okrog njega pa je zelenica, shojena v blato. Seveda, shodili so jo ljudje! Na drugi strani je ob pločniku Proletarske ulice v zelenico shojena ozka steza. Tudi to so napravili ljudje. Po sredini, od postajališča do stolpnice, je urejen tlakovan prehod. Travo ob njem za silo varuje tablica s prepovedjo hoje po travi. Vse skupaj je sila klavrno. Jezimo se na malomarneže, ki jini je vseeno, kje hodijo — še posebno takole pred prazniki, ko smo do okolja nekoliko pozornejši. Pa vendar to ni povsem prav! V tem ogledalu je videti, šenajveč! Ali biše bilo blato okrog kioska, če bi predhodno tla tlakovali tako na široko, da bi človek kiosk tudi obšel? Ali bi ob pločniku Proletarske še bila stezica, če bi ne dovolili par-kiranja na pločniku? Sedaj mora nb srečanju eden zapeljati pač na travo. Ali bi bilo ob sred-njem prehodu potrebno opozorilo, če bi namesto njega potekali, po čisti nara vni logiki, dve poti — diagonalno v levo in desno? Danes vsi hitimo, zato gradimo štiri in večpasovnice. pa tudi taki »nepomembni« prehodi niso sprehajalm ali TRIM steze — to bi načrtovalci morali vedeti.
Takih primerov je veliko, videli smo pa tega, ki je v »centru« in najbolj na očeh. Pokaže pa nam, da so za urejeno okolje najbolj odgovorni tisti, ki poklicno nanj vplivajo. Prav oni bi mo-rali biti tudi najbolj neposredni razširjevalci kulture okolja. Pokaže pa nam tudi, da nam prav na tem področju še veliko manjka.
SLAVKO GERLICA