Tine Logar D I A L E K T O L O Š K E Š T U D I J E XIV GOVOR VASI KNEZA PRI D J E K S A H NA KOROŠKEM* I Vas Kneza (Grafenbach) leži na pobočju Svinške planine na Koro- škem in je ena najvišjih, če ne najvišja slovenska vas v Avstriji. Dostop do nje je prek Djekš po nedavno zgrajeni, ne preveč lepi, vendarle pa prevozni cesti, ki sedaj tudi to oddaljeno hribovsko vas povezuje z Velikovcem. Kmetije so druga od druge precej oddaljene, tako da vsaka hiša živi svoje samotno življenje, ki je seveda tod trdo, saj po kmetih kot pri nas primanjkuje delavcev. Kot Djekše je tudi Kneža že močno germanizirana. To je nasledek stoletne surove raznarodovalne politike in tisočletnega življenja slovenskega prebi- valstva v teh vsem mogočim materialnim in moralnim pritiskom naj- bolj izpostavljenih krajih. Zato slovenske narodne zavesti med ljudmi skoraj ni več. Vendarle pa med seboj še vedno govore v slovenskem narečju, čeprav o tem, da so Slovenci, večinoma ne marajo več slišati, šola je seveda že dolgo popolnoma nemška; kako je v cerkv i, nisem poizvedoval. Vendarle se mi zdi, da se pridiga in moli tudi v sloven- skem jeziku podobno kot na Djekšah, kjer je duhovnik edini človek v vasi, ki si še prizadeva — čeprav z majhnim uspehom — da bi zavest slovenstva med ljudmi še ohranil. Pokrajina je privlačna, zemlja razmeroma rodovitna in tudi kmetijska tehnika je prodrla že skoraj v vsako hišo. * Dialektološko zapisovanje v Kneži je finančno omogočila komisija za znanstveno-raziskovalno delo filozofske fakultete. Govor vasi Kneža spada med najsevernejše govore podj umskega narečja. Najbližji je govoru vasi Djekše, od katerega se le malo loči. V primeri z južnejšimi ravninskimi podjunskimi govori je ta v neka- terih pogledih bolj arhičen, zlasti glede refleksov za tako imenovane sekundarno poudarjene samoglasnike. V besednem zakladu pa je seveda ves prepleten z izposojenkami iz nemščine, ki so pogosto spodrinile tudi osnovne slovenske izraze. 1. Akcent, intonacija in kvantiteta Glede akcenfskega mesta v besedah se ta govor sklada z drugimi podjunskimi govori, loči pa se deloma npr. od osrednjih slovenskih govorov. Na koncu naglašene besede, kot sta npr. maglà in nebo, so namreč spremenile akcentsko mesto, in se tod naglašajo na osnovi, novi akcent pa je kratek in padajoč. Na drugi strani pa je dolgi akcent z osnovnega besednega zloga pogosto, vendar pa ne dosledno zdrknil za en zlog proti koncu besede. Zato govore npr. smo rvedeli, smo saqôli itd., na drugi strani pa mbhma, drža. stbzda, sqèdn in neba, prosa, qoma, sa'rca, zbï>a, lopa itd. Kneški govor pozna inlonacijske opozicije na dolgih poudarjenih vokalih. Zlasti pogosto se v istili besedah dolgi akut in cirkumfleks po- javljata v fleksiji samostalnikov in glagolov. Tako je npr. pri samo- stalnikih ženskega in srednjega spola pogosto v ednini dolgi akut, v množini pa dolgi cirkumfleks: srviača : smiača; stiana : stlana; žlica : žlica; žima : žila; pu" t a ; pa"ta; xiša : xisa; stréaxa : st'rîa%ia; gen. sg. (piriia : pl. qurita; léata : liata itd. Kratko poudarjeni vokali intonacijskih opozicij ne poznajo, into- nacija je torej tu ena sama, njena konkretna realizacija pa je odvisna od konteksta. To velja tudi za sekundarno poudarjene vokale v tipih ženil in noga, ki so večinoma kratki. Intonacija jê tu praviloma pada- joča, vendar sem v nekaterih odgovorih zapisal tudi kratko rastočo, verjetno zato, ker bistvo ni v intonaeiji, ampak v kvantiteti takih se- kundarno poudarjenih vokalov. Koantitetne opozicije so samo v zadnjih in predzadnjih akccntuira- nih zlogih, kajti kratko akcentuirani vokali so praviloma mogoči samo v teh. Drugod so izjemni oziroma rezultat morfološke Jiosplošitve. Dolgi akcentuirani vokali pa so možni v vseh besednih zlogih. Za primer kratkih poudarjenih vokalov navajam nekaj primerov: qrop, qrùx, qùp, mlàst, pas, tas, umrït; qàiva, màhma, orax, p'aqu, s astra, utrôca, uràma, ruàxaq, mahat sa i td. 2. Dolgi Dokali Kneški govor ima 12 dolgih vokalnih fonemov. Nekateri od njih so bolj. drugi manj pogostni. Med zadnje spadata zlasti oa in a. Sistem je takle: i и ia uo e o e(a) oa + q a o Vokala i in и se pojavljata v vseli besednih zlogih in sta lahko rastoča ali padajoča. Nemogoča sta samo v zadnjih odprtih zlogih več- zložnih besed, če sta padajoča, kajti v takem primeru se je akcent pre- maknil kot kratek padajoč za en zlog proti začetku besede. Dolgi i je nadalje nemogoč tudi v poziciji pred istozložnim u, ker se je v takem primeru diftongiral v ia : zlîu > zПаи, pin > pian, bîu > blau. Gradivo: bicle'r »oven«, blisqa, brïtma, cînhal, civati, črapina, diuia, družina, fîxle »osla«, liar mi, hrîst, hriroa, hniwa »njiva«, hrioar, hu'ri »gori«, i.šm »iščem«, je/.îna, qadiioa, qîqal »srajca«, qî'ra »kateri«, qirfat, qo'renîca »korenina«, qri, qrupîroa, qubiwa, quxinju, qulîqa »koliko«; lesîca, lîca, lipa, misa sa, rnîza, mracnîq »netopir«, mutiqa, nîsqi, pelin, pîsqar, pestî'r, pin ja, plîtu, plenica, pim »pijem«, tačica, repica. riba, rislna »ošpice«, sadim »sedim«, seqira, sušim, sita »sito«, slina, sioinju, sminsqi, široat, štoila, širna »šilo«, štiria »stopnice«, Utira, štll, štifalna, tiiia, tišau »tiščal«, tarpim, midm, roidu. mixarca »veverica«, mina. mîhrad »pomlad«, zioelca »zibelka«, ziba, žitoa »žila«, žmišhat; na drüiax »na drvili«, druieha »drugega«, xrûsqa, qluč, qrûxa, q'rûmpast, qûqelca »kukavica«, qùinca, qûrbas »buča«, тиха, pluča, p'rûqa, »most«, pûqtoast, slišat, sûqat, sma'rdûx »dihur«, štiimfa, tûrqa »koruza«, trühma »krsta«, fie »luč«, ûqnia »luknja«, ига, fis. Zgodovinsko dolga i in и zastopata psi. i, у in и v slovenskih dolgih zlogih, seveda pa jih govore tudi v izposojenkah. Dolgi i se je razen tega razvil po asimilaciji in redukciji iz skupine ilie, ki je po kneški fonetiki prešla v цэ > ii > i npr. pîrn St), v nekaterih primerili pa tudi stari etimološki dolgi a, ki se je sicer praviloma zaokrožil v o, v poziciji pred nosnim konzonan- tom pa celo prešel v o. Stari dolgi a se je ohranil zlasti v poziciji pred и in i, pa tudi v nekaterih drugih primerih, posebno v izposojenkah. Gradivo: a > a: čast, dan, max, pàyjiam, pâsia, usàyna, uzâmam, zànin »ža- njem«; е- > а-: Ъагат »berem«, пакт »neseni«, pdčrn »pečem«, pârm »pe- rem«. žanani »ženem«; at > at: prûx »prag«, hrvaš »glaž«; am / au: idmar, trama: präuna, ràufank, t anient, traunaq: ai: bdiuaqa, ddw »daleč«, ndidat. naišu, zašlaifat, šlajfa; bddalna, fdndl, naht. pâmai, rdmar, šdrtLžmdrcl itd. ' ' о * 7 ' о о Vokal о, ki je fonetično zelo širok glas, je v kneškem govoru zelo pogost in ga nahajamo v vseh besednih zlogih. Je lahko rastoč in pa- dajoč. Historično predstavlja etimološki a v dolgih zlogih razen v pozi- cijah in primerih, o katerih sem govoril zgoraj. Nahajamo ga tudi v mnogih sposojenkah, zlasti mlajših. V poziciji pred njim je. kakor sem že rekel, prešel v nazalni o. Gradivo: broda, celôq »žrebec«, dvanajst »dvanajst«, b'rôtar, brozda, hrnôina, yôdarca, hhôoan, hrôd, yjoöpac, qôca, qöpla, qôpas, qôsl, qrvös »klas«, qrôl, qumôc, qumô'r, môcqa, ta mioôda, ôdhaca »jagoda«. ôoaqa »jabolko«, opni »apno«, öte, puqroôc »koš«, pôzdaya, pojaq, рбјепспа. prijôtu, pi'Qx pôs, pôp'rat »praprot«, rözbara, pora »mrtva- ški oder«, sqöma, sröqu, slôra, routai »rasti«, rostam, q'rôdm »kradem«, hrövat, puzôbm, žohat »žagati«. Vokal q*govore v vseh zlogih. Njegova intonacija je rastoča ali pa- dajoča. Historično predstavlja q v slovenskih dolgih zlogih. Novi sloven- ski dialektični a iz vokala pred nazalnim konzonantom ni izkazan razen morda v primeru štS" »ta«, če ga moremo razlagati iz še-tb пъ > št an > štq. Gradivo: dd"bu »deblo«, dd"tela, hrdndjj »gredelj«, lira"ni »grem«, qld"čat »klečati«, ql?i"i kleti«, qnd"za »Kneža«,'qna"šqi, jd"za, hlü"dam, pâ"st, ]>d"iar, na pâ"t'ra, p'rdndam, prâ'Kst, pukld"qi}t, napa"t »napeti«, sd"de »sedi«, s'rančat, râ"p, sivâ"t, td"šqa, uza"t. nz3"u, uzd"ma, uzü"la, ža"n, žd"tvu, ž d" la, rvu"č »večji«, žu"tu, zača"u, z ača"iva, zača"la, žruT>d"ta, taivd"ta. V nekaterih primerili je ;{ iz nom. prešel še v druge sklone: ura- пш"па, samâ"na, i ma" na. Vokal o* je fonetično ozek, močno nazalen glas in ga govore v vseli besednih zlogih. Je rastoč ali padajoč. Historično zastopa psi. o in psi. dolgi a v poziciji pred nosnim konzonantom (n/m). Gradivo: Ьб"т. Ь6п(1э, dônui »želod«, dônbouc »hrast«, dô"ha »doga«, hamô"f »golob«, ho'1 s, hô"bdc, Jwnš »gož«, qö"t, qmonp »klop«, so'lq »grča«, mâ"dar. mônqa, môns, noco", po"p »popek«, po"t, rdnf »rob«. so"q »grča«, sarbo"ti »srobot«, sïô'Hqa, t6nča, ut'ronva, m6"senca, юб"lila. md"hu. ivô".s-a »brki«, stronznca, mo"ža »ožji«, stô"pat, zast6"pat, ubro"č, uqr6nhu, TOÔnzaq, zô"f, na zô"ba, žamo"dac; instr. sg. pot čalon,s qostiö", z ihlo". za maswn, za qosö", za q'ramô", s tratvo", s sastro", z nočjo", z malih'/1; udqönda; am / пп > от /on: brö"na »brana«, %Qnmar »kladivo«, jö"ma »jama«, qô"m »kam«, dô"m »dain«, p6"met, rô"ma, sm6nma, pudqô"na »pod- gana«, žh6"naqi »žganci«, znô"m »znam«, smatô"na »smetana«; instr. pl. z raqö"ma »z rokami«, z ihl6nma, z d'ruj<)"ma »z drvmi«, z qonl6"ma. Dolgi a, ki je nastal iz psi. polglasnikov ъ, >>, v poziciji pred m/n ne prehaja v nazal. I o dokazuje, da je bil proces a > o v poziciji pred nazalnim konzonantom starejši kot razširitev ä < ъ, ъ v a: uzâmani, dân. Prav tako ni prešel v o tisti a, ki je nastal iz e pod sekundarnim akcentom: ž&nam »ženem«. V nekaterih primerili govore nosni o, kjer bi pričakovali oralni vokal. Gre za primere s prvotnim dolgim vokalnim /: wô"q »volk«. po" š »polž«. mo"zm »molzem«, dö" ja »dolge«, d ö" h a »dolga«. 3. Kratki akcentuirani ookali Kneški govor ima tele kratke akcentu i rane vokale: i u e o 9 a o (iovore jih v zadnjih in predzadnjih besednih zlogih (izjemoma tudi v drugih!), vendar s to omejitvijo, da sta ozka e in o praviloma možna * Zaradi pomanjkanja znakov ц in o bom v nadaljnjem zanju pisul u" in o". 20 — Slavlslituva revija samo v predzadnjih zlogih. Y zadnjih zlogih govore torej 5, v pred- zadnjih pa 7 kratkih akcentuiranih vokalov. Intonacijskih opozicij, kot že rečeno, na kratkih akcentuiranih vokalih ni. Га vokalni sistem so izoblikovala naslednja dejstva oziroma procesi: 1. V zadnjem ali edinem besednem zlogu so se pod kratkimi akcenti ohranili nespremenjeni: i, и, a. o in a. Fonetična realizacija kratkega akcentuiranega o v taki poziciji je praviloma široka. Izjemoma je a prešel tudi v i (diš). Gradivo: -i/: duri, tiič, nit, miš, sit; inf. pit, umit; ptc. pl. šli; -ùt: jù%, qùp, qrùx, sqùp, stù »tu«, obùt; -àt: stràii »zdrav«, smàt, mas, nàs, jàs, šma; inf. b'ràt, prat, bat sa, qràst, dàt, linàt; -6t: hirof »grof«, qnàf, qrôf, nàs, pôst, šqdf, qö'rp, qo{n, той, mošt, šrdq, pod, stàu, snop; -at: pas, nas »danes«, taš; diš. 2. é in verjetno pa tudi e, sta v zadnjem ali edinem zlogu pod kratkim akcentom prešla v a in se tako zlila z etimološkim a. V ne- katerih fonetično izjemnih primerih pa je ê prešel v i. Zato v zadnjih besednih zlogih praviloma ni kratkih poudarjenih e-jev. Gradivo: mlàt »mleti«, mlàu, mat »veti«, plat »pleti«, jàst »jesti«, u'ràt »vreti«, pàt »peti«, pàn, mlàst »mlesti«, %'ràn; sič »seči«, umrit, zdfit; ptc. pl. f. šla. Zaradi tako imenovanega sekundarnega premika kratkega akcenta s končnega odprtega in pogosto tudi zaprtega zloga na predakcentske vokale, zlasti na e in o, je nastala vrsta novili kratkih akcentuiranih vokalov v nezadnjih besednih zlogih. Refleksi takih sekundarno poudar- jenih vokalov so deloma tudi dolgi. Tako slišimo za sekundarno poudar- jeni e bodisi à bodisi ozki с bodisi а/Я. Za sekundarno poudarjeni o pa go- vore vedno kratki o. Intonacija teh kratkih vokalov je praviloma pada- joča, dolgi a pa je v prezentu glagolov padajoč, v nekaterih drugih primerih pa sem slišal tudi rastoče poudarjeni dolgi'a. Ozki e se je raz- vil pred zlogom s sprednjim vokalom ali palat. konzonantom. ( Gradivo: e - > à : čama »čelo«, jačman, màtma, para, rasàta, sàstra, tàrva, urama, žrava, stàhna, zàna; ptc. ràqma, spàqroa; inf. càsat sa, qlàpat; ptc. qlàpau; zalàna; e - > è: zèmma, gen. zèmla; ptc. pl. m. nèsla, pègla; imp. nèsa, žena. о1 > à: qôza, qôni (pl.), qôsa, osa, ràsa, öhn, nôha, oqna, otraq, orax, s'ràqa, misoqa, hmabôqa, dora; otu, ôtma, qmôuaq »klobuk«, opart »od- preti«, ptc. liôrau, zmômu, qopau, nôsu; о- > o: ut'rôca, qötu, qnofa, qropat, poqopat, zbont, pôtpmat, potqou, otla »hoteli«, nosla. (Y vseli besedah je o ozek.) 4. Govor pozna tudi tako imenovani terciarni premik dolgega cir- kumfleksa s končnega odprtega (in deloma tudi zaprtega) zloga za en zlog nazaj. Sedaj poudarjeni vokali so vedno kratki, pri čemer sta e in o fonetično ozka. Refleks psi. o je pod takim akcentom sovpadel z refleksom polglasnika (à), refleks za ç pa navadno z a (à). Intonacija vseh takih terciarno akcentuiranih samoglasnikov je padajoča. Gradivo: ji ha »igo«, qoroa »kolo«, nèua, jèsen, roečer, prosa »proso«, iiša »uši«, rooza »voza«, noča »noči«, sina »sina«, zaua »zoba«, raqja »roke«, sàqi »grče«, sarca, sàna »sani«, làpa »lepo«, tàsqa »težko«, sù%a »suho«; masa »meso«, màxqa. 5. Pri premiku kratkega akcenta na predakcentski polglasnik je prav tako nastala vrsta poudarjenih polglasnikov v nezadnjem zlogu. Gradivo: malima, paqu. il paqla, stabar, stbzda tàmna, cmatau, uzama, mahat sa, may^aq. 4. Predakcentski vokali V predakcentskih zlogih govore v Kneži tele kratke vokale: i u a e — a Predakcentski i predstavlja večji del starih i in y, kajti samo v ne- katerih redkih in ne povsem jasnih primerih je i prešel v a, sicer pa se je ohranil. Gradivo: brisâuqa, ihlî, isqôma, imâ"na »imena«, prijôtu, sinüaia »sinovi«, midêla, roisoqa, žiruim; daši, lesica, taši, malica »vilice«. Predakcentski и pa razen starega u, ki je večinoma ohranjen, pred- stavlja tudi etimološki o, ki je navadno prešel v u, če ni po disimilaeiji zastopan z a. Gradivo: buqêla, družina, duri. quyînja, plumo"m, sušimo, umnt, ušiay; qurita, qumôc. na qullasa, ubmočna, uréya, upsaqat, utroca, učeso, ubaria »obrvi«, utrô"Z>a, puléana, puqla"qnt. Predakcentski a se je v kneškem govoru številčno okrepil, kajti poleg starega э < ъ, ь je tudi vsak nosni o v taki pozicij i prešel v pol- glasnik. V posameznih primerih pa so v a prešli tudi i, и in e. Gradivo: bačiama, bacéunjaq, cmati, z mahlô", mahoma »lagala«, razo »rezgeta«; padlalaq, racniq, račica, z raqô"ma, saoôata, zabiayj lad i »ljudi«, naméasia, rašala, îoociaria, moslama. Predakcentski e se je v kneškem govoru številčno skrčil, kajti del psi. e-jevskih vokalov je prešel v druge vokale, zlasti v a. V a je prešel predvsem osak nekdanji nosni ç ter del e in ê. Razvoj prcdakcentskih e in ê je bil v glavnem odvisen od narave poudarjenega vokala: če je bil ta \ isok (i. ia, ua), sta e in ê zastopana z e, če pa je bil nizek (ea, a, ц; (} a-: jaziqa, jačmena, s pastjo", pastiay, pradima, sadim, /.raba"to; e->a-: daroêt, dasêt qlapônma, parä"ta, smat6"na, famu"ta, zalàno; ê- > a-: damôla »delali«, saqôl »sekali«, sarnû"n, žraT/d"ta; e- > e-: beslada, cebûu, leti, neuîasa, nedéla, nebüazac, pelin, pete- lina, sestrîcqa, šenica, ieüazi »železo«, ženin, zeleni. ê- > e1 : seqira, repica, črepina, resnica, plenica, snežion, jedlônqa; celôq, belôq (e zaradi starega Г?); a- !>a- : qadima, m'racniq, mulinia, pmanina, raunina, starejšo, s tramô". mali, zapûomed: o->a-: hmaboqa. haspôjnca, hamô"f, qamoral, papiau, pracésja. 5. Poakcentski vokali V poakcentskih zlogih ima kneški govor tale vokalni sistem: i n e э o a V poakcentskih zaprtih zadnjih zlogih sta najpogostejša vokala a in a, kajti v a so se zlili stari a, o, e, q in ê, v a pa a, i in u. Vendarle se v tej ali oni besedi slišijo tudi e, o i in u. Vokal e je najpogostejši v izposojenkah s pomanjševalnim sufiksom -ei in v nekaterih domačih besedah, zlasti v poziciji za labialom in kadar je z njega prešel akcent po tako imenovanem terciarnem premiku. Vokal o se govori v poziciji pred и in v nekaterih tujkah. i slišimo v nekaterih redkih besedah, v katerih je nastal iz starejšega e ali a v poziciji za prvotnim palatalnim ii in i, kjer je torej pozicijska varianta a. и pa govore zlasti v nekaterih razmeroma redkih tujkah. Gradivo: -at: inf. dùmat »delati«, hldndat »gledati«, isqat, qlàèat »klečati«. qlàpat »klepati«, qôpat, lažat »ležati«, miašat, pàrihat, pmočat »plačati«, püunat »govoriti«, razat »rezati«, sùqat »sekati«, sra"čat »srečati«, spu- nnadat, mahat »lagati«, žebrat »moliti«, zmišhat; pûqmast, pôtpmat, tuiaq »tenek«; žnular, šuastar, ptc. isqau, qldnčaii, qlàpau, qopau, parshau, séaqau, mahau, žohau »žagal«; -ot~>--at: hjDÔbaq, jamar, otraq, pôprat »praprot«, ramai• »brainor«, mïsaq »visok«; -et>-at: drôabas »drobtine«, jàôman, jôsan »jesen«, pač an < pečen, pohraf »pogreb«, raman »jermen«, zidan, pmdman »plamen«; 1qt^>1at: pöjaq »pajek«, pêt'rad »petdeset«, mihrad »pomlad«, začat »začeti«; -et -at: inf. civàtat, sàdat »sedeti«, ta'rpat, mulat »videti«, žimat »živeti«; orax; pi- pàsax, qotla% na појџх 1at: inf. ciapat, hrôbat, mroôtat, putânhnt »potegniti«, shùuat »zgubiti«, stönpat »stopiti«, sušat; dürnaq »podboj«, jâzaq »jezik«, jopač, qûrbaz »buča«, nuvatač, partač; -ut>-at: fiartax »predpasnik«, qôpas »zelje«, qmobaq »klobuk«. Y a se je reduciral tudi e v sedanjiškili obrazilih -em, -eš, -e ...: barm, baraš ... »berem«, qrôdm, qrôdas ..., nâsrri, nasaš ..., pârm »pe- rem«, prd"dm, siačm, siačaš, siača, ivd"žm »vežem«, uliačm, trd"nm, * о О О ' л o uzdmam, ždnam »ženem« idr. -et: hôtei, ôlei, roôzei; y dise t, ôfent, Spôrxert; zapûmet, pômet; jèsen; Jot: dö"bouc »hrast«, ciarqou, pôtqou; gen. pl. qldcou, qotlou, pasou, téwatou; britof, tlrstoq; 1et>1it: pojim »pojem«, umriiim, тоеџт, pldiim »pljujein«; žanim < žaniam < žanem; sênim < saiiam; instr. sg. qonim < koniarn < koi'iem; -ut: fôruf. V poakcentskih odprtih končnih zlogih govore tele vokale: -i -u -e -э — -a Najpogostejša sta tudi tu a in a, kajti a zastopa stara a in ç; a pa i, u, e, o in o. Gradivo: bačtama, böuxu, bréaza, brôna »brana«, b'rôzda, »brazda«, dö"ha »doga«, x'ša, liniioa »njiva«, %i~u,šqa, hiodma »glava«, \hwu »igla«, quoioa, plétva, pâ"ta »peta«, ôdhaca »jagoda«, smréqa itd. -e>- 'a : gen. sg. mô"qia »moke«, rô"ma »rame«, pd"ta »pete«, .streayia »strehe«, türqia »koruze«, stazda »steze«, dečla »dekleta«, déqla »dekle«, n. pl. bačiala »čebele«, strïayia »strehe«, too".на »brki«, рбга »pare«, stoiača, \lda, yjša, mûyju, möcqya, osa, tnràulu. N. sg. n. piša »pišče«, para »pero«, seama »seme«, srnina »prašič«, tarna »tele«, urama »vreme«, žfaba »žrebe«. PI. f. pte. -1: bila, cmatéla, b'rôla »brale«, damôla »delale«, dàla »dale«, hnàla »gnale«, horéla, jèdla »jedle«, qupôla »kopale«, mmôtlla »mlatile«, q'rôdla, isqôla »iskale«, našla »nesle«, pàqla »pekle«, nosila »nosile«, trd"sla »tresle«, midêala »videle«, wedêla »vedele«, moiila »lo- vile«, zUla, žd"la »žele«, začanla, žimela, uzihnonla »vzdignile«. -i > -e Nom. pl. m. črlaula, qlûca, quüanca »členki«, poena »copati«, pisqra, štifalna, štumfa, zä"ca »zajci«, parsta, qôtla, pasa, samûanà »čmrlji«, brôtra »bratje«, utroca. Dat. lok. sg. f.: brôda, na noia, qôaia, qôsa, q'ràia, èêra, pâ"sta »pe- sti«, ua qüasta »v kosti«. N. pl. 111. ptc. -1: brala, cmatéla, dàla, damôla »delali«, isqôla, jédla, q'rôdla, mléla, nâisla, nèsla, pèqla, otla »hoteli«, ndsla, pràla, rôstala, sadéla, tarpéla, и z a" la »vzeli«, midela, žimela, žanle, začanla; -u > -a: Dat. lok, sg. m. п.: и diža »v dežju«, b'rôtra »bratu«, и čro- mlasa, и h'rüaua, na jaziqa, и qrûafa, и qôtla, и lésa, na mia%a, na pûadà, na àqna, na pâ'Hra, pasa, na quüasa, na t'ràunqa, sina, na mar%a, na sarca, uša"ta »ušesu«, na tlie/e »na tleh«, ut'rôqa; -e > -a : nom. sg. n. sônea, Пса, sàrc(a); gen. sg. mana »mene«, tâba »tebe«; 3. sg. prez. nâs(a), usâxna, uzVina, uzdma, putd"lina, rôsta, zàna »žene«, qrôda, trdnsa, ba'ra, ma za"ba »zebe«; -o>-a: n. sg. n. càma »čelo«, črotva, kamna »gumno«, qadiroa, qulé- ana, qurita, qulèsa, iiha »igo«, léata, mliaqa, masa »meso«, oqna, prôsa, rdura »rebro«, sita, stàhna »stegno«, širna, žita; adj. п. frišna, sminsqa, tiy.a, tamna, ubmôcna, zalàna; adv. quliqa »koliko«; 1. pl. prez.: dô"ma »damo«, jiama, mélama, mmôtama, qlapô"ma »klep- ljcmo«, prd"dama, nâsama, nošama, niasma, ôcama, pïma »pijemo«, miama, moiima »lovimo«, mulama, uzdmama, sîaqama, zaurérna, zlima »zlijemo«, sušima; -о>-'э: ak. sg. f. brôda, ihroa, qôsa, qràma, qnâ"za »Knežo«, lipa, miza, nôha, ràqa, rô"ma, siréaxa, srviača, sàstra, žlica. и šuala. Vokal -i je rezultat skupine j + a < i + i, i + e, pri čemer je i lahko prvoten, praslovanski, ali pa sekundaren, razvit iz psi. n (n > ni) ali iz dialektično palataliziranih k in y v poziciji pred i (ki > k'i > qia; Xi > x'i > xia). Nadalje se je -i razvil tudi v skupini n + и (nu > niu > nia > ni!) ter v skupini ю (iv > ia > i). Gradivo: -ie > - ia > -i: dônvi > dobie »hrast«, drèmi »drevje«, müari »morje«, ôpni »apno«, o uši, smôali »brinje«, s6ndi »posoda«. sarbô"ti, uri »neurje«, zarni »zrnje«, žeUazi »železo«; pCiali; ki > -fc'i > Jqii > -qja > -gi: qnâ"sqi, qôucousqi, liasnqi, rnartmôsqi, nisqi, mračniqi »netopirji«, rôqi »raki«, .saqi »grče«, trélqi, maxqi, žiansqi, tû'rsqi: dat. lok. sg. ràqi, и ciarqi; -'xi > -'x'i > > Jxi-' pl. itréyi, dat. lok. sg. na stréayi. Vokal -e govore v nekaterih tujkah, kot so: fiyle. pule. j>êlarle in v slovenskih pomanjševalnih samostalnikih s tujim sufiksoin: nfiže, niče. može, öle itd. Vokal и je asimilacijski produkt samoglasnikov -a in -i. -ê + 1 in skupine 'то > -ma>-u. Gradivo: -el -au > ])tc. padu. qrôdu, né&su, opaiu, prändu, peâqu, rôstu, réaqu, slaqu, Ira"su. zama'ru; cîahu, baru. qôlu, paqu, priiôlu, màzu, mô"hu, ža"tu »žetev«; adj. ma'rzu, iôapu, màdu, plitu; t Jil>-u: ptc. mivôlu, nosu, pàxnu, shûbu »zgubil«, zmômu, zmô"lu; -êl > -'u : ptc. sùdu, méadu, midu. Kadar pa je akcent bil prvotno na -êl, pa je pozneje prešel na spred- nji zlog, sem za êl zapisal -au: horau, iarpau, žlmaif: lo, -то >-'(/.- hlialu »dleto«, dû"bu »deblo«, tôpu »toplo«. Poakcentski vokali sredi besede Poakcentski vokali sredi besede ne kažejo v svojem razvoju bistveno drugačnega razvoja kot ostali poakcentski vokali. Sicer v svojem gra- divu za to pozicijo nimam mnogo primerov, kolikor pa jih imam, je v njih izkazan tale razvoj: o > a ; i, u>a: rozbara, zâmarnca; prédaha, baibaqa, zmrôznca; ôbaqa, qûrbazomo itd. ležave dela razlaga vokalizma pri sklanjatvi pridevnikov v sg. Tu se namreč pojavljajo tale obrazila: 1eha, -ema, -em, -em; pričakovali pa bi prej a-jevski vokalizem, kot je izkazan v pluralu. Tu je namreč razen v gen.. kjer se poleg -a/ pojavlja v nekaterih primerih tudi -ex, izkazan povsod a: -a/, (~eyj, 1am. -a,:ay. -àm. Gradivo: îvisaq. misôqeha, -ema, par misoqem, z misoqem; sliapeha, -ema, -em;lopeha, lopem, z lopem; rva%aq, mayqeha, -em, -em, pl. ivi- soqi, -ex, roisàqiam, misôqja, misoqiay, z rvisôqiàm; lopi, I<>pay ; d(')"ii, d(')"iay. dônjam ; ivàyqi, -ey, -qiam, rvbyqia, par may q i ay, z mayqiam. 6. Konzonantizem Kneški govor ima tale konzonantni sistem: p i) f u/w m t d s z с n i š ž č i. (k) (g) X 4 h i' Značilnosti tega konzonantizma so: I. Zveneča zapornika b in d sta se spirantizirala, pred pavzo pa je -b picšel v -f: hämo"/ »golob«, hrof »grob«, pohraf »pogreb«, rif »rib«, ro"f rob«, zo"f »zob«, žliaf »žleb«. lako je ]>rišlo v morfologiji do konzonantične alternacije и : f. 2. Govor pozna podobno kot koroški govori sploh samo bilabialni m, pač pa tudi labiodentalni f , ki se je pomnožil še s tistimi -/. ki so nastali iz -b. 3. r je uvularen (r). 4. k in g sta prešla v grlova spiranta q in h, medtem ko je x ohra- njen, čeprav ga je težko ločiti od /i < g. 5. V poziciji pred palatalnimi vokali v poakcentskih zlogih so k, g in x prešli v qi, i in xi- Zato se v morfologiji pojavljajo alternacije q : qi, h : i in x : XJÉ- Gradivo: q : qi: sg. bâjbaqa : pl. bàjbaqia; brisàuqa : brisàuqja; dmôqa : droôqia »dlake«; x™šqa : xrûsqia »hruške«; jô"qa : jô"nqia; jedlôuqa : iedlôuqja »jelke«, liasnq : liasnqia »lešnike«; то"(ja : mônqia; močqa : môcqia »mačke«; mmôqa : mroôqia »mlake«; mutiqa : mu- tiqia »motike«, öbaqa : ôuoqia »jabolka»; diraq : utroqia »otroke«; picaq : ak. pl. picqia; prûqa : prûqia; ràqa : raqia; rûk : rôqia »rake«; pasêrq : pasêiqia (ak. pl.); sestricqa : sestrïcqia, sô"q : sàqia, srô"tqa : srôntqia »sirotke«, smréqa : smréqia; iéataqa : iéataqia; trâunaq : trâuyqia »travnike«; türqa : turqia »koruze«; sröqa : sröqia »srake«; potoqa : potàqiax: jâzaq : jazîqia »jezike«; roisàqa : misôqia, luoabàqa : hroaboqia, srôqa : s'rùqia, nîsqa : nisqia, toàxqa : roa%qia, màxqa : may- qia; ta"šqa : tâ"sqia, sroatqa : sroatqia, riatqa : riatqia, trélqa : Irétqia, wônsqa : rod"sqja; instr. pl. /. môcqiàm, z uttôqiàm, z màxqlam: X : xl: bt'mxa : bôuyia; тиха : muyia, stréaxa : stiéaxia; strîaxia (pl.), xûya : sûyia, uréya : uiéyia >orehec; z mûxiàm; h : j : пока : noja, dô" h и : dô" ja »doge«, droh a : d'rôia »drage«, drülia : drCiia »druge«. 6. Y poziciji pred palatalnim vokalom v jioakccntskein zlogu se je to jialataliziral in se nato olajšal v j( (m > m' >,i). Zato se pojavlja konz. alternacija m : j : drùu »drv« : drùja »drva«; hniruu : hni{a »njive«, Krima : hriia »grive«; hroama : hmà{a »glave«; q rama : qrâja »krave«; trama : traja »trave«; prama : ta pral »pravi«; strâma : straja »zdrave«; slu : sija »sivi«; pléma : p lé ja »pleve«; mastarma : mastarja ; ubarma : ubària »obrvi«; postaj »postavi«; qi'ija »krvi«; instr. pl. z loastàriùm < -êmi, z qrdjam, sinûajàtn, s hroiiam < glaoêmi. К) 7. m je prešel v i celo v akcentuiranem zlogu: тоџтп »lovim«. 8. Kot koroški govori sploh pozna tudi ta tako imenovano šoapanje, to je prehod starega l v poziciji pred prvotnimi zadnjimi vokali v m. S tem se je število bilabialnih m silno povečalo, hkrati pa je v morfo- logiji pogosto prišlo do konzonantične alternacije Z : m. Gradivo: bačiama »čebela«, dàmat »delati«, diamam, damôla »delali«, čama »čelo«, dmôqa »dlaka«, dečma, čmaq »človek«, cméqa, hmöoak »globok«, уюбрас, déqma, qmôp »klop«, hamônf »golob«, mmôqa »mla- ka«, qôma »kolo«, qmôoaq »klobuk«, mmôiat »mlatiti«, qmöqma »ko- klja«, malima, ubmdčna, xmôyja, qrupiroa »kropiva«, qmôs »klas«, ihma »igla«, yjvôca »hlače«, žima »žila«, mos »las«, môhat »komolec«, širna »šilo«, potpmat »podplat«, tarna »tele«, pûqmast. Prehod l > m je zlasti značilen v nom. sg. f. ptc. na -/: miduma, nô- suma, ràqma, spàqma, plumôma, qupma, tûlma, qi-ôdma, pima, zaèânma, qupôma »kopala«, isqôma, shuuima »zgubila«, zâ"ma, šma, borna »bila«, tarpéma, uzihnuma, jédma. 9. Kljub temu pa kneški govor pozna / pred današnjimi zadnjimi vokali: a) kadar je današnji / < Г : nadéla, qlùc, qlûn, plumât, plùim, zèmla, mràula, môla, hrôbla, celôq, pôstela, dû"tela; b) kadar je a < э : lan; c) v tujih besedah, verjetno mlajših: lôdn, zašlaifat, šnajcla, qajš- la'r, lustra, plafon; č) kadar je a < q, e ali ê: a<ç: ihla, bačiala, mràula; mailla, sqôla, déqla, décla: uzâ"la, qu- oila, qrupîla, màtla: puglànq#t, qlàcat, hla"dam, qla"t, uzâ"la; о, а < ê: ihlax, qôtla%; lôpeha; a < e : qlapat, qlàpau, qlapô"ma, làiat, zàlan, zalàna. Skupina la je zlasti značilna v n. pl. f. participa na -I in v gen. sg. nom. acc. pl. ženskih samostalnikov s prvotnim sufiksom -la: ptc. pl. f. na -l: pl. brôla : sg. brôma; jèdla : jédma; dôla : dôma; qbôdla : qi-ôdma; isqôla : isqôma; uzd"la : uzà"ma; ta'rpéla : tarpéma; rôstula : rôstuma ; sadéala : sadéama; pàqla : pàqma; nàsla : nàsma; xâ"Ia : ža"ma; qupôla : qupôroa; gen. sg. in nom. acc. pl. f.: quïrila : sg. qubiva; màhla : mahroa; ïhla : ihrna; žila : žima, deč I a : dečma. 10. Palatalni ï je lako kot drugod po Koroškem tudi tu prešel v l, palatalni n pa v ni. Primere za T > / glej pod 9 a! n > ni: črlašnja, bacéuniaq, qcstônnia, spüadnia. quylnia, qoniou, s qoniô"ma, qôniax, s roi nia. таНща. 11. V izglasju je g > x> z > s, ž > š, odtod konzonantične alternaeije /) : x> z • s, ž : š: snlay, gen. pl. nûay; гпау, jûy.. brlay; muas, spâis; mC)"š, diš, hô"s, jiaš »jež«, qris, harš »rž«. 12. šč > š: išm, išaš, iša; qllasa, qlia.i, z qlîasàm, las, taši »tišči«. 13. Skupini čre- in žre- sta se ohranili: črlašnia, čriama, črni; sg. čH[a, črepina, črema; žraba, žrebi, žrebl. 14. Govor v mlajših tujkah pozna tudi k in g. Р Е З Ю М Е В исследовании «Гонор с. Кнежа взблизн Дьекш в Каринтии» автор описывает и анализирует одного из самых северных сел, расположенного на склоне Свин- шкой горы в Каринтии (Австрия). В первой части работы автор рассматривает помимо ударения и интона- ции, краткий и долгий вокализм и его состав, частотность, дистрибуцию и происхождение, а также консонантизм. Для говора характерно большое число долгих вокалов, в состав которых входят темные носовые а, о. Интересно также наличие трех рефлексов праслав. ê в позиции долгого слога и двойной рефлекс предударных е/ё, носовой о < an, пт и некоторые другие особенности вокализма говора. Отличительной чертой этого говора являются также