Kako se nam štajerskim Slovencem godi! (Govor poslanca B. Kaiča v državnem zboru, dne 28. febr 1885.) I. Visoka zboraica! Preatolai govor 8. oktobra 1879 aam je obljubil, da lioče vlada za gmotae ia duševae koristi vseh aarodaosti po Avatriji eaako skrbeti; dalje, da bo Avstrija zavetje, kjer bo vsak narod avoje pravice dobil ia pravo proatost vžival. Nj. eksceleuca, g. miaister-predsednik, rekel je aa 15. februvarja 1882 v 149. seji: ,,Avstrija je Avstrija; oaa jo točka, kjer se vse narodaosti, ki živijo pod avstrijskim žezlom, zbirajo aa podiagi eaakopravnosti, ltjei^-tudi vživajo avoje pravice." Temeljna postava od 21. deceaibra 1867, ki govori o splosajih pravicah državljaaov po deželah ia kraljestvih zastopaaih. v državaem zboru, pravi v čleaa XIX tako-le: ,,Vai aarodi v državi so euakopravai ia vsaka aarodaost ima nedotakljivo pravo aa varatvo ia gojitev svoje aarodaosti ia jezika. Eaakopravaoat vseli po deželab običajaih jezikov prizaava država v šoli, v uradu ia v javaem življeaji. Po deželah, kjer staaujete po dve aarodaoati, naj ae učilaice tako uravaajo, da ai brez sile vaaka aarodaost labko zaanje drazega deželaega jezika pridobi ia potrebae pripomočke doseže za izgojo raaterucga jezika." Potrjeaa postava je toraj porok za polao ravaopravaost vaeh aarodov, živečili po deželah ia kraljestvih v državaeai zboru zastopaaih, v uradu ia v javaem življenji. Brez dvombe se k teai aarodaostim prištevajo tudi Sloveaci živeči aa Kraajskeia, Štajerskem, Koroškem in Primorakem, če tudi aa več dežela razdeljeai, veadar med aeboj v dotiki! žal, da jib. tako redko doleti kak blagodejea žarek dobrot v ustavi jim zagotovljeaih! V povdarek ravaokar refeaega služi aaj vam slcdeče: § 39 poatave od 8. febravarja 1869, veljavae za Stajersko pravi: ,,Jedea deželaih šolskih aadzoraikov mora sloveaačine popolaoma zmožea biti!" In veadar se aa ta paragraf živa dnša ae ozira. Sedaaja vlada imeaovala je za Stajersko deželae šolske sovetnike. kterih aiti jedea ai aloveasčiae zmožea. (Cujte ! aa deaai) če tudi živi aa Stajerskem poleg 785.000 Nemcev 4G7.OOO Slovencev, če tudi Slovenci 10.000 ia Nemci pa le 12.500 vojakov daj6. Za okrajae šolake aadzoraike imeaovali ste nam z malo izjeiao može, ki se vrlo malo brigajo za blagor aarodae aole, pač pak jim je vedao pri erci, kako bi aloveaeke otroke ponemčiti mogli. Pri tem poaemčevaaji jih pa okrajai glavarji aami aajkrepkeje podpirajo ia to tako po Stajerskem. kakor tudi po Koroškem vseskozi. Ravaateljaka ia profesorska mesta oddajajo ae redao tajcem kar po tihem, brez razpisa, tako v Mariboru kakor tudi v Ptuji (kjer ae aicer nahaja aeka šola, ravaateljstvo njeao je pa kljubu temu na Duaaji). Prav aič boljše ai v Trstu, Gorici ia Pazau, kamor ate acdavao poklicali vodjo iz Steraberga. Domače profesorje ai prizadevate odpraviti iz dežel, ajihova mesta pa s tujci aadomestiti, tako v Mariboru, Celji ia Ptuji kakor drugod. Dr. Voaajak je leta 1881 v budgetai debati omeajal aasledajih dveh alačajev. V Mariboru je bila razpisaaa služba aupleata. Sest se jib je za njo oglasilo, ki so bili vsi sloveaaeiae zmožni, dobil jo je pa aek žid (čujte! čujte! aa deaai), če tudi v Mariboru sami katoliki študirajo. V Tratu je bila razpisaaa profesoraka služba, za ktero je 43 aapleatov prosilo; med temi je bilo 7 takih, ki ao dokazali zmožnost v obeh deželnih jezikih ia so bili že po 6 do 7 lot supleatje. Službo je dobil aajmiajši kompeteat, ki je še le eao leto supliral. za to pa je bil domači učitelj pri baroau Depretiau. (Čujte! aa deaai). Tako ae godi pod sedaajim aaučnim miaiatrom. (Uajte! na desai). Domače siaove pošiljate aam veoiaoma aa Hrvaško ali pa še bolj doli na jug k našiai bratom; posamičai raed temi raorajo biti po več let za suplente, zgodilo se je pa že tudi, da ao izpraaaai uoitelji morali brez alažbe greake čaae preživeti. Že nastavljeae profeaorje podili ate aam iz eaega kotadržave v druzega, ia za to, ker so imeli zadosti poguma da so se javao za Slovence pripozaali in so za svojo aarodaost delali. Če bi si visoka vlada pri/adevala, da aaia tujcev tcdaj pošlje, kedar bi se ti že dobro sloveaščiae naučili, bi mi veliko maaj proti temu agovarjali. Kot davkoplačevalei, ki koaiaj še dihamo, ia kot avstrijski državljaai moramo jako alovesno takim krivionoatiai ceaarako kraljeve vlade ugovarjati. V liajaovejšem čaau izmialili ate si še cel6 aeko pripravaico za bodoče girnaazijalce, le da se slovenski učeaec za eao leto zakasai. Če bi bil aaačni miaiater vpeljal tudi po Štajerskih aredajib šolah paralelke, kakor so bile sklenjeae v državaem zboru, bi to leto za aloveaske učeace ae bilo zgabljeno. (Dalje prili.)