Stanovanjski sklad - za upravna poslopja
V obeinskih skladiJi za JkredAtiranje sta-novanjske gradiitve čačantekega okraja se bo  do  konca   leta   naljratlo  760 milijonov d'in, če prištejemo še 80 mi.lijonov-, ki so jiii   iprenesli   Az   lansk&ge.   leta.   Fo  dose-datnjiih rezultetih odstok-k končne porabe ne bo viišjii ikakor lani, ker sk'ladi v manj-šib. občinah me za-dostuj-ejo niti za zaeetek najman jše    stanovanjske    graditve.    Zato ostajajo sredstva v teh obeina.h neizkori-šcena, so pa  tudi primeri, ko jiih »poso jajo« tudii v druge namene.
Občinski ljudis.ki odbor v Trbušaiiih je vzel \z sklada za stainovainjsko graditev posojiJo ~v višiini 2,640.000 din an ta zrnasek porabil za gradnijo novega poslopja, v ka-tcrem je nastanjena občins.ka ndiminristira-cija. Res je, da sta bi'la plain m predra-čun, ko ]ru Naroduia banka ni s.prej©la, delno predrugačena, toda v formalnem sporazumu z upravnim odlx>rom sklada je rečeno, da bodo v madstropju staaaova-nja, v pritliičju pa upravoii proslori, Pro-jektant je Tjieseil ncikatere manj.še spre-merabe, da bi zgonnjii dol bi.l podaben stanovanjem. Ko pa jc bilo posk>pje do-grajeno, so v nadstropju ure-cli 1 i luiksuzno urejene pisarne za predsedinika, tajnika m nekaiere oddelike ol>čiii8.kegca ljudske-ga odbora, O sUvnova>njih nii vcč stovora, ker nihče razon predsedniika, uslužbencev in predsednika upravnoga odbora sklada ne ve, da jc bi.l za upravno poslopje po-ra-bljon denar, ki je izključao namenjen za stanovanja.
V   Ovčar   Bainji   so  pa   »gradili   »steno-vanpsiko poslopjet  v  vrednosti dvc-h rrwli-jonov (linaTjev. -v kotero so takoj  jk> do-gradiivi   jiaseliiH   ambuJainto.   Predsednik oboinskega   ljudskega   odbora   je   hkrati prodscdinik   uipravnega   odbora   sk.lada   in mu zato ni bitlo teža-vno, kakor sam pravi, -»vzeti  na posod.c« denar, za katerega iz-ven občinskega apara'ta ma']oikdo ve. Bivši občin.ski  Ijudski  o<ibor  v  Prilikah   je po-raibil   srodst^a   za   adaptacijo   upravn-ega pois.]opja, ki so ga od<stopi;li kmetijski za-druig1!.
Zanimivo j«, da prdstojnii orgaini okraj-nega ljud&kega odbora niso .imeli vpo-gleda v realizacijo skladov in da oipravi-čujejo to 7, načel-OTn samostoj'nosti občin v komnnalnem sistenm.
Res je, da občinski odbori nimajo de-lovtii.li proslorov za administraoijo s šir-šimi pooblastili, toda prananjkanje stano-vanj  |e oči-tno obfutnejše.
Večje obfine, kakor sta Ca«"ak in Gor-nj.i Milanovac. nporabljajo skiade protež-no za stanovanj«ko. a clc-liio tudii za ko-munalno graditev. V Cačku bodo lchvšnjo jesen dogradilii kakšnih sto novih sfano-vainj, ki jih arradijo gos|XKlarske organi-zaoije in ustanove ter delavci in uslnž-bemoi. Z novim pravilnikom so napravili prl<xle razdelitve skiada znatne spremembe v korist {rospodariikili or<rnnizaci j in usta-nov. Kredite za incliviclualno sianovamj-sko graditev so zmanjšali od 4.2 milijonov v laniskem letu na tri milijone v letoš-njem letu. Tako napel prcobrat je T>o-vzrfx"i.l različno komentarje tistih. ki sr> začeli pripravljatl ffradnjo hiš iin so pri tem računali na kredi.t. Njihovp pripombe so bilo delno sprpjelc in so biii kr&diti ne glede na pravilnik nrkoliko pove^ani. ker staflvoTanjska zatlrufra, na kateio so fih z novo odločitvijo ekonomsko napo-tili, še ne more graditi  po bolj dostopnih
conaih. Koncentracija krediita v gospodaT-ske organiizacije in slainovanjsko z-adrago je -pogojEMia še z odiločnostjo občimskega ljudskega odbora, da bo bolj dosledmo az-\ajai regnlacijski načrt in gra<lil večj« stanovani&ka poslo.pja ipreclvsemv središču m-esta, kar v pogojih imliividualine gradi-tve ina nnjigoče. Z graditvijo na periferiji se zaostruje tudi problera komu.nalniih na-pra*v v lcli dolib. mesta.         '
V razpravjjajiju, ki ga je sprožil brion-ski plenum Socialističue zvezc, je bilo sli-šati številne ipriipombe k načimu in naglici stanovainjsko gradiitve. Graditev je nam-ree počasna in prccej nenačrtna: predra-čuae in načrte izdelujcjo navadao tedaj, ko bi biilo treba graditi hiže v veliikem obsegu. Predv&em zato ostajajo STedst"va skladcv neiz-rabljena. V konfortna stano-vaiija uigrajmjejo naprave, ki so žc za-starele in nerentaihilme: v sobe postavlja-jo g;linene peči, ki so s stalušča skupnosti in stanovalcev dražje irn manj rentabilne kakor elektTične peči. Pralnice še naprej sf staviljaia kotel in korito, nam-csto da bi planiraili im postavili pralne stroje po sta-novanjskih blokrli. Igrišča in vrtoL za otroke so red'kost y bližinii novih stamo-vflmjskih hiš. Nove hiše mimajo niiti sta-novanj za hišnikc.
Do iega prihaja v Cačku tu<li zaradi n-egotovosti gledc regulaoijskega načrta, ki ga razliičmo tolmačijo in ponekod spre-minjajo, čepraiv bi moraJ ja<mLiti popolmo izgradinjo posame-znih  me^tnih delov.
Stanovamjske skupnosti nimajo mate-rialn-ih srcdstev, ki bi jim omosročil« širšo ^kjavnost v smislu sklepov brionskega plenuma in se pre-težoo uikvarjajo z naj-osnovnejšiin vzdrževanjem in 'razdelje-vanjfm stanovanj-
Zaradii vsega tega je okrajni odbor So-cialističnc zvcze sprožil diskusijo o Tloji 5tanovanj'«kih sknpTio^li in bolj so-do.bni jrraditvii stanovainj, ki bo nedvomno \-p]i-vflla tudi na bolj racionalno uporabljanje skladov.
M. Koraksić