Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 9. maja 1980 - št, 9 - letnik XXXI
Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z njim ustvarjali na bojnem polju in jo gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je tako sijajno zastopal. Čast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita. Častno je bilo boriti se in živeti s Titom.
Nadaljevali bomo njegovo nesmrtno delo
Prenehalo je biti veliko srce predsednika naše Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Huda bolečina in globoka žalost pretresa delavski razred, narode in narodnosti naše države, slehernega našega človeka, delavca, vojaka in bojnega tovariša, kmeta, intelektualca, slehernega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
Sedem desetletij je izgoreval v revolucionarnem delavskem gi-
banju. Šest desetletij je krepil vrste jugoslovanskih komunistov. Več ko štiri desetletja je na najžlahtnejši način opravljal najodgovornejšo dolžnost v naši partiji. Bil je herojski voditelj v velikem narodnoosvobodilnem boju in v socialistični revoluciji. Tri in pol desetletja je stal na čelu naše socialistične države in po-
vedel našo državo in naš boj za novo človeško družbo v svetovno zgodovino, se izkazoval in potrjeval tudi sam kot naša največja zgodovinska osebnost.
V	najusodnejših obdobjih našega obstoja in razvoja je smelo in dostojno nosil proletarsko zastavo naše revolucije, vztrajno in dosledno povezan z usodo naroda in človeka. Boril se je z vsem svojim življenjem in delom, živel z žarom in humanizmom velikega revolucionarnega delavca in narodnega voditelja.
Tito ni bil le vizionar, kritik in razlagalec sveta. Odkrival je objektivne pogoje in zakonitosti družbenih gibanj, spreminjal velike ideale in misli v akcijo milijonskih ljudskih množic, ki so, z njim na čelu, dosegle epohalne napredne družbene preobrazbe. Njegovo revolucionarno delo bo za vse čase vpisano v zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti, v zgodovino vsega svobodoljubnega človeštva.
Tovariš Tito je iskal globlje in bolj vsestransko bistvo in resnico o socialistični družbi. Verjel je v ustvarjalno moč delavskega razreda in delovnih ljudi. Bil je prepričan, da mora biti socializem v interesu delovnega človeka, da mora biti njegovo delo, da mora v državi delavskega razreda imeti odločilno vlogo razred sam, ne pa nekdo v njegovem imenu.
Za vodilo so nam Titove besede, da mora naša revolucija ostati neomajna v temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanju, da nenehno širi območja človeške svobode in da je nespravljiva z vsemi, ki bi hoteli ogroziti njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.
Socialistično samoupravljanje hkrati zahteva tudi veliko odgovornost, solidarnost, globok smisel za skupnost, ohranjanje in razvijanje kolektivnega dela in odgovornosti. To je eno zadnjih sporočil, ki jih je zapustil tovariš Tito.
V	vsem, kar je Jugoslavija danes, na kar smo ponosni, kar
razvijamo in kar smo trdno odločeni braniti z vsemi silami — je Titovo delo: socialistična federativna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, bratstvo in enotnost, socialistično samoupravljanje, neuvrščenost, naša neodvisnost, napredek in graditev naše države, trdnost naše armade, splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. V vsem je Titov revolucionarni in ustvarjalni genij.
Bil je pogumen, vztrajen, pravičen in človeški. Vsi smo ponosni na Titov zgodovinski lik. Tito ni samo heroj osvobodilnega boja in tvorec socialistične graditve, temveč je veliko več — simbol — navdih, zgled, ki spodbuja in hrabri. Tito je neusahljivi vir revolucionarnega navdiha.
Samo z enotnostjo, okrepljenim kolektivnim delom, odgovornostjo in popolno pripravljenostjo zveze komunistov lahko zapolnimo velikansko vrzel, ki je nastala v naših vrstah s smrtjo tovariša Tita.
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v polni meri, kot revolucionar in kot človek, nosil v srcu delavski razred, narod in človeka.
V naši domovini, v tem trenutku slovesne tišine, bijejo srca, ki jih je ljubil in ki ljubijo njega, utripljejo z njegovim zanosom, z njegovo človeško plemenitostjo.
Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z. njim ustvarjali na bojnem polju in jo gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je tako sijajno zastopal. Čast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita.
Častno je bilo boriti se in živeti s Titom.
Današnji in prihodnji rodovi, globoko hvaležni tovarišu Titu, bodo nadaljevali njegovo nesmrtno delo.
Iz razglasa Centralnega komiteja /veze komunistov Jugoslavije in Predsedstva federativne republike Jugoslavije
Socialistična samoupravna demokracija je sposobna reševati tudi najbolj zapletene probleme sodobne človeške družbe.
Temelji in cilji naše družbe
Dosežki naših revolucionarnih prizadevanj
Obdobje med desetim in enajstim kongresom Zveze komunistov je bilo v času, ko svet pretresajo velika vrenja in krize, eno najmirnejših v našem razvoju, kar je močna potrditev stabilnosti naše družbe in našega sistema. Obenem je bilo po uspehih in rezultatih eno najplodnejših. Kajti medtem smo izvedli bistvene spremembe v naši družbeni biti v smeri vladavine združenega dela in resnične politične moči delavskega razreda in delovnih ljudi. S tem je zaokroženo delo dolgoletnih revolucionarnih prizadevanj jugoslovanskih komunistov, predvsem tisto, kar smo ustvarjali in ustvarili v minulih treh desetletjih v miru, svobodi in neodvisnosti. Delavskemu razredu so odprte nove, najširše perspektive.
Kljub mnogim težavam in neugodnemu vplivu mednarodnih ekonomskih gibanj je bil naš gospodarski razvoj dinamičen in v bistvu stabilen. Zmanjšali smo razdalji, ki nas ločuje od industrijsko visoko razvitih držav. To se je pokazalo tudi v tem, da so se bistveno izboljšale življenjske in delovne razmere naših delovnih ljudi in socialna varnost delovnega človeka.
Pri poglabljanju enakopravnosti in bratstvauiaših narodov in narodnosti smo prav tako napravili nove korake. Potrdilo se je, da sta samouprava in nacionalna enakopravnost v naših razmerah soodvisni in neločljivi ter da se mora vrednost teh nedotakljivih pridobitev naše revolucije stalno potrjevati v konkretnih akcijah in v vsakem novem obdobju našega razvoja.
suvereno odloča o vseh vprašanjih svojega življenja. S tem se korenito širijo tudi mere človekovih svoboščin sploh.
Boj za socializem bijemo v času, ko so vse odnose v sodobnem svetu — družbene, mednarodne, meddržavne — zajele ne- . gotovost, krize in vrenja. Pri tem je neizpodbitno tole: problemi in protislovja se lahko rešujejo in se morajo reševati z demokratičnimi sredstvi, ob najširši udeležbi tistih, ki s svojim delom ustvarjajo družbene dobrine. Kajti, kakor opozarja Mara, »družba ne bo našla svojega ravnotežja, dokler se ne bo vrtela okrog sonca dela«.
Prav stabilnost naše družbe in sistema potrjuje, da je socialistična samoupravna demokracija sposobna uspešno usklajevati mnoštvo različnih interesov in brez večjih pretresov reševati tudi najbolj zapletene probleme, s katerimi se neizogibno sooča sodobna človeška družba.
Mednarodni odnosi so danes še bolj zapleteni, kot so bili v času desetega kongresa, in so žal še bolj obremenjeni s krizami in problemi. Vendar se procesi vsestranskega osamosvajanja nadaljujejo in poglabljajo ter zajemajo vse države in območja. Kajti nezadržna so hotenja ljudstev in ljudi vsega sveta po svobodi, neodvisnosti in samostojnem odločanju o svojem življenju, po enakopravnem sodelovanju in graditvi novih in pravičnejših mednarodnih odnosov.
Socialistična in neuvrščena Jugoslavija ter Zveza komunistov Jugoslavije sta dajali in dajeta h graditvi takšnih odnosov prispe-
lovne ljudi, temveč kot njihova Politični sistem samoupravne avantgarda, kot družbena sila, ki demokracije zagotavlja, da se je najbolj odgovorna za usodo	izrazi mnoštvo različnih potreb
revolucije, za krepitev jugoslo-	in interesov — človeka kot po-
vanske socialistične skupnosti. sameznika, njegove ožje skup-
sl^.
Tito je bil povsod in zmeraj najljubši gost
Naša samoupravna socialistična demokracija
Po desetem kongresu je Zveza komunistov Jugoslavije namenila veliko pozornost vprašanjem praktičnega delovanja in izpopolnjevanja našega družbenopolitičnega sistema, naše socialistične samoupravne demokracije.
Neposredna udeležba delovnih ljudi in občanov pri reševanju vseh družbenih vprašanj je
Z uresničevanjem zakona o združenem delu postaja delavski razred resnično vladajoča gospodarska in politična sila družbe. Naši delovni ljudje, proizvajalci — od temeljne organizacije združenega dela do najvišjih oblik združevanja dela in sredstev — postajajo neposredni nosilci razširjene reprodukcije in vseh družbenih zadev. S tem prevzemajo odgovornost tudi za naš celotni družbeni razvoj.
Novi politični sistem, katerega bistvo je delegatsko načelo odločanja na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja, s svoje strani zagotavlja možnosti za uresničitev tega novega položaja in odločilne vloge delovnega človeka. Takšen položaj pa pomeni tudi materialno in družbeno podlago njegove svobode. Svoboda človeka ni samo v njegovi pravici, da svobodno izraža svoja mnenja in hotenja. Resnična svoboda je predvsem v pravici in možnostih, da človek
vek, ki ga v svetu, to lahko mirno rečemo, visoko cenijo. Jugoslavija je s tem še bolj povečala svoj mednarodni ugled, okrepila položaj v svetu in še bolj utrdila svojo varnost. Obenem je boj, ki smo ga pred tridesetimi leti odločno začeli za enakopravne odnose med socialističnimi državami in komunističnimi partijami, doživel popolno uveljavitev.
Na notranjem in na zunanjepolitičnem področju smo se, iz oči v oči, srečali s številnimi problemi, ki v današnjem svetu niso samo naši, prišli do rešitev ali odprli možnosti za njihovo reševanje in se še enkrat prepričali, da smo na pravi poti.
Veliki uspehi, ki smo jih zabeležili od desetega kongresa do danes, so bili doseženi po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi ter idejne enotnosti in dejavnosti zveze komunistov^ Kot vodilna idejnopolitična sila se zveza komunistov hi ‘postavljala'naif de-
bistvo naše socialistične samoupravne demokracije. To uresničujemo predvsem z delegatskim sistemom. Ta sistem določa, da se pobuda milijonov ljudi izrazi kot ustvarjalna družbena sila. Širino neposredne udeležbe delovnih ljudi pri odločanju o družbenih zadevah prek delegatskega sistema najbolje kaže na to, da je bilo na nedavnih volitvah za člane delegacij izvoljenih skoraj poltretji milijon občanov. Če upoštevamo tudi člane organov samoupravljanja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, lahko rečemo, da je v našem delegatskem sistemu vključenih več kot tri milijone delovnih ljudi, medtem ko so z raznimi oblikami osebnega izrekanja praktično zajeti vsi delovni ljudje in občani. Tega še ni bilo v zgodovini političnih sistemov. Nastale so realne možnosti za dokončno odpravo odtujenosti človeka od političnega odločanja — možnosti, da vsak delovni človek /.dres lahkd^pravlja družbo.
nosti, družbe v celoti — ki so posledica družbene delitve dela, različnih pogojev gospodarjenja in drugih objektivnih okoliščin. Obenem ta sistem zagotavlja, da se ti samoupravni interesi demokratično usklajujejo na splošni socialistični podlagi in da so na najboljši način vgrajeni v sprejete sklepe. S tem se prek delegatskega sistema samoupravno in demokratično uresničuje nujna integracija družbe.
Položaj človeka v družbenoekonomskih odnosih in delegatskem sistemu bistveno spreminja tudi njegovo družbeno vlogo in zavest. V socialistični samoupravni demokraciji postaja delovni človek temeljni dejavnik, ustvarjalec v družbi. Ocenjuje svoje materialne in druge možnosti in sam sebi postavlja realne cilje in naloge, ki ustrezajo njegovim potrebam in interesom ter materialnemu, kulturnemu in celotnemu družbenemu razvoju. Ti cilji torej niso motivirani niti s profitom niti z administrativno-tehnokratskimi »višjimi cilji«, temveč z resničnimi človekovimi hotenji. Delovni človek se začenja zavedati tudi svoje odločilne vloge pri vseh družbenih zadevah in celotnem razvoju družbe. Na tej podlagi se uresničujejo in izražajo resnične svoboščine in pravice človeka.
/. graditvijo socialistične samoupravne družbe si ne prizadevamo, da bi uresničili nekakšne nedosegljive, nestvarne cilje in naloge, temveč želimo, da človek sam sebi zagotavlja življenjske razmere, ki ustrezajo stopnji družbenega in materialnega razvoja, da vsestransko razvija ustvarjalne sposobnosti in da resnično živi kot človeško bitje.
Znanost in izobraževanje — dejavnika razvoja
Pripravljanje mladih nadarjenih ljudi, da se bodo ukvarjali z znanstvenim delom, je pomembna obveznost vse družbe. Pri tem ima več dejavnikov odgovorno vlogo. Med najpomembnejšimi je tudi naš šolski sistem, /ato je v celoti samoupravne preobrazbe izobraževanja in vzgoje nujno videti tudi to nalogo. Pomembno je, da se, začenši s srednjim usmerjenim izobraževanjem, razvijajo nagnjenja, ki jih ima mlad človek za znanstveno raziskovalno delo. /lasti fakultete imajo pri tem pomembno v logo. Fakulteta ne daje samo znanja, temveč mora usposabljati človeka za reševanje problemov in Sploh spodbu-
jati njegovo ustvarjalno dejavnost. Vse to priča o veliki upravičenosti naše odločitve za samoupravno preobrazbo izobraževanja, za povezovanje in združevanje fakultet z drugimi organizacijami združenega dela, za razvijanje samoupravnih pravic in položaja učencev in študentov v sistemu izobraževanja, za spreminjanje načina dela in odnosov med ljudmi v tem sistemu.
Zelo pomembno je spoznati, da v naši socialistični samoupravni družbi razvijamo znanost kot moč združenih delavcev in ne kot sredstvo nekaterih sil, odtujenih od njih. S prizadevanji za razvoj enotnosti znanosti, proizvodnje, izobraževanja in sploh družbene prakse se bojujemo za znanost, ki bo toliko bolj plodna in svobodna, kolikor bolj bo resno povezana z delovnim človekom in si prizadevala za njegovo osvoboditev.
Pri razvoju izobraževanja in vzgoje je naša družbena skupnost dosegla velike rezultate, ki so vgrajeni v dosežke njenega celotnega socialističnega samoupravnega razvoja. Sistem vzgoje in izobraževanja zajema približno štiri milijone in pol mladih in odraslih na leto. Več kot 90 odstotkov mladih se po osnovni šoli vključuje v srednje usmerjeno izobraževanje, 47 odstotkov tistih, ki končajo srednjo šolo, pa nadaljuje višje in visoko izobraževanje. V republikah in pokrajinah imamo danes zelo široko omrežje šol in fakultet. Po vojni je na višjih in visokih šolah diplomiralo približno 650 tisoč študentov, več kot 20 tisoč kadrov pa je pridobilo magistraturo ali doktorat znanosti, /daj v državi dela IS univerz oziroma visokošolskih središč z več kot 300 višjimi šolami in fakultetami in nad 400 tisoč študenti, kar nas že nekaj let postavlja med prve v svetu po številu študentov v gri-merjavi s številom prebivalcev.
Na podlagi idejnopolitičnih stališč desetega kongresa se je začel proces kvalitativnih sprememb v vzgoji in izobraževanju, da bi se to področje samoupravno združilo v enoten sistem združenega dela. Med kongresoma so bile sprožene idejnopolitične in družbene akcije ter organizacijsko in strokovno delo v, vseh republikah in pokrajinah, kar je že obrodilo rezultate.
Utrdila se je marksistična idejnovzgojna usmeritev, in sicer ne le z uvajanjem novih predmetov marksističnega izobraževanja, temveč tudi s prizadevanjem, da ta usmeritev prežema celotno vzgojno-izobraževalno delo od osnovnih do visokih šol. /. usmerjenim izobraževanjem se dopravljajo nekatere pomanjkljivosti prejšnjega vzgoj-no-izobraževalnega sistema, ki so bile eden od virov socialnih razlik. Sestavni del preobrazbe usmerjenega izobraževanja je intenzivno izdelovanje novih učnih programov, pri čemer
poleg prosvetnih in znanstvenih delavcev vse bolj sodelujejo tudi kadri iz materialne proizvodnje* gospodarskih zbornic in podobno.
Družbeno akcijo za sociali' stično samoupravno preobrazb« vzgoje in izobraževanja spremlj« spoprijemanje nove prakse z Žilavim tradicionalizmom in meščanskimi koncepti teh dejavnosti, kar se kaže tudi v širjenju ne-
zaupanja v spremembe, ki jih
prinaša reforma izobraževanja Upoštevati je treba, da se nacionalizem, tehnokratizem, dogmatska pojmovanja in drugi pro-tisamoupravni pojavi v izobraževanju kažejo zdaj prav pfi obrambi starih konceptov. Zat« je nenehen idejni boj sestavni del široke družbene akcije in strokovnega dela pa pri reformi.
Dosledno izvajanje načela nepretrganega izobraževanja v vsem delovnem obdobju terja-da se temu bolj kot doslej prilagajajo celotna organizacija in sistem izobraževanja, šole in fakultete pa tudi organizacij«! združenega dela v gospodarstvu znanosti in drugih dejavnostih
K procesom povezovanja izobraževanja in dela ter odpravlja; nja tradicionalne zaprtosti vzgojno-izobraževalnih ustano' lahko veliko prispeva pogu-mnejše in bolj odločno vključevanje boljših strokovnih in raziskovalnih kadrov iz materialne proizvodnje in tudi iz družbenih dejavnosti v vzgojno-izobraže" vaini proces.	!
Dosedanji rezultati v marksi; stičnem izobraževanju in bistveni cilji reforme terjajo demokratizacijo pri izdelavi programov in učbenikov za vse, zla- l sti pa za družbene vede. V bistvu bi našim demokratičnim odno-1 som najbolj ustrezalo, če bi vpeljali navado, da bi bila pomemb; nejša marksistična dela, važnejši učbeniki marksizma ter predlogi in učni programi predmet širok« javne razprave.
/veza komunistov in mladinske organizacije . si morajo š« bolj vztrajno in organiziran« prizadevati za krepitev samoupravnih pravic učencev in študentov. Aktivna vloga učence' in študentov je sestavni del reforme izobraževanja in vzgoje
/veza komunistov se bo š« naprej zavzemala, da se delavcem na področju vzgoje in izobraževanja zagotovi enak družbenoekonomski položaj, kot g« imajo delavci v materialni proizvodnji in na drugih področjih združenega dela. To pa se dosega z doslednim, razvijanjetn svobodne menjave dela, ki mora spodbujati vrednotenje rezultatov izobraževalnega in vzgojnega dela v skladu z njegovin1 prispevkom k materialnemu-družbenemu in kulturnemu napredku.
Iz referata predsednika Tita na XI. kongresu /K
(
;
i
I
t
t
c
1
j
i
t
i
1
\
z
v
1
z
v
T
L
Z
v
u
p
k-
iti
P:
Z vzgojo k novemu človeku
Ni dovolj vzklikati pa role in govoriti. Zagoto viti je treba temelj, na ka terem se bo razvijal so cialistični človek.
I, Utove besede pedagoškim de-jj «vcem
•. .Naša ljudska skupnost vam je zaupala zelo pomembno opra-vilo: da ste vzgojitelji nove gene-tacije. Delo na tej prelomnici,
0	delo za prevzgajanje ljudi v 3 novem duhu je dolgotrajno, zelo i' težko in naporno in se mora za-’’ četi v najbolj zgodnjih letih. To r delo je težko, vendar mislim- da
ga je mogoče opraviti. V vzgojo dobivate otroke, mladi naraščaj, 3' lt> ga lahko — če bodo učitelji, y Profesorji in vzgojitelji sploh 1' Poznali svoje delo, če si ga bodo r Pravilno organizirali — popol-:	noma pravilno vzgojite. Vem,
r'l danes se borimo za otroke, ki ^ Podlegajo najrazličnejšim vpli-vom in žive dostikrat v razmerah, y ki jim onemogočajo, da bi se pod vodstvom svojih učiteljev in .. vzgojiteljev normalno razvijali, s Stari nazori, stari običaji in borba }i reakcionarnih elementov sku-j. šajo našo mladino z najrazličnej-j. Šimi sredstvi ločiti od novega ). družbenega pojmovanja. To vam jel °yira delo, vendar ne smete klo-Ll. niti. Biti morate borci za novega h. človeka, ki ga ustvarjamo. To Poudarjam zato, ker ni mogoče graditi socializma, ne da bi i- ustvarjali tudi ljudi s socialistično ti zavestjo. To je velikanska nalo-i' ga, ker ni vse samo graditev to-i- vam, industrializacija in napre-;• dek gospodarstva. Tudi Hitler je j- imel tovarne in kapitalistični svet ie 'jjih ima veliko več, toda mi ne Ji gradimo samo tovarn, ampak ustvarjamo tudi nove ljudi, ki / bodo imeli popolnoma nove nazore o novih družbenih odnosih,
’■ . ustvarjamo nov družbeni sistem,
1	. v katerem bodo ljudje imeli tudi ’ drugačen odnos do dela in drugačne nazore o skupnosti.
Težko je modelirati novega J človeka, vendar je to najlaže doseči, če začnemo v zgodnji mla-’; dosti. Otroci zelo lahko podle-I i žejo raznim vplivom, toda biti I morate njihovi pazljivi varuhi,
, Paziti morate, da se ti vplivi pri njih ne zakoreninijo. Treba je upoštevati, da ni važno samo to,
. da bi prihajali iz šol razni specia-. listi in pismeni ljudje, ampak j predvsem to, da bodo to ljudje z . značajem ponosnega in zavest-- nega socialističnega državljana.
, Tako otroci kakor odrasli imajo . razne sposobnosti, nekateri se Uče laže, drugi teže. To je stvar Posameznika, medtem ko je člo-1 vekov značaj nekaj drugega. Paziti moramo, da bomo vsaj pri Veliki večini, če ne pri vseh. Ustvarili kolikor mogoče takšen 1 značaj, kakršnega danes zahtevamo od vsakega našega držav-1 1 liana.
'I k govora z delegacijo kongresa 1 Združenja profesorjev in preda-' vdfeljev in kongresa Združenja ' učiteljev, 29. aprila 1952.
i ■
• •. Pri oblikovan ju nove šole Pripada prosvetnim delavcem kpt neposrednim organizatorjem 'n voditeljem učnovzgojnega Procesa vsekakor najpomemb-nejša in najbolj odgovorna tVloga. Ti so si tudi doslej zelo pri-jzadevali in dosegli pomembne ‘uspehe, čeprav so često delali v težkih okoliščinah. Kakovost naše šole bo tudi v prihodnje od-pisna — seveda s pogojem, da idružbena skupnost zagotovi pmjna materialna sredstva — Predvsem od tega, koliko bodo jteitelji ideološko in strokovno 'Zobraženi in pedagoško-meto-mčno sposobni in koliko prej ..bodo opustili zastarela pojmo-.;vanja o šolski izobrazbi otrok in teladine. To pomeni, da moramo v prihodnje posvetiti posebno Pozornost šolam, v katerih se Pripravlja učiteljski kader, hkrati ^ Pa moramo poskrbeti za nepre-nehno izpopolnjevanje učiteljev ^ted njihovo prakso...
Iz pisma drugemu nacionalnemu kongresu za varstvo otrok, 24. oktobra 1958.
... Naši učitelji in profesorji opravljajo veliko delo in častno nalogo, saj vzgajajo naše mlade socialistične generacije. Njihova naloga je ne samo, da iz mladine izoblikujejo sposobne strokovne kadre, temveč tudi po svojem značaju prave državljane naše socialistične države; ljudi, ki bodo visoko cenili naše revolucionarne pridobitve, ki bodo ljubili svojo državo, toda cenili tudi pozitivne pridobitve drugih narodov; ljudi, ki bodo v sebi gojili svobodnjaške tradicije naših prednikov, ki pa jih ljubezen do svoje socialistične države ne bo motila, da ne bi bili hkrati tudi resnični internacionalisti.
Iz govora ob novem letu / 950, /. januarja 1950
Vzgoja od rane mladosti
Oblikovanje socialističnega človeka se mora začeti že v rani mladosti, doma. Seveda tudi v Jugoslaviji nekateri starši ne morejo vzgajati svojih otrok v socialističnem duhu, ker tudi sami niso tako močno zagreti za socializem, zlasti zaradi nekaterih težav finančne in socialne narave. Vendar bi vsak oče in mati
jo, brez katere se zabrede v prak-ticizem in se odpre prostor za delovanje protisocialističnih sil. Mladina se mora vzgajati na razrednem temelju.
Iz intervjuja listu »Mladost«, 25. maja 1972
Vsem je treba ustvariti možnosti, da se marksistično izobražujejo, da spoznajo in razumejo marksistično ideologijo, kajti kako jo bodo sicer v praksi uporabljali in izvajali. Zato so izredno pomembni šolski programi. Te je treba upoštevati še bolj kakor doslej. Seveda osnovnošolcem in tudi mlajšim srednješolcem ni mogoče dati Mar-xovega »Kapitala« v roke, da ga študirajo, toda celoten šolski program morajo prevevati marksizem in marksistične ideje, razumljive za določeno starostno dobo. Učni načrt mora biti sestavljen tako, da bo mladim, zlasti v srednjih šolah, omogočil razumeti osnovne marksistične ideje, da bi se pripravili, da bodo pozneje, na univerzi, lahko razumeli in se naučili tudi bolj zapletenih stvari iz marksistične teorije. Zaradi tega je nujno treba napisati takšne učbenike, ki bodo lahko in razumljivo razlagali marksistično znanost.
Iz intervjuja v »Vjesniku«, 2. marca 1976
Tito z graditelji mladinske proge Brčko-Banoviči — leta 1946
morala oblikovati moralno podobo svojega otroka, in to v zgodnjih otroških letih, kajti določene norme daje v tem smislu tudi družina v kapitalističnem sistemu. Temu pa se v naši družini posveča malo pozornosti.
Iz pogovora s predstavniki Zveze pedagoških društev Jugoslavije, II. februarja 1965
Vedno sem bil prepričan, da je pri otrocih treba od najbolj zgodnjih let oblikovati delovne navade in razvijati zanimanje za tehniko... To bo pripomoglo, da bo v naših podjetjih več takih, ki bodo imeli smisel za razne tehnične dosežke in izume... Pri tem ne gre le za razvijanje zanimanja za tehniko in za pridobivanje določenih navad, marveč tudi za vzgojo sploh. Delo v klubih, sekcijah in drugih vaših organizacijah je po naravi globoko vzgojno.
Iz pogovora z delegacijo sveta za tehnično vzgojo otrok in mladine Jugoslavije, Beograd, 23. novembra 1965
Marksizem, temelj vzgoje
Kako naj pričakujemo, da bo mladina z uspehom prevzela breme našega razvoja brez temeljitega marksističnega izobraževanja. To je nenadomestljivo orožje; ideološka osnova za trdno j^vplucioriarno. orjent^ci-
Poskrbeti moramo , da bo v naših ustanovah, šolah in na univerzah več pouka o marksistični znanosti, kakor ga je danes. To je sredstvo, ki je v pomoč, da lahko upravljamo tudi najbolj zapletene zadeve. Kaj vedo naši mladi • ljudje na univerzah na primer o dialektiki? Prav malo. In to v
li. Dialektika pa je zelo močno sredstvo, da lahko spoznamo in razumemo probleme, ki se iz dneva v dan porajajo v tem bujnem procesu našega razvoja.
Iz govora ob tridesetletnici ustanovitve Prve proletarske brigade, 22. decembra 1971.
glavnem tisti, ki si sami prizade vajo, da bi se o tem kaj več nauči
Preobrazba vzgoje in izobraževanja
Naše šolstvo se ne spopada samo z materialnimi problemi. Kljub svojemu naglemu razvoju in nekaterim pomembnim uspehom v povojnem obdobju mu še ni uspelo, da bi se tudi v njem v večji meri pokazale preobrazbe in spremembe, ki so nastale v naši družbi. Poleg drugega tudi način strokovnega usposabljanja delavcev ni ustrezal potrebam nagle industrializacije naše države. Naši delavci se morajo usposabljati ne za obrtniški, temveč za industrijski način proizvodnje. in sicer v skladu s sedanjo stopnjo tehničnega razvoja, kajti v tem pogledu so nastale v našem gpspodaretvu' _ bistyepc.', spr.e-
l	...
membe. Od tod tudi potreba po reviziji vsega izobraževalnega in vzgojnega sistema sploh kakor tudi potreba, da si zgradimo nov sistem za strokovno usposabljanje kadrov v gospodarstvu, in sicer tako v strokovnem šolanju kot v pridobivanju strokovne izobrazbe s praktičnim delom. Zato je treba tudi to vprašanje reševati vzporedno z delom za reformo šolstva, ker gre v resnici za isti problem. Delo za šolsko reformo je sprožilo številna vprašanja, ki niso povezana samo z vzgojo in izobraževanjem mladih generacij, temveč tudi z izobraževanjem odraslih, poleg tega pa tudi z določanjem novega mesta in vloge šole in prosvetnih delavcev v.naši državi.
Iz ekspozeja o delu zveznega izvršnega sveta 1954—1957, 19. aprila 1958
Danes smo soočeni tudi s pojavom, da so šole za delavske poklice nekako degradirane v primerjavi z drugimi srednjimi šolami, da so učni načrti takšni, da ne zagotavljajo dovolj strokovnosti in usposobitve modemih proizvajalcev. Razen tega srednje šole in univerze niso enako dostopne vsem plastem mladine. Otroci revnih delavcev in kmetov se manj vpisujejo na fakultete. Še vedno se šolajo tisti, ki imajo na jveč sredstev, ne pa tudi tisti, ki so najsposobnejši in pri delu najbolj požrtvovalni, kar je za našo socialistično družbo nesprejemljivo.
Iz govora na proslavi 50-letnice ustanovitve SKOJ, Zagreb, 10. oktobra 1969
V naši družbi se moramo izboriti za to, da se slehernemu sposobnemu mlademu človeku dado možnosti za šolanje in ustrezno strokovno usposabljanje, zato da se bodo izrazile ustvarjalne sposobnosti slehernega posameznika. Ne smemo dovoliti, da bi bilo to odvisno samo od materialnega položaja staršev.
Iz govora na VIII. kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije, / 0. februarja / 968
Šolske načrte za pouk sploh moramo prilagoditi potrebam in smotrom, ki jih želimo doseči. Ni dovolj vzklikati parole in govoriti le, da moramo ustvariti socialističnega človeka. Zagotoviti je treba temelj, na katerem se bo razvijal ta socialistični človek. Po naših univerzah in šolah pa predavajo še mnogo starega in po starem in tudi učbeniki so vsake vrste.
Iz pogovora z delegacijo Zveze pedagoških društev Jugoslavije, / 0. februarja 1965
Napak je ločevati gospodarsko sfero od negospodarskih dejavnosti. Prizadevati si moramo k
čimbolj skladnemu razvoju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in k njih povezovanju na samoupravni osnovi. Delovni ljudje v gospodarstvu ustvarjajo gmotne dobrine za razvoj družbe. delovni ljudje v tako imenovanih negospodarskih dejavnostih pa s svojo ustvarjalnostjo na področju znanosti, tehnike, šolstva. kulture in umetnosti zelo veliko prispevajo k nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva. Trdno sem prepričan, da bodo naši delovni ljudje v gospodarstvu tudi v prihodnje kazali še več zanimanja in razumevan ja za razvoj šolstva, znanstveno-razi-skovalnih. umetniškjh ip l^ujtur-nih ustanov, kakor, toiko na
Tito na IX kongresu ZSMJ
drugi strani pričakujemo, da se bosta naše šolstvo in znanstvenoraziskovalno delo še tesneje povezovala z našim gospodarstvom in se prilagajala potrebam družbe v celoti. Univerze morajo biti odprte do družbe in kar najbolj neposredno povezane z našimi delovnimi organizacijami, kjer se ustvarjalno uporabljajo rezultati znanosti in tehnike.
Iz govora tovariša Tita na zagrebškem vseučilišču, 16. decembra 1969
predavanj z vseh področij druž benega življenja. To ustanovo i druge njej podobne moramo ne primerno bolj razvijati ter prena šati nanje vrsto odgovornil nalog s področja šitše in bol množične splošne in strokovni izobrazbe. V ta namen bo moral; skupnost v prihodnjem obdobji dajati več sredstev zlasti za de lavske univerze.
Iz referata na V. kongres SZDLJ, Beograd, 18. april 1960
V bistvu je bil boj za socialistične samoupravne odnose hkrati tudi boj za to, da bosta znanost in izobraževanje skupaj s kulturo in umetniško ustvarjalnostjo eden izmed bistvenih dejavnikov osvobajanja delavskega razreda, vsestranskega razvijanja ustvarjalnih možnosti delovnega človeka in dinamičnega razvoja produktivnih sil. Naša prizadevanja so usmerjena na to, da te dejavnosti s svojo socialistično usmeritvijo in vrednotami. ki jih ustvarjajo, usposabljajo delovnega človeka kot zavestnega graditelja čedalje bolj vsebinskih in bogatejših oblik življenja in socialističnih odnosov.
Iz referata na X. kongresu ZKJ, 27. maja 1974
Omogočiti izobraževanje delavcem^
Še ena stvar je, ki smo jo v zadnjih letih zanemarjali. Gre za zboljševanje kvalifikacij naših ljudi, za usposabljanje nekvalificiranih. Skoraj popolnoma smo opustili dobro staro prakso usposabljanja ljudi, za to se ne dajejo več zadostna gmotna sredstva. Temu vprašanju morajo posvetiti več pozornosti federacija in republike. Kajti kolikor več visoko kvalificiranih kadrov bomo imeli v podjetjih, toliko hitreje bo napredovala tudi proizvodnja. Hkrati s tem se bo večala tudi produktivnost dela, kajti kvalificirani delovni ljudje nosijo proizvodnjo večidel na svojih plečih. Zatorej mora skupnost dajati več sredstev v te namene, kakor jih je dajala doslej. Pri vodilnih ljudeh v nekaterih naših tovarnah pa je zanimanje za ta vprašanja popustilo.
Iz sklepnega govora na HI. plenumu CK ZKJ. /. marca 1966
Tudi delavske univerze imajo pri tem delu za šolanje in spopol-njevanje kadrov pomembno vlogo. Delavske univerze so že dosegle pozitivne uspehe pri usposabljanju delavcev za funkcijo upravljanja in pri višanju ravni splošne izobrazbe in strokovnosti delavcev, prav tako pa tudi pri, organiziranju javnih
Velik pomen šolske reforme j* nedvomno tudi v tem. da omogoča mladincem in drugim delavcem iz podjetij, da se vpišej( na razne fakultete, ne da bi odši iz proizvodnje, če to žele in či njihovo znanje ustreza predpisanim pogojem. Za naše gospodarstvo bo to velikega pomena, sa bomo hitreje dobili sposobne obratne inženirje in druge strokovnjake ... Oblike strokovneg; izobraževanja morajo biti prilagojene starosti, poprejšnji izo brazbi, pridobljenim izkušnjan in potrebam po ustreznih kadrih V sistemu strokovnega izobraževanja mora biti vsem našim državljanom omogočeno, da si po svojih sposobnostih pridobe vse stopnje strokovne izobrazbe ni glede na način, po katerem so s prej pridobivali strokovno izo brazbo. V tem smislu je treb ustvarjati še širšo osnovo in večji možnosti, da si delavci pridobi j( srednjo in višjo strokovno izo brazbo.
Iz referata na V. kongresu SZDLJ, Beograd, /8. aprili 1960
Naš cilj — osvoboditev človek;
V bistvu je bil boj za sociali stične samoupravne odnose hkrati tudi boj za to, da bost; znanost in izobraževan je skupa; kulturo in umetniško ustvarjalnostjo eden izmed bistvenih dejavnikov osvobajanja delavskega razreda, vsestranskega razvijanja ustvarjalnih meižnosti delovnega človeka in dinamičnega razvoja produktivnih sil Naša prizadevanja so usmerjen na to, da te dejavnosti s svo jo sc cialistično usmeritvijo in vredno tami, ki jih ustvarjajo, usposab Ijajo delovnega človeka kot za vestnega graditelja čedalje bol vsebinskih in bogatejših oblil življenja in socialističnih odnosov.
Iz referata na X. kongresu ZKJ, 27. maja 1974
Izbor misli iz knjige: Stevan Bez danov, Tito o vzgoji in izobraže vanju. Novi vidiki, Zavod SRS z šolstvo, Ljubljana, 1978
’ J	*-	.1 i ...-V ,i it • vi 'J- ,(
Razumeti moramo vsakega človeka, imeti srce in čutiti z ljudmi.
Videti in razumeti vsakega posameznika
Ne smemo vedno videti samo množice, videti moramo vsakega posameznika, videti, čutiti in razumeti moramo težave, s katerimi se posameznik bori, skušajmo mu pomagati in moramo mu pomagati.
Iz govora na drugem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. 8. oktobra 1951
Dolžnost vseh voditeljev in vseh komunistov je, da spremljajo življen je ljudi. Znati se morajo poglobiti v osebno življenje vsakega človeka in razumeti njegove težave, kajti vsak človek je svet zase, bitje, ki ima vesele in žalostne trenutke v življenju. Za to ni potrebno, da smo psihologi. Dovolj je, da smo ljudje, imeti moramo srce in čutiti z ljudmi. Mi seveda nismo nikakršni samaritani, toda smo komunisti, komunisti pa morajo biti v prvi vrsti humanisti. Doumeti morajo, da so ljudje, ki morajo biti v službi svojega ljudstva. V čem pa je sreča in življenje ljudi, tega sam ne morem oceniti, zato pa tudi ne morem nikomur vsiljevati sreče ne jaz in ne kdo drug. Vse ljudstvo ve, v čem je njegova sreča, in to mora biti za nas kažipot.
Iz zdravice v Zrenjaninu, / 9. novembra 1958
Mladim se moramo približati z zaupanjem
Mladim se moramo približati z večjim zaupanjem. V vseh usodnih obdobjih naše novejše zgodovine se je naša partija z največjim zaupanjem opirala na mladino, in glede tega se nismo nikoli zmotili. Mladina je zmeraj z njej lastnim navdušenjem prevzemala tudi najtežja bremena in izpolnjevala vse, kar so ji postavljali, bodisi med osvobodilnim bojem bodisi v povojni graditvi države.
Nikoli ne smete izgubiti izpred oči. da na našo mladino negativno vplivajo reakcionarne in zaostale sile tako od zunaj kakor tudi znotraj naše dežele. Vse to ima negativne posledice za oblikovanje zavesti mladine, ker zamegljuje perspektive mladim ljudem in seje dvome o tem, ali so upravičeni napori, s katerimi se borimo za leptšo in boljšo piri-hodnost. Zato imajo komunisti dolžnost, da se postavljajo po robu vsemu negativnemu in se borijo za uveljavitev resničnih socialističnih interesov družbe in pravih človekovih vrednot.
Iz govora na VIII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije, Beograd, 10. februarja 1968
Bistvo naše poti
Bistvo naše poti v socializem, ali bolje rečeno, v komunizem, lahko definiramo vsega z nekaj besedami: naša pot v socializem je v tem, da uveljavljamo marksistično znanost na določeni stopnji v praksi, in sicer kar najbolj v skladu s specifičnimi razmerami v naši državi. Za nas ta znanost ni dogma, temveč sredstvo za vodstvo, sredstvo za orientacijo v vsakem konkretnem položaju, pa naj bi bil še tako zapleten. Prizadevamo si. da bi prepojili vsa naša dejanja z duhom te znanosti, ker smo trdno prepričani, da je to pravilno. in ker praksa potrjuje, da so načela te znanosti po zaslugi genialnih znanstvenih predvidevanj našifi Velikih učiteljev tudi na današnji stopnji mednarod-
z
6:
Njegove besede — spodbuda in vodile
nega dogajanja največjega p>o-mena in da bi pomenil vsakršen odklon od teh načel, s kakršnimkoli izgovorom, revizionizem in izdajo stvari ne samo delavskega razreda, temveč tudi vsega naprednega človeštva.
O delavskem upravljanju gospodarskih podjetij,
Beograd, 26. junija 1950
Zveza komunistov se zavzema za demokracijo, ki pomeni tudi odgovornost in ki je pogoj za učinkovito opravljanje družbenih zadev. S svojim vztrajnim prizadevanjem za takšno socialistično in samoupravno demokracijo se mi, komunisti, tudi razlikujemo od malomeščanov, liberalcev in podobnih, ki demokracijo pojmujejo samo kot pravico, brez družbene odgovornosti.
Iz referata na XI. kongresu ZKJ. Beograd,
20. junija 1978
Edino svojemu narodu moreš in moraš zvesto služiti, če hočeš biti resničen internacionalist; kdor ne služi svojemu narodu, kdor ne sliši glasu svojega naroda, kdor noče živeti v prvi vrsti za svoj narod in mu sutvarjati srečno življenje, ta se ne more imenovati internacionalist, ker lahko le še manj želi dobro in srečo drugim narodom.
Iz govora na proslavi dneva vstaje na Kozari. 27. julija 1951
Politika neuvrščenosti je trajna usmeritev Socialistične federativne republike Jugoslavije in naše Zveze komunistov. Delavski razred, narodi in narodnosti Jugoslavije, ki aktivno sodelujejo v mednarodnem življenju in posebej še v gibanju neuvrščenih, s tem izpolnjujejo svoj internacionalistični dolg do
Vztrajen, neizprosen boj
Z revolucionarnostjo v sedanjih razmerah je razumeti vztrajen boj za nadaljnje razvijanje samoupravnosocialističnih odnosov v naši družbi; odločno lomljenje vseh odporov in ovir. na katere zadevamo na naši poti; obvladovanje marksistične znanosti. in nenehno spoznavanje zakonitosti in smeri družbenega razvoja; pospešeno razvijanje proizvajalnih sil ob kar največjem uporabljan ju znanstvenih in tehnoloških dosežkov; vsestranski razvoj človekove osebnosti in njenih ustvarjalnih sposobnosti; energično odpravljanje socialnih razlik, ki ne temeljijo na delu; dosledno izvajanje socialističnega načela — od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu po rezultatih dela...
Za našo lepšo sedan jost in prihodnost. kakršno si želimo, smo že izbojevali odločilne bitke. Vendar se, kakor je zapisano tudi v programu naše Zveze komunistov in kar je tudi naročilo Marxove znanosti — nikoli ne moremo zadovoljiti z doseženim. ampak moramo pogumno napredovati k tistemu, kar je še boljše in naprednejše, kar je še bolj svobodno in bolj človeško...
Iz govora na slavnostni seji ob 30-letnici drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu, 29. novembra 1973
Zavedamo se. da kot socialistično gibanje nismo nastali ločeno od sil svetovnega gibanja k socializmu in napredku. Prav tako se zavedamo, da kot socialistično gibanje in kot neodvisna in socialistična država tudi danes nismo izolirani od miroljubnih, naprednih in socialističnih sil v svetu, kajti vprašan je. kdo je kdo in kdo bo del teh sil. ni odvisno od volje ali sklepa posameznika
Srečanje z materjo padlega borca — Slavonski Brod maja 1953
svetovne skupnosti in človekovega napredka. To smo ob vseh priložnostih izpričali tudi v dejanjih. ko smo podpirali in podpiramo vse tiste, ki so se bojevali in se bojujejo za svobodo, neodvisnost in družbeni napredek sploh.
Iz govora na konferenci komunističnih in delavskih'partij l.vropc. Berlin. 30. junija /076
ali kakega foruma, marveč od značaja, idejnosti, družbenopolitične prakse in dejanske vloge sleherne teh sil. Kakor smo nekoč zavestno in nesebično prispevali in zdaj prispevamo svo je k boju teh sil za napredek človeštva — tako bo tudi v prihodnje. Zgodovina izreka svojo sodbi' o vsem, kar se' je dogajalo v preteklosti. iti'zgodovina bo storila isto tudi glede današnje in pri-
hodnje dejavnosti — tako za nas kakor za druge.
Iz govora na univerzi v Ban-dungu ob izvolitvi za častnega doktorja. 26. decembra 1958
Naša partija in pozneje Zveza komunistov sta se vzgajali v duhu sočustvovanja in solidarnosti z naprednim in revolucionarnim bojem drugih narodov. To je ena na jbolj pozitivnih pridobitev našega boja za socializem. Tega duha solidarnosti moramo prenesti tudi na mlajše rodove, ki so poklicani, da v novih, specifičnih razmerah izpolnijo svojo dolžnost do vsega, v čemer se danes izraža boj za mir in socializem.
Iz referata na V. plenumu CK ZKJ, Beograd, 18. maja 1963
Odkritost, trdna povezanost z ljudstvom
... Mi smo socialistična država, ki ustvarja zavedne državljane, odkritosrčne in resnicoljubne, ne pa brezvoljne stroje, ki vedno trepečejo v strahu, da jih bo kdo zgrabil za ramo in odvlekel v zapor, ljudi, ki se boje govoriti drug z drugim, če je v bližini tret-
Mi takih državljanov nočemo. Naši državljani so se med vojno naučili odkrito govoriti s sovražnikom. z orožjem v roki, pred vojno pa, ko je hotel našo državo zasužnjiti, so mu odkrito rekli: Ne! Po vo jni Jugoslovani odkrito povedo vsakomur, kar mu gre, brž ko bi posegel po naši svobodi, po naši neodvisnosti, po dostojanstvu naših narodov.
Iz govora na III. kongresu Antifašistične fronte žena Jugoslavije, Zagreb. 29. oktobra 1950
Najpozitivnejše revolucionarne lastnosti so vztrajnost, smisel za kolektivno življenje in trdna povezanost z ljudstvom. Če ima človek te lastnosti, potem ni samo zmožen junaških dejan j med vojno, ampak tudi velikih dejanj pri vsakdanjem delu. v gospodarstvu in povsod, kjerkoli dela. Te lastnosti največ pripomorejo. da postane vreden državljan dežele, ki v vsestranskem poletu nenehoma napreduje v svojem razvoju. Seveda je poleg tega potrebna tudi pripravljenost na žrtve.
Iz pogovora z direktorjem časnika »Mladost«., 22. maja 1957
Človek se mora nenehno učiti
t
Najmočnejše orožje, ki ga delavski razred uporablja v svojem boju. je marksistično-lenini-stična teorija. Od tega. kako bodo komunisti sprejemali marksistično-leninistično teorijo. je odvisen tudi uspeh boja delavskega razreda. S tem študijem ni treba nikoli nehati, študij se ne sme nikoli končati. Komunisti se v vsakodnevnih bojih zmeraj uči jo. Kar naprej se oborožujejo z novimi izkušnjami, na podlagi njih nato določajo svojo taktiko v skladu z doseženimi rezultati marksistično-leninistične teorije in pri ljudskih množicah bo iz članov partije izoblikovalo ne samo ljudi, ki so se voljni bojevati. marveč tudi ljudi, ki se bodo znali uspešno bojevati.
Skrb za kadre. »P rol eter«, maj 1939
Človek se nikoli ne sme zadovoljiti z zna jem. ki ga ima. marveč se mora kar naprej učiti. To je še zlasti potrebno za s le h er-, mega komunista. Pa ni dovolj, da' samo obiskujejo šolo. da prebi-
jejo v njej leto ali ne vem koliko časa. tudi sami se morajo nenehoma spopoln jevati. Kajti šola ne more dati vsega. Šola da samo osnovo, na kateri se človek sam dalje izobražuje. Vprašanje sa-movzgoje je zelo pomembna stvar. Mnogi med komunisti nismo imeli visoke šole, vendar smo se sami izobraževali in to je ostalo globoko v nas. To nas je utrjevalo in zato nismo nikoli klonili tudi pred največjimi težavami.
Iz zdravice pri večerji v Kumrovcu, 27. marca 1977
Kaj pomeni biti komunist
Biti komunist — pomeni stati v prvi bo jni vrsti bo ja za napredek.
za srečnejšo in lepšo prihodno' -
To so dokazali naši ljudje, ki' se bojevali v tej vojni. ČepravI -vedeli, da komunizem ne tj takoj zmagal, da ga morda H -bodo niti doživeli, so se žrtvov3! in umirali zanj. To so bili kott'ir -nisti, komunistični mladinci, A -vedni ljudje, ki so bili zmdA največjega odpovedovanja, h 2 komunisti moramo imeti vizi!1 -prihodnjega. Pa tudi danes m1! -ramo paziti, kako določeno naj -ravnanje vpliva na mlade lju< -A ne le ravnanje, tudi ukrepi-^ -katere se odločamo.
1
Iz intervjuja Radio- Televi" ( Beograd ob osemdesetletnici, A 1 maja 1972	)
Izbor po knjigi Josip Broz Til* * O liku komunista, DZS, Ljt^ ' Ijana 1979
Josip Broz Tito, generalni sekretar CK KPJ, je bil 27. junija 194' imenovan za vrhovnega poveljnika NOP odredov Jugoslavije

Bratstvo in enotnost
Mlado generacijo moramo vzgajati v duhu bratstva in enotnosti in enakopravnosti narodov Jugoslavije, v duhu zvestobe svoji socialistični domovini, svobodi in neodvisnosti domovine, v duhu humanizma in vsestranskega enakopravnega sodelovanja in medsebojne pomoči med narodi.
Iz pisma drugemu nacionalnemu kongresu za varstvo otrok, 24. oktobra 1958
Tehnično kulturo mladim!
Tehnična kultura je zelo pomemben pogoj za razvoj tako družbe in slehernega posameznika. Tehnična izobrazba ljudi je zlasti potrebna danes, ko izvajamo gospodarsko in družbeno reformo, brez tega ne bomo mogli dohitevati drugih v današnjem času znanstveno-tehnolo-ške revolucije.
Iz brzojavke udeležencem V. zveznega pregleda mladih na področju tehnike in delovne ustvarjalnosti, Sarajevo, 24. junija 1969
Tehnični razvoj neke države merimo po tem. koliko so ljudje tehniko obvladali. Človek, ki je obvladal tehniko in zna ravnati s tehničnimi sredstvi, bo lahko mnogo bolj koristil skupnosti kakor tisti, ki je obvladal tehniko le do določene stopnje. Ni pa do-
volj. da je nekdo dober speci3 list, toda svojega stroja ne ljub Stroj je treba ljubiti. Stroj, ki f, imate v rokah, morate do pfj drobnosti poznati, ga varovati bj ravnati z njim z ljubeznijo. Tud1 kadar najbolje deluje, ga je tret’3 pregledati, paziti nanj in ga vafb vati. kajti sicer ne bo delal precizno in se kvari. Kajti stroj i3 kakor živo bitje; stroj je va*3 pomožno orodje, sredstvo, s k3' terim delate. To velja za vse stf<’ je. za vsa tehnična sredstva. Zatl se tudi vi. mladi naraščaj. teg: učite.
Iz pogovora s člani delegacije I kongresa Ljudske tehnike Jugir slavije, Beograd, 8. januatl1 1949
Ciljev naše samoupravne sej cialistične družbe ni mogoče d0' seči brez močnega razvoja zn2" nosti. brez ustvarjalne uporab’ znanstvenih dosežkov v vsakd3" nji praksi. Nujno je. da posta' nejo znanstvena spoznanja la*1 slehernega delovnega človeka! zlasti po naših neposrednih prej" zvajalcev... Širjenje in popu la U' zacija znanosti mora biti n3', nehna skrb naših znanstvenih dej lavcev in naše skupnosti.
Pismo zboru znanosti in akrifl Znanost delovnemu človek1!'. Beograd, 14. novembra 1968 j
Izbor misli iz knjige: Stevan BeZ' danov, Ti{o,o,vzgoji in izobrazb vanju. Novi vidiki. Zavod SRS tj šolstvo, Ljubljana 197S
OC ^ CX
t
|0
i
v
It
rt»'
z>'
)Ž«
S)
n<
ai
ji
Združene osnovne šole celje, o.soi.o.
63000 Celje, Vodnikova 10 a
Razpisne komisije pri temeljnih organizacijah združenega dela
Združene osnovne sole celje,
Po sklepih svetov TOZD
razpisujejo na osnovi 135. člena zakona o osnovni šoli in določilih statuta prosta dela in naloge
~~ ravnatelja (individualni poslovodni organ) za naslednje TOZD:
—	TOZD Osnovna šola I. celjske čete Celje, Celje, Vodnikova ul. 4
—	TOZD Osnovna šola Slavko Šlander Celje, Celje, Ljubljanska c. 46
TOZD Osnovna šola Ivan Kovačič-Efenka Celje, Celje, Dečkova c. 60
~~ TOZD Osnovna šola Franja Vrunča Celje, Celje, Mariborska c. 125
~~ TOZD Osnovna šola Franca Kranjca, Celje, Celje, Hrašovčeva ul. 1
—	TOZD Osnovna šola Bratje Dobrotinšek Vojnik, Vojnik, Ul. žrtev fašizma 14
—	TOZD Osnovna šola Frankolovo, Frankolovo 11
—	TOZD Glasbena šola Celje, Celje, Slomškov trg 10
Za ravnatelja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tele pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo;
—	da ima 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu;
—	da se dejavno vključuje v skupne družbene naloge;
—	da ima sposobnosti organiziranja in vodenja;
—	da predloži razvojni program šole
Kandidat, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje, bo izbran za mandatno dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov razpisnih komisij v TOZD. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh od dneva, ko se bo iztekel rok za prijavo.
TOZD I. OSNOVNA ŠOLA CELJE
razpisuje dela in naloge:
učitelja tehničnega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: PRU ali P.
Nastop službe: 1. 9. 1980.
Razpisna komisija POKLICNE GOSTINSKE ŠOLE CELJE, Ul. 29. novembra št. 12
razpisuje prosta dela in naloge:
—	ravnatelja šole
Za ravnatelja šole je lahko izbran pedagoški delavec, ki izpolnjuje tele pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri;
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit
—	da je ustrezno moralno-politično razgledan in da se vključuje v skupne družbenopolitične naloge;
—	da ima sposobnost organiziranja, vodenja in usmerjanja pedagoškega dela v šoli;
—	da poda poglede na ustvarjalno razvojno politiko šole Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija Poklicne gostinske šole, Celje, Ul. 29. novembra št. 12
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku razpisa.
Odbor za medsebojna delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED, CERKNICA
11
razpisuje za nedoločen čas za šolsko leto 1980/81 prosta dela in na-loge
-• — psihologa
—	učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja
3	— učitelja tehničnega pouka
—- učitelja angleškega jezika
‘r Začetek dela 1. 9. 1980.
in
di ---------------------------------------------------------------
w Delovna skupnost 5- OSNOVNE SOLE HAJDINA
;č
j£ razpisuje prosta dela in naloge:
>e — učitelja matematike — za nedoločen čas
a-
? -Začetek dela: 1. 9. 1980
t' Pogoj je z zakonom predpisana izobrazba.
S Vloge pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Hajdina, Sp. Hajdina 24, 62205 Ptuj.
L '
• CENTER SREDNJIH ŠOL DOMŽALE
in
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	3 učiteljev obrambe in zaščite, P
—	2 učiteljev samoupravljanja s temelji marksizma, P
—	učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, P —- 2 učiteljev matematike, P
_ -— 2 učiteljev fizike, P
—	učitelja ekonomskih strokovnih predmetov, dipl. ekonomist
j — 5 učiteljev kovinarskih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva učitelj usnjarskih strokovnih predmetov, dipl. inž. kemijske tehno-1 logije, 3-letne izkušnje v usnjarski industriji,
učitelja usnjarsko-galanterijskih strokovnih predmetov, višja šola usnjarsko-galanterijske stroke
OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS
('
razpisuje prosta dela in naloge
-— učitelja razrednega pouka
-— učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stopnji
Dela in naloge obeh učiteljev so razpisane za določen čas od 1.9. 1980 ■	do31. 8. 1981.
■j Dokazila o strokovnosti in prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpi-
CENTER POKLICNIH ŠOL
KOČEVJE
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja zgodovine in gospodarske geografije (za nepolni delovni čas), P
—	učitelja obrambe in zaščite, P
—	2 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov na poklicni kovinarski šoli, P, PRU ali STU
—	učitelja strokovnega risanja na poklicni oblačilni šoli, P, PRU ali STU
—	učitelja praktičnega pouka na poklicni oblačilni šoli (krojaška smer), UPP
—	učitelja praktičnega pouka na poklicni oblačilni šoli (šiviljska smer), UPP
—	učitelja praktičnega pouka na šoli za konfekcijske delavce, UPP
Prijave z dokazili o strokovni in pedagoški izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Center poklicnih
šol Kočevje, Trg zbora odposlancev.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE PODBOČJE
razpisuje prosta dela in naloge
—	učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja biologije in kemije s polovičnim delovnim časom
VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	8 vzgojiteljev z višjo izobrazbo, MVO
—	vzgojitelja z višjo izobrazbo, DPO
Posebni pogoji: ustrezne lastnosti za delo z mladino, zaželene delovne izkušnje.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa.
Razpisna komisija pri
VZGOJNO-VARSTVENEM ZAVODU MOZIRJE
razpisuje prosta dela in naloge
— individualnega poslovodnega organa (ravnatelja) Vzgojno-var-stvenega zavoda Mozirje.
Delavec mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da izpolnjuje pogoje za vzgojitelja ali strokovnega delavca ali učitelja po zakonu o osnovni šoli in ima najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse,
—	da je moralno-politično neoporečen.
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje razpisni komisiji pri Vzgojno-varstvenem zavodu Mozirje, sedež Nazarje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Za določen čas s polnim delovnim časom
— učitelja zemljepisa in zgodovine (od 1. 9. 1980 do 1. 12. 1980).
Pogoji: učitelj z diplomo ustrezne smeri na PA:
Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh po razpisu na gornji naslov.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po preteku razpisnega roka.
KLINIČNI CENTER LJUVLJANA, o. sub. o.
LJUBLJANA, Zaloška c. 2
TO VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA o.sub.o.
razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge:
— vzgojiteljice za opravljanje vzgojno-varstvenega dela na TOZD Otorinolaringološki kliniki.
Pogoj: končana vzgojiteljska šola, zaželen strokovni izpit.
Začetek dela takoj.
Osebni dohodek od 6.640,00 dalje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Kliničnega centra, Bohoričeva 28,15 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po končanem postopku.
GIMNAZIJA PEDAGOŠKE SMERI
LJUBLJANA, Resljeva 12,
razpisuje dela in naloge:
—	učitelja angleškega in nemškega jezika — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-r- učitelja zgodovine in sociologije ali učitelja zgodovine in geografije — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
—	učitelja pedagogike in psihologije — za določen čas, s polnim delovnim časom
—	učitelja fizike in matematike ali učitelja fizike — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
—	učitelja obrambe in zaščite — za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
—	visoka strokovna izobrazba;
—	idejna in moralna neoporečnost ter družbenopolitična aktivnost;
—	zaželene so delovne izkušnje na vzgojno-izobraževalnem področju.
Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa.
ŠOLSKI ZDRAVSTVENI CENTER,
LJUBLJANA, Šaranovičeva 5
razpisuje prosta dela in naloge:
Za nedoločen čas
—	učitelja angleščine in nemščine od 11. 11. 1980 naprej
—	učitelja praktične protetike od 1. 9. 1980 naprej.
Za določen čas za šolsko leto 1980/81
—	učitelja matematike in fizike
—	učitelja farmacevtskih predmetov s skrajšanim delovnim časom
—	učitelja anatomije in higiene.
Pogoj je ustrezna visokošolska izobrazba, za učitelja praktične protetike pa zobotehniška šola z najmanj petletno prakso.
Kandidati naj oddajo prošnje z dokazili o strokovnosti v 15 dneh od objave v časopisu na naslov Šolski zdravstveni center, Ljubljana, Šaranovičeva 5.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA —
razpisuje N A T E C A J
za sprejem učencev v splošno srednjo vojaško šolo »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani v letu 1980.
POGOJI NATEČAJA
Natečaja se lahko udeležijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
a)	Splošni pogoji
—	da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija;
—	da niso bili sodno kaznovani in da niso v kazenskem postopku;
—	da imajo priporočilo o ustreznih moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah;
—	da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
b)	Posebni pogoji
1. Kandidati za 1. razred:
—	da so rojeni leta 1964 ali kasneje;
—	učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti, ki so osemletko že končali, pa morajo za 8. razred imeti najmanj dober uspeh;
—	učend, ki so 7. razred oz. 8. razred končali z dobrim uspehom, morajo v tem razredu imeti za matematiko, fiziko in kemijo najmanj oceno dobro.
2. Kandidati za 3. razred:
—	da so rojeni leta 1962 ali kasneje;
—	učenci, ki obiskujejo 2. razred srednje šole, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti, ki so 2. razred že končali, pa so ga morali končati z najmanj dobrim uspehom;
—	učenci, ki so 1. ali 2. razred končali z dobrim uspehom, morajo za matematiko, fiziko in kemijo v tem razredu imeti najmanj oceno dobro.
UDELEŽBA NA NATEČAJU
OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA Ljubljana, Gorazdova 16
razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta dela in naloge
—	2 učiteljev razrednega pouka, PRU ali U
—	7 učiteljev razrednega pouka za delo v podaljšanem bivanju na ra-, zredni stopnji, PRU ali U
—	učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU ali P
—	2 učiteljev matematike, PRU ali P
—	učitelja matematike in fizike, PRU ali P
—	učitelja telesne vzgoje (moški), PRU ali P
—	2 učiteljev tehničnega pouka, PRU ali P
za določen čas:
—	učitelja slovenskega jezika (od 1. septembra 1980 do 31. marca 1981 — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom)
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE SLADKI VRH (62214 Sladki vrh)
razpisuje prosta dela in naloge
—	socialnega delavca, višja ali visoka izobrazba — za nedoločen čas
—	učitelja zemljepisa in godovine, PRU ali P — za določen čas (na-~ domeščanje delavke, ki bo na porodniškem-dopustu)
Kandidati, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo prošnjo, kol-kovano s 4,00 dinarji, občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo, kjer dobijo vse informacije o prilogah, ki jih je treba priložiti prošnji. Prošnjo napišite na obrazcu, ki ga dobite pri tem organu.
ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV
Šolanje v splošni srednji vojaški šoli se začne 1. septembra 1980 in traja štiri leta ali dve leti.
Med šolanjem bodo učenci in gojenci stanovali v internatu in imeli na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil, obutve, šolskih potrebščin, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih počitnicah in do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci splošne srednje šole »Franc Rozman-Stane« bodo po končani šoli nadaljevali šolanje v Vojaški akademiji kopenske vojske.
Medsebojne obveznosti učencev in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo.
Natečaj velja do 16. maja 1980.
O rešitvi prošenj bo kandidate obvestila komisija za izbiro učencev in gojencev do konca maja 1980.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, poveljstvu vojaškega okrožja in pri splošni srednji šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani.
OSNOVNA ŠOLA IVAN BROZINA SLOVAN JELŠANE
razpisuje dela in naloge za določen in poln delovni čas:
— učitelja razrednega pouka (4. r.) za čas od 1.9.1980 do 30.4.1981 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Zbor delavcev Združene osnovne šole
TOZD GLASBENA ŠOLA CELJE
razpisuje v letu 1980 dela in naloge
—	učitelja klavirja, P ali PRU — dioloma II. ali L stopnje AG — klavir
—	učitelja kitare, PRU ali U — I. stopnja AG ali končana srednja glasbena šola — kitara
—	3 učiteljev harmonike, PRU ali U — diploma I. stopnje AG ali končana srednja glasbena šola — harmonika
—	učitelja flavte, P ali PRU, za določen čas (I. polletje šolskega leta 1980/81) — II. ali I. stopnja AG — flavta ali absolvent AG
Prijave z dokazili o strokovnosti in življenjepis pošljite na naslov: Združene osnovne šole — TOZD Glasbena šola Celje,
Slomškov trg 10.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja GLASBENE ŠOLE VIČ-RUDNIK,
Emonska 20
razpisuje dela in naloge:
—	učitelja klavirja za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	2 učiteljev kitare za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	2 učiteljev flavte in blokflavte za nedoločen čas s polnim delovnim časom
—	učitelja klarineta za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
—	učitelja violine, čela, kontrabasa, trobente, pozavne, roga za določen čas z nepolnim delovnim časom
—	učitelja kitare, harmonike, flavte, blokflavte za nedoločen čas s polnim ali nepolnim delovnim časom v Velikih Laščah.
Začetek dela 1. 9. 1980. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite na naslov: Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik, Emonska ulica 20. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi v časopisu.
Svet delavcev
VI. GIMNAZIJE LJUBLJANA-MOSTE, Zaloška c. 49
razpisuje prosta dela in naloge:
za nedoločen čas
—	učitelja biologije, P
—	učitelja nemškega jezika, P
za določen čas
—	učitelja obrambe in zaščite, P (za 14 ur tedensko)
—	učitelja telesne vzgoje (ženski program), P (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta od 1. 9. 1980 do 1. 3. 1981)
—	učitelja tehnične vzgoje (splošni program), P (za 10—12 ur tedensko)
—	učitelja tehnične vzgoje (kemije), P (za 10—12 ur tedensko)
Kandidati naj pošljejo vloge v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi.
EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER MURSKA SOBOTA in ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET MURSKA SOBOTA
razpisuje ta za nedoločen čas prosta dela in naloge
—	2 učiteljev slovenskega jezika, P
—	učitelja angleškega in nemškega jezika, P
—	učitelja zgodovine, P
—	učitelja telesne vzgoje, P
—	učitelja matematike, P
—	učitelja obrambe in zaščite, najmanj višja izobrazba in rezervni vojaški starešina
—	učitelja strokovno pravnih predmetov, končana pravna fakulteta
—	3 učiteljev strokovno ekonomskih predmetov, končana ekonomska fakulteta ali II. stopnja VEKŠ
Prijave sprejemata Ekonomski šolski center Murska Sobota in Šolski center za blagovni promet Murska Sobota 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. septembra 1980.
ELEKTROGOSPODARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR SMETANOVA 6
razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja naslednje delovne naloge in opravila:
za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
—	učitelja splošnih predmetov za pouk slovenskega jezika, pogoj profesor slovenskega jezika
—	2 učiteljev splošnih predmetov za pouk obrambe in zaščite, pogoj fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — smer SLO
—	učitelja praktičnega pouka za električne instalacije, pogoj elektrotehnik ali delovodja za električne inštalacije in 5 let prakse
—	7 vzgojiteljev za dom učencev, pogoj višja šola pedagoške smeri in 2 leti prakse
—	učitelja strokovnih predmetov za poučevanje elektro — jaki tok, pogoj dipl. elektroinženir
za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
—	učitelja splošnih predmetov za pouk zdravstvene vzgoje, pogoj profesor telesne vzgoje ali zdravnik splošne prakse
za določen čas s polnim delovnim časom
—	3 učiteljev splošnih predmetov za pouk STM in zgodovine, pogoj fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
Zaželeno je, da imajo kandidati opravljen pedagoški strokovni izpit. Začetek delovnega razmerja 1. 9. 1980.
Vloge z dokazili pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Elektrogospodarski šolski center Maribor, Smetanova 6. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od poteka roka prijave.
Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
razpisuje prosta dela in naloge:
— učitelja tehnične vzgoje, PRU
Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti najkasneje 15 dni od dneva razpisa.
Delovna skupnost
GLASBENE ŠOLE VINKO VODOPIVEC AJDOVŠČINA
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja harmonike
—	učitelja pihal in trobil
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po razpisu na Glasbeno šolo Vinko Vodopivec Ajdovščina, Štrancarjeva 8. Možnost enosobnega stanovanja.
OSNOVNA ŠOLA RADLJE OB DRAVI
razpisuje prosta dela in naloge:
—	učitelja tehnične vzgoje, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja slovenščine in angleškega jezika, PRU, za nedol. čas
—	učitelja za podružnično šolo Brezovec, U ali PRU razrednega pouka za šolsko leto 1980/81
—	ortopedagoga, PRU, za nedoločen čas
—	učitelja klavirja in nauka o glasbi, PRU ali P, za nedoločen čas
Prijave pošljite v zakonitem roku na naslov: Osnovna šola Radlje ob Dravi, 62360 Radlje ob Dravi.
Komisija za medsebojna delovna razmerja VVZ ANE ZIHERL Ljubljana, Čufarjeva 14
razpisuje prosta dela in naloge
—	3 vzgojiteljic
Pogoj:
—	5-letna vzgojiteljska šola z zaključnim izpitom
—	uspešno opravljena enomesečna poskusna doba
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980.
Vloge s priloženimi dokazili za izpolnjevanje pogojev za razpisana dela in naloge sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja VVZ Ane Ziherl, Ljubljana, Čufarjeva 14, 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidatke bodo obveščene o izbiri v 30 dneh po končanem razpisu.
Svet
CENTRA STROKOVNIH ŠOL V ZAGORJU OB SAVI, Cesta zmage 3 a
razpisuje za šolsko leto 1980/81 naslednja prosta dela in naloge:
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri po nomenklaturi poklicev za učitelje srednjih šol
—	učitelja matematike in fizike, visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri po nomenklaturi poklicev za učitelje srednjih šol
—	učitelja telesne vzgoje, visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri po nomenklaturi poklicev za učitelje srednjih šol
—	učitelja strokovnih predmetov (za poklicno kovinarsko šolo), visoka strokovna izobrazba (dipl. strojni inženir)
—	učitelja strokovnih predmetov (za poklicno elektro šolo), visoka strokovna izobrazba (dipl. elektro inženir)
Delavci, ki se bodo prijavili za opravljanje navedenih del in nalog, morajo imeti tudi pedagoški in strokovni izpit in ustrezne politične lastnosti.
Če sprejeti kandidati nimajo opravljenega pedagoškega in strokovnega izpita, ju morajo opraviti po predpisanem času dela na šoli.
Vsa prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa.
Prijave sprejema Svet Centra strokovnih šol Zagorje ob Savi, Cesta zmage 3a.
Popravki in preklici
V razpisu prostih del in nalog OSNOVNE ŠOLE TONETA TRTNIKA TOMAŽA, SOSTRO, p. Dobrunje so bila izpuščena dela in naloge:
—	učitelja biologije, gospodinjstva ter vodje šolske prehrane za nedoločen čas, PRU ali P
—	2 učiteljev likovne in tehnične vzgoje za nedoločen čas, PRU ali P
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE OB SAVI TOZD OSNOVNA ŠOLA TONE OKROGAR, ZAGORJE OB SAVI
dopolnjuje razpis del in nalog
— 2 učiteljev za oddelke PB — višji razredi (angleški in slovenski jezik in kemija in biologija) tako, da so ta dela in naloge razpisana za določen čas.
Dopolnjujemo razpis OSNOVNE ŠOLE OTLICA; tretja alinea se pravilno glasi:
učitelja telesne vzgoje, PRU (pol učne obveznosti na Osnovni šoli
v J ' i 'l t 'J 'K G »	• :f - '• ■*
Otlica in ppl na Osnovni šoli Col)
i ■ ■...........*	■'
i .'V ■
Prvi del razpisa Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha, Ljubljafl* se pravilno glasi takole:
Svet
OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA KAJUHA, LJUBLJANA, Veljka Vlahoviča 42
razpisuje prosta dela in naloge
—	9 učiteljev razrednega pouka na centralni šoli
—	8 učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega b>' vanja v centralni šoli
—	učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanj* na pmlružnični šoli Hrušica
U
Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba, U, PRU, delo za nedoločen ča( s polnim delovnim časom.
Kandidati naj vlože prijave z dokazili o strokovnosti in navedbo o do sedanjem opravljanju nalog v 15 dneh po objavi razpisa.
V letošnji 8. številki Prosvetnega delavca je bilo v razpisu prosti del in nalog ŠOLE ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽ® VANJE MARIBOR, Mladinska 12, napačno objavljeno:
—	v 19. alinei: »učitelja-korepetitorja. P, za enoto srednje glas' bene šole za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom« in
—	v 20. alinei: »učitelja solopetja. P, za enoto srednje glasbefl£ šole.«
Ti dve alinei se pravilno glasita:
—	19. alinea: učitelja-korepetitorja, P, za enoto srednje glasben* šole za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
—	20. alinea: učitelja solopetja, P, za enoto srednje glasbene šol* za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom.
Objavljamo tudi tale preklic:
Svet Šole za glasbeno in baletno izobraževanje Maribor je spreje s k 1 e p, s katerim preklicuje objavo razpisa prostih del in nalog učite Ija za harmonijo in kontrapunkt, P, za enoto srednje glasbene šole, k je bil objavljen v 8. številki Prosvetnega delavca dne 21. aprila 1980
C
žili
prv
neg
sak
no\
izol
ure
žev
skl<
nje
ou
pre
tej;
izo
RK
vat
sve
je,
val
dri
ses
ko
ust
sol
POSEBNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC
0S|
htf
USI
im
popravlja razpis, objavljen v prejšnji številki Prosvetnega delavca sol Druga alinea se pravilno glasi:
no
— učitelja telesne vzgoje, PRU, z dopolnilno ortopedagoško izobra- no zbo, za polovični delovni čas	rai

OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR, ŠKOFJA LOKA
popravlja razpis prostih del in nalog, objavljen v 8. številki Prosvet- iz( nega delavca z dne 21. 4. 1980 takole:
—	alinea 5 »predmetni učitelj za oddelek PB« se razveljavi	za
—	alinea 7 učitelja razrednega pouka »na centralni šoli« se spremeni br
besedilo »na podružnični šoli«	nj
ŠOLSKI CENTER BREŽICE Trg dr. Ivana Ribarja 14 68250 Brežice
da na va I lo’
preklicujemo razpis:
— 2 delavcev osnove tehnike in proizvodnje — PRU
in dodajamo k že objavljenem razpisu še:
—	učitelja slovenskega jezika
—	2 učiteljev glasbene vzgoje — teorija in pianist, P
—	učitelj strojepisja — višja izobrazba
zo
Pr
Pc
že
oc
be
ki
RAZPISNI POGOJI:
—	predpisani profil in stopnja izobrazbe
—	moralnopolitična neoporečnost
—	znanje slovenskega jezika
—	stanovanje po dogovoru
U
N
Prijavi priložite kratek življenjepis. Vloge pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. K vlogi priložite dokazilo o izobrazbi.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izbiri.

EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
preklicuje razpi s objavljen v letošnji 8. številki Prosvetnega de-! lavca ter razpisuje dela in naloge:
—	učitelja matematike in računalništva
—	učitelja zgodovine in STM
—	učitelja obrambe in zaščite
—	učitelja strokovno teoretičnih predmetov — dipl. ekonomist*!
—	pomočnika ravnatelja s polovično učno obveznostjo.
že
za
nj
m
P*
vs
Ut
zr
dc
n«
a sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji iz Zakona o usmerjfi' :m izobraževanju. Kandidat za pomočnika ravnatelja mora imeti ijmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu, trezne organizacijske sposobnosti in opravljen strokovni izpit, andidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za :lovna razmerja EAŠC v Novem mestu. Možnosti za reševanje sta-
OSNOVNA ŠOLA DUŠAN MUNIH MOST NA SOČI
preklicuje razpis prostih del in nalog vzgojitelja v oddelku VVE Kanalski Lom, ki je bil objavljen v rednem razpisu v Prosvetnem delav-
Svet šole v sestavi delegacije delavcev ELEKTROTEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI LJUBLJANA, Vegova 4
preklicuje objavo del in nalog v Prosvetnem delavcu z dne 21.4. 1980
—	učitelja zgodovine in umetnostne vzgoje
—	učitelja slovenskega in nemškega jezika
—	učitelja tehnologije elektromateriala
dt
in
sv
g<
b.
u<
SP
P<
ni
Zc
m
in
in
ki
Us
ČE
in dodatno razpisuje dela in naloge	8<
—	2 učiteljev elektrotehniških predmetov za jaki tok
—	učitelja elektrotehniških predmetov za šibki tok	^
—	učitelja praktičnega pouka in laboratorijskih vaj	tr
ZC
Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisana dela in naloge, morajo iz- d' polnjevati pogoje, navedene za učitelje ustreznih predmetov v prejšnjem razpisu.	P1
'	_________’__________n -	'i -' .■___________ R
Uresničevanje novega zakona
Čeprav smo za leto dni prelo-iji žili uvajanje novih programov v Ptvi letnik • srednjega usmerjenega izobraževanja, se ni zmanjšala dejavnost družbenih orga-!'0v> ki skrbijo za preobrazbo ‘Zobraževanja in vzgoje in za ^tesničenje usmerjenega izobraževanja. Tako je vsaj mogoče sklepati iz razprav, ki so bile zadaje čase, že po sprejemu zakona
0	usmerjenem izobraževanju, na Predsedstvu Centralnega komiteja ZKS, v Svetu za vzgojo in izobraževanje pri Predsedstvu RK SZDL, v Svetu za izobraže-vanje in kulturo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, v najvišjih organih Izobraževalne skupnosti Slovenije in drugje. Pred kratkim je bil tildi sestanek s predsedniki občinskih koordinacijskih odborov za usmerjanje vpisa v srednje in visoke šole. Katere naloge so v ospredju in katera vprašanja zahtevajo čimprejšnji odgovor?
V pripravah na uvajanje usmerjenega izobraževanja 'majo zdaj prednost tele naloge:
—	načrtovanje in usmerjanje vpisa novincev v srednje in visoko izobraževanje;
—	nadaljnje oblikovanje uovih družbenoekonomskih odnosov s samoupravnim organizi-tanjem vseh panog in dejavnosti združenega dela v posebnih izobraževalnih skupnostih;
—	nadaljnje oblikovanje mreže organizacij za usmerjeno izobraževanje;
—	oblikovanje programskih zasnov in priprava vzgojno-izo-braževalnih programov za srednje usmerjeno izobraževanje;
—	priprava združenega dela, da bo ob času prevzelo svoj del nalog pri usmerjenem izobraževanju, zlasti pri proizvodni in de-
1	lovni praksi učencev srednjih šol;
—	priprava vzgojno-izobraži-Zobraževalnih organizacij na prehod k novim programom, za posodabljanje vzgojno-izobra-ževalnega dela z mladino in odraslimi —s pomočjo novih učbenikov in drugih pripomočkov, ki nastajajo.
Usmerjanje pomeni Načrtovanje
-
vi
Načrtovanje kadrov in izobraževanja je ena izmed temeljnih zahtev usmerjenega izobraževanja. Usklajevanje poklicnih želja mladih in zaposlenih s stvarnimi Potrebami združenega dela je vse prej kot lahka naloga, saj so ne samo želje, temveč celo šolske zmogljivosti pogosto navzkriž z dolgoročnimi potrebami združenega dela.
V prvih razredih srednjih šol in šol po zakonu o poklicnem izobraževanju imamo več kot 44 tisoč prostih mest za mladino in odrasle; v osmih razrednih osnovnih šol pa je vsega samo 26.500 učencev. Tudi če jim dodamo ponavljalce prvih razredov
srednjih šol in učence osnovne šole, ki bodo izpolnili šolsko obveznost pred osmim razredom, se število vseh vsaj za pet tisoč razlikuje od razpoložljivih in predvidenih prostih mest za mladino. Za odrasle so predvideli 10 tisoč mest, čeprav takega vpisa odraslih v prve razrede srednjih šol doslej še ni bilo. Prosta mesta naj bi bila v skladu s potrebami združenega dela. Največji primanjkljaji pa bodo spet, kot zadnja leta, v poklicnih šolah, ki pripravljajo za proizvodnjo, za gradbeništvo, rudarstvo, obrt.
Zahteve sedanje tehnologije so navzkriž z miselnostjo, ki gre že v drugo skrajnost. »Uči se, da ti ne bo treba delati!« V tem priporočilu nekaterih staršev (morda celo kakega učitelja) otrokom je nemara najbolj dosledno izpovedan malomeščanski odpor do proizvodnega dela in znoja, ki se mu pridružuje kult namišljenega brezdelja v ugodnem pisarniškem okolju. O tem, kako daleč smo prišli v pretirano visokem vrednotenju administrativnih, ekonomskih, upravnih, organizacijskih in podobnih usmeritev ter poklicev, pričajo podatki o nekem območju, kjer imajo v proizvodno-tehniških smereh 250 učencev in študentov, v neproizvodnih pa kar 1500. Poklicno usmerjanje je očitno padlo na izpitu. Neuspeh je tako obremenilen, da bi še o popravnem izpitu težko razmišljali.
Podobno miselnost srečujemo tudi pri posameznih- »manager-jih«, ki načrtujejo še vedno, kot prejšnja leta, kako bodo z uspešno reklamo zbrali 50, 100 in več kandidatov za administrativno, upravno, organizacijsko ali podobno smer ne glede na resnične potrebe kakega kraja in ne glede na to, da bodo v treh središčih za izobraževanje ob delu prevladali delavci, ki se prekvalificirajo iz proizvodnje v neproizvodne usmeritve. Ni čudno, če se ob teh pojavih odgovorni samoupravni in družbe-no-politični organi zaskrbljeno sprašujejo, kam bi nas neusmerjena spontanost pripeljala.
Očitno bo treba nanovo vrednotiti nekatera dela in poklice in dvigniti ceno proizvodnemu in vsakemu ustvarjalnemu delu, ki prispeva k višji produktivnosti in hitrejšemu družbenemu napredku. Očitno bo treba več storiti v naših šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih in znotraj vseh organizacij združenega dela za bolj smotrno poklicno odločanje mladine in odraslih. Razumljiva so tudi sprejeta stališča, da morajo o obsegu vpisa odločati le uporabniki in izvajalci v izobraževalnih skupnostih; določila zakona o usmerjenem izobraževanju pa je treba dosledno spoštovati, kadar odpiramo nove šole ali njihove zunanje enote in oddelke.
ZAKON O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU ŽE URESNIČUJEMO
Razprave o obsegu vpisa novincev so oživile nedokončano delo pri oblikovanju mreže organizacij za usmerjeno izobraževanje, saj moramo pri vpisu upoštevati prihodnje potrebe in perspektive usmerjenega izobraževanja. Čeprav je srečujoče načrtovanje naredilo velik korak naprej, ostajamo ponekod še vedno zaverovani v ozke občinske interese. V nekaterih razpravah, ki smo jih slišali na sestankih, je bilo čutiti stara nasprotja med občinami in tistega duha, ki je še daleč od duha usmerjenega izobraževanja.
Zakon o usmerjenem izobraževanju začenja veljati. V prihodnjih mesecih bodo nastali izvršilni predpisi, ki jih zakon predvideva, dosedanji zakoni, ki so urejali posamezna področja usmerjenega izobraževanja, pa prenehajo veljati. Vzgojno-izo-braževalne organizacije bodo morale uskladiti svojo dejavnost, samoupravne akte in samoupravno organiziranost z novimi zahtevami. Prihodnje leto bodo morale vse organizacije za
usmerjeno izobraževanje začeti z izdelanim letnim delovnim načrtom. Sodelovanje med temi organizacijami in OZD uporabnikov, ki bodo prevzele proizvodno in delovno prakso učencev, bo zahtevalo pravočasno sklenjene samoupravne sporazume.
Zakon o usmerjenem izobraževanju postavlja na nove temelje celotno izobraževanje po osnovni šoli. Hkrati s skrbjo za tiste, ki bodo v prihodnjih letih želeli pridobiti srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, bo treba poskrbeti tudi za načrtno usposabljanje z delom in za bolj temeljito in stalno strokovno izpopolnjevanje vseh delovnih ljudi, seveda tudi vseh pedagoških in andragoških delavcev.
Uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju postaja torej naloga vsake srednje, višje ali visoke šole, vsake delavske univerze, vsakega izobraževalnega centra in vsake organL zacije združenega dela. Usmerjeno izobraževanje bo tako postalo postopno del našega življenja, del prenovljenega vzgojno-izobraževalnega sistema.
JOŽE VALENTINČIČ
GLASBENA ŠOLA TRBOVLJE
Razpisuje za nedoločen čas dela in naloge
—	učitelja klavirja, PRU ali P
—	učitelja violine, PRU ali P
—	2 učiteljev harmonike, PRU ali P
—	učitelja kitare, PRU ali P
—	učitelja baleta, PRU ali P
Stanovanj ni. Razpis velja 15 dni po objavi.
Komisija za medsebojna delovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENEGA ZAVODA VELENJE
razpisuje za določen čas dela in opravila
— 7 vzgojiteljic
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola.
Kandidati naj pošljejo prijave komisiji za medsebojna delovna razmerja Vzgojno-varstvenega zavoda Velenje, v 15 dneh po objavi razpisa.
Delovna skupnost
OSNOVNE SOLE BLAŽ OSTROVRHAR s prilagojenim programom ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1
razpisuje prosta dela in naloge:
— predmetnega učitelja tehnične in glasbene vzgoje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom
Pogoji: višja pedagoška izobrazba za tehnično in glasbeno vzgojo. Začetek dela: 1. septembra 1980. Rok prijave 15 dni po objavi. Stanovanja ni.
Pomoč pri usklajevanju samoupravnih aktov
Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom.
! Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja znanosti Slovenije je sprejel v i- svoj delovni program tudi nalo-i- 8°i da bo pomagal vzgojno-izo-oraževalnim organizacijam pri __ "sklajevanju samoupravnih splošnih aktov z novimi zakoni s Področja vzgoje in izobraževala. Po sprejetju štirih temeljnih 2akonov (zakona o svobodni Menjavi dela na področju vzgoje ja izobraževanja, zakona o vzgoji 'a varstvu predšolskih otrok, zakona o osnovni šoli in zakona o ^merjenem izobraževanju) caka vzgojno-izobraževalne organizacije obsežna normativna dejavnost, saj je odprtih še ve-1 ako drugih vprašanj, ki jih je •reba uskladiti z zakonom o j ^druženem delu in nekaterimi '' drugimi predpisi.
5' Komisija za samoupravno ?rganiziranje in normativno dt-- Rvnpst pri RO.Sindikata.delavr .
cev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije bo v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo pripravila najprej pregled tistih vprašanj, ki morajo biti v statutih usklajena z novimi zakoni. Ko bo komisija zbrala gradivo in' bo le-to dobilo ustrezno strokovno in politično potrditev, bo republiški odbor objavil v Prosvetnem delavcu zbrano gradivo, ki bo rabilo kot priporočilo in pomoč pri usklajevanju statutov. Gradivo bo objavljeno predvidoma junija.
Ker bodo novim zakonom s področja vzgoje in izobraževanja sledili v prihodnjih mesecih izvršilni predpisi, ki bodo tudi vplivali na vsebino prihodnjih statutov, bo z njihovo pripravo in usklajevanjem smotrno toliko počakati, da bodo zbrana gradiva omogočala opraviti celotno delo.
-V.4P*--------------------------
Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc.
Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica.
Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104.
Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 8din. Letna naročnina 150din za posameznike, za delovne organizacije 250din, za študente 100din. Št. tek. računa 50101-603-46509.
Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). - . . ..........-..............
Vzgojiteljici srednjo ali višjo izobrazbo?
Skupnost vzgojno-varstvenih zavodov SRS je na skupščini, ki je bila letošnjega 9. aprila med drugim obravnavala tudi osnutek vzgojno-izobraževalnega programa pedagoške usmeritve, po katerem naj bi dobili tri profile delavcev za izvajanje vzgojno-varstvenega dela v VVO:
—	varuhinjo po tretjem letniku usmerjenega izobraževanja
—	vzgojitelja predšolskih otrok po četrtem letu usmerjenega izobraževanja
—	vzgojitelja predšolskih otrok po končani pedagoški akademiji.
Res je, da se pojavljajo različni profili po različnih stopnjah izobraževanja, vendar zakaj dva profila vzgojiteljic? Že nekaj let ugotavljamo, da potrebujemo za izvajanje zahtevnega vzgojnega dela z otroki drugačen, boljši program izobraževanja.
Ce vsi vemo, da predstavlja predšolska vzgoja skupaj z osnovno šolo prvo stopnjo izobraževanja in je začetek vzgojno-izobraževalnega sistema, se sprašujemo, zakaj programa izobraževanja vzgojitelja pred-
šolskih otrok in učiteljev za razredni pouk nista po zahtevnosti usklajena?
Vsi skupaj sestavljale) in uporabniki — bi morali ugotoviti, da je subjekt naše dejavnosti otrok kot enota, neponovljiva osebnost, kar zavezuje vzgojitelje predšolskih otrok za izvajanje ustreznih dobrih oblik dela pc predpisanem vzgojnem načrtu
Ker predstavlja predšolska vzgoja z osnovno šolo prvo stop njo izobraževanja, torej začetek vzgojno-izobraževalnega sistema, morata biti izobraževalni programa vzgojitelja predšolski! otrok in učitelja razrednega pouka usklajena. Sodobno poklicno izobraževanje vzgojiteljev mora zagotoviti obvladanje pedagoških, andragoških, psiholoških, metodičnih in družbenoekonomskih znanj. S spoznanjem, da gre za nove vsebine na področju predšolske vzgoje, mora izobraževanje vzgojiteljic najti v sistemu ustrezno mesto. Dobro premišljen in zahtevnejši izobraževalni program ne more biti izpeljan v štirih letih.
LEA BRODNJAK
Radio in šola
Nižja stopnja
16.	maja: Ustvarjajmo glasbo 23. maja: Srečanja s Titom
Srednja stopnja
13. maja: Reka in ljudje II 20. maja: Kaj je pripoved
Višja stopnja
15. maja: Pesnice in pisateljice — Pavlina Pajkova
22.	maja: Matere narodnih herojev
Nenavadni pogovori
23.	maja: Odrasli tako — kako pa mi
24.	maja: Prosim, daj mi mir
Za srednje šole
12. maja: Schopenhauerjeva in Nietzschejeva filozofska misel 19. maja: Estetska prizadevanja 20. stoletja
17.	maja: Dane Zajc 24. maja: Veno Taufer
f
Obvestilo
Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist Rdečega križa, odgovoren za krvodajalstvo.
Kri je nenadomestljivo zdravilo. Človek lahko s krvjo vedno pomaga. Dajanje krvi je dokaz človečnosti in eno izmed meril naše ozaveščenosti in solidarnosti do sebe in drugih.
MAJ 1980
KAMNIK	12., 13., 14., 15., 16.
LJUTOMER	19., 20., 21.
GORNJA RADGONA	22., 23.
LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK	26.
VELENJE	27., 28., 29., 30., 31.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE	
GOZDARSKI ŠOLSKI CENTER POSTOJNA
razpisuje dela in naloge
—	profesorja matematike, pogoj: prof. matematike in fizike ali dipl. inž. strojništva ali dipl. elektro inž.
—	5 vzgojiteljev — višja izobrazba pedagoške smeri — zaželena domska vzgoja
Začetek dela: 1. 9. 1980 —- za nedoločen čas.
Za profesorja matematike stanovanje po dogovoru.
Komisija za delovna razmerja pri ZDRAVSTVENI ŠOLI GORICA
razpisuje dela in naloge
— učitelja telesne vzgoje ter obrambe in zaščite za nedoločen čas. Pogoji: profesor telesne vzgoje, rezervni starešina JLA.
Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh na upravo šole.
Začetek dela: 1. 9. 1980.
Otroci so naše največje bogastvo, zato jih moramo varovati.
TU PROTOKOL NE VELJA
Komaj reče tovariš Tito najmlajšim: »Zdaj pa si izvolite postreči,« — planejo gostje k mizam. Nekateri so hoteli kar preko gredic, a so se premislili in stekli čez travnik na glavno stezo. V hipu nastane gneča. Vrtna steza postane tesna. Močnejši in hitrejši se prerinejo naprej in prispe pravočasno do mize — k polnim skledam. Prično si izbirati tisto, kar jim je najbolj všeč.. Tako obkrožijo mizo in se ustavijo v sredini. Tu se jim zazdi, da je vse pri roki. Obloženi kruhki, pomaranče, limonada...
Pogledamo k mizi. Neka deklica je pomarančo kar z lupino. Deček poleg nje si je nadeval na
zajetni krožnik vsakega nekaj. Obrnil se je proti vrtu in si oblizuje prste. Majhna triletna deklica si je napravila s čokolado brke in njen nosek se sploh ne vidi iz smetane. Kristalne čaše, polne limonade in drugih osvežujočih pijač zvenče. Tu si vsak jemlje tisto, kar mu najbolj tekne, kar ima najrajši.
Tovariš Tito venomer vzklika: — Vzemite, vzemite... Kakor doma... — Malčki pa se Židane volje sprehajajo od mize do mize. Vse se jim dozdeva, da se jim ne bo posrečilo poskusiti vsega, kar je pripravljeno zanje.
Tovariš Tito gleda svoje goste in se glasno smeje, potem pa reče enemu izmed tovarišev ob sebi: — Tu protokol ne velja...
Nepozabna srečanja s Titom
POJ, MARA!
Deklice in dečki so hodili s tovarišem Titom iz sobe v sobo. Nenadoma se Tito ustavi in jih vpraša:
— Zdaj pa uganite, kam vas popeljem?
— Na vrt! — zakličejo nekateri.
— Da, a ne na pravega. Pojdite z menoj, — reče tovariš Tito in jih povede proti velikemu svetlemu prostoru, ki je zares spominjal na vrt.
— Najprej se bomo seznanili z Maro in Toledom, mojima papigama, — reče Tito in stopi k velikim kletkam.
— Zdravo, Mara! Kaj molčiš, Toledo? — vpraša Tito.
Trdoglavi ptici ne odzdravita.
— Veste, kličeta me T-i-t-o! Včasih se zmedem, postanem na hodniku, pa se komaj spomnim...
Gostje se gromko zasmejijo.
— Daj, poj, Mara! — začne Tito prositi. — Daj: »Marjane, Marjane!« Tito začne peti. — Nočeta. Ne gre. Nič se ne da s
silo. To je svoboda, — reče Tito. Gostje se pri tem zasmejijo in gredo za njim, zdaj proti pravemu vrtu.
Vztrajnejši ostanejo, radi bi pripravili trdoglavi ptici, da bi spregovorili. Nekateri otroci so dolgo stali pri kletkah in prosili: — Poj, Mara! Toledo, kako se imaš? —Toda ptici sta jih gledali, pomežikovali s svojimi svetlimi očmi in si najbrž mislili:
— Kdo pa mislijo, da so, otroci! Ej, res jim ne bova pela! Nekdo iz gruče reče:
— Eh, ko bi znali, bi že peli! Tedaj začne Mara naglas, kolikor je le mogla, peti »Marjane, Marjane...«
Malce zmedeni gostje so umolknili. Ko je Mara nehala peti, je Toledo s piskajočim glasom dejal: »Zdravo!«
— Zdravo, zdravo! — so vzkliknili gostje in krenili proti izhodu. Vsi so se obračali, če se morda ne bosta gostiteljici papigi premislili in jih še nekoliko zadržali. A ptici sta molčali. Videti je bilo. da jima je bilo dovolj graje.
POZABILA SEM...
Zastopniki pionirskih odredov so drug za drugim stopali k tovarišu Titu, da mu čestitajo za ro jstni dan. Skoraj vsi so znali čestitke na izust.
Neka deklica si je za vsak primer zapisala sporočilo svojega odreda v majhno beležnico.
Ko je prišla vrsta nanjo, je vzela beležnico in začela brati. Nenadoma se je zmedla in pričela od začetka:
— »Tovariš Tito, v imenu svojega odreda ti čestitam...« Spet zastane. »Ne vidi se
dobro... pozabila sem, kateri rojstni dan...« Nato pa, kakor da se je spomnila, reče. »Devetinštirideseti. mislim!«
V dvorani se utrga smeh. Zasmeje se tudi tovariš Tito in reče deklici:
— Nekoliko sem starejši, a nič ne maraj. Ti bi pač rada. da imam toliko let. kajne?
Deklica ga pogleda s solznimi očmi in povesi glavo. Tovariš Tito se pripogne in jo prisrčno poljubi.
Iz knjige Olge Skakavac Srečanja s Titom, Mladinska knjiga 1959

... zmagati ne more en sam človek, zmagajo lahko samo duh, zavest, junaštvo, volja —to p a je nekaj kolektivnega, to ste vi vsi, to je vse naše ljudstvo...
Mladi Titu
Pozabljeno ne bo nikoli
Vse najlepše odhiti v neznano. Odšel je. Odšel za vedno, pa vseeno je tukaj. In vedno bo, saj smo vendar mi vsi del njega. Tito je bil naš oče. naš vzgojitelj in voditelj. Naučil nas je bojevati se, delati, spoštovati in ljubiti. Za sabo je zapusti! globoko sled in vrzel, ki se ne da zapolniti. Res je. Ta bo ostala, ostajamo pa tudi mi. njegova mladina, ki nas je imel tako zelo rad. Zaupal nam je, zaupali smo mu; bil je naš prijatelj. mi pa njegovi. Kolikokrat je dejal: »Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za svojo prihodnost.«
In prav to. hočemo dokazati! Kako je bil srečen in ponosen, kadar smo kaj uspešno opravili, izpolnili zahtevno nalogo. Še zdaj vidim njegov pogled, tisti topli pogled, poln zadovoljstva in ponosa, s kančkom strogosti, ki nam je vlivala voljo in dajala še silnejšo moč. Ponosni smo nanj.
Ni ga več, da bi se mogel z nami veseliti novih uspehov in novih zmag. Ni več n jega, ki nas je bodril iz dneva v dan. Obljubljamo. da bomo nadaljevali njegovo pot, da bomo delali prav tako dobro in še bolje, kot smo. Zadovoljni bomo šele. ko se bomo zavedali in bomo prepričani, da bi bil tudi zadovoljen.
Nikoli ne bomo mogli pozabiti njegovih rojstnih dni. ki smo jih vselej nestrpno pričakovali.
Spominjamo se tistih vznesenih pesmi, ko smo vsi v en glas bučno zapeli in še glasneje bi jih. ko bi mogli.
Spomin jamo se, kako je ob Titovem prazniku sredi stadiona v Beogradu »zažarelo« šest republik, zvezda in TITO.
Lepo je bilo.
Vse to je za nas pomenilo srečo: maj. štafeta. Tito, mladost. življenje...
Vendar vse mine.
Pozabljeno pa ne bo nikoli. Ker preprosto ne more biti — preveč je bilo lepega, preveč nam je dal vsega, preveč smo skupaj doživeli, pregloboko je bilo spoštovanje. tovarištvo, prijateljstvo in ljubezen. Vse to pa so velike stvari, ki ostajajo večne.
Nikomur ni lahko v teh trenutkih. Človeka spreleti, roka se mu zatrese, glas zadrhti, v očeh se zaleskeče solza, misel zastane...
Nemo bolečino je mogoče ublažiti le z delom, prav delo pa je tista vrednota, ki jo je naš ljubi Tito najbolj cenil.
LUČKA LEŠNIK
Uresničiti zamisel o oboroženem ljudstvu
Z razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se je utrdilo prepričanje naših delovnih ljudi in občanov, da je prav takšen sistem popolno jamstvo za našo svobodo, neodvisnost in miren socialistični sa-
vic. odgovornosti in dolžnosti delovnih ljudi in občanov ter n jihovih delovnih in družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. Z zakoni in drugimi samoupravnimi akti smo uredili pristojnosti in medsebojne odnose vseh sub-
čite se čedalje bolj opravljajo, da tako rečem, z delom in'ob delu. postajajo torej del rednih vsakodnevnih dejavnosti in delovnih nalog. Delovni ljudje in ob-čani-samoupravljalci sami organizirajo svo jo obrambo in samo-
Vrhovnemu poveljniku oboroženih sil SFRJ maršalu Josipu Brozu Titu so 21. decembra 1976 podeliti naziv doktorja vojaških znanosti
moupravni družbeni razvoj. Hkrati se razvija tudi zavest, da se morajo vsi družbeni subjekti kar najbolj ukvarjati z nalogami splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Naš sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite gradimo kot sestavni del družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Njegov temelj so razredni interesi delavskega razreda in socialistični samoupravni družbeni odnosi. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta postali sestavni del samoupravnih pra-
jektov na tem področju družbenih zadev. S temi predpisi smo uredili samo najnujnejše, tisto, kar nam zagotavlja enotnost sistema in učinkovito delovanje vseh dejavnikov obrambe in samozaščite v miru in vojni. Ostale so široke možnosti za ustvarjalno. samoupravno in samoiniciativno delovanje vseh družbenopolitičnih skupnosti, organizacij združenega dela in družbenopolitičnih organizacij glede uporabe in delovanja enot teritorialne obrambe.
Zadeve splošne ljudske obrambe in družbene samozaš-
zaščito v delovnih in družbenopolitičnih skupnostih, na družbene, za to posebej organizirane ustanove, kot so jugoslovanska ljudska armada in varnostne službe, pa prenašajo samo nujne skupne zadeve. Tako v praksi zagotavljamo podružbljan je obrambne funkci je, ki je v drugih družbenih sistemih odtujena od delovnega človeka. To je praktično uresničevanje marksistične zamisli o oboroženem ljudstvu.
V obrambo in samozaščito je vključena velikanska večina našega prebivalstva, praktično vsi
sposobni občani Socialistične federativne republike Jugoslavije. Veliko naših delovnih ljudi in občanov se danes uri in priprav-1 Ija za neposredno udeležbo v oboroženem boju. Veliki rezultati. ki smo jih pri tem dosegli, nam dajejo pravico, da ugotovimo. da so naše oborožene sile popolnoma pripravl jene, da. če j bo treba, uspešno branijo in obranijo našo neodvisnost in svobodo.
Tudi ob tej priložnosti bi rač poudaril poseben položaj in vlogo, ki ju ima naša mladina v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Pripravljanje mladine za obrambo in samozaščito je danes boljše kot prej-vendar še vedno niso dovolj angažirane vse izobraževalno-vzgojne ustanove, družbeno-po-litične skupnosti in organizacije združenega dela. Organizacije zveze socialistične mladine morajo biti nosilci tudi teh dejavnosti. Nikoli ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da bo mladina nosila največ je breme vojne, če bo do n je prišlo, zato jo moramo pravočasno pripraviti, da bo lahko uspešno opravljala tudi najbolj zapletene naloge.
Večji del prebivalstva naše države je treba prav tako pripraviti-da bo v morebitni vojni vskladuZ našim konceptom opravljal druge družbene zadeve — v gospodarstvu. civilni zaščiti, zdravstveni službi, izobraževanju-znanosti in kulturi ter drugih družbenih dejavnostih. Zato morajo zveza komunistov in drugu organizirane socialistične sile posvetiti mnogo večjo pozornost tudi graditvi tega dela našega sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Iz referata predsednika Tita n* XI. kongresu ZKJ