Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. S u h e r. Bistvo umetniške vzgoje. Prvi cllff. Umetnost ni veda. V njej ni aksijomov, ne navadnih pravil. Stvar občutka je. O njej ne govori samo um, ampak tudi srce. Vsakdo ima pravico svoja čustva o njej izražati. Vsakdo išče v njej svoji duši primernih izrazov. Mnogo pa je poklicanih, malo izvoIjenih. Ne štejem se k tem. Videl sem nekaj, morda toliko kakor marsikdo, ki govori o njej, izkusfl gotovo tudi. Ko pišem, ne mislim, da bi bile moje besede edino merodajne. Bodo naj vzpodbuda važni zadevi naše narodne vzgoje. Rodč naj sad v prid Jugoslavije! Oovorim v dobri veri. o prepričanju. Kdor več ve, naj pove; samo da služi dobri stvari. Brez tehtnih vzrokov ne mislim odgovarjati, niti ugovarjati. Res, piše se mnogo o umetnosti. Pa kakor učenec, kakor začetnik. ki se posveti umetnosti, začne z najtežjo naIogo, tako se dela pri nas. Daj učencu v roke svinčnlk in risal bi najraje človeka, obliko, ki je najdovršenejša v preporcijah, ima najfinejše poteze, je sama na sebi najdovršenejša kompozicija. Izroči začetniku ilovico, pa bo upodabljal človeško glavo; lotil se bo najtežje naloge. — Tako pričenja vsak otrok zidati hišo svoje umetniške vzgoje pri strehi; tako delajo diletantje brez šole. — Taki otroci so tisti, ki podajajo našemu narodu umetnost iste višine v vzgofrie namene, ki je samo za umetnike. Streljanje preko cilja, delo brez rnačrta. brez premisleka! Našemu narodu je treba vzgoje, in sicer ne samo praktične, s katero naj pride do blagosti, treba tnu je tudi etične vzgoje, konečno pa tudi umetniške. Dr. Rein pravi: ,,Vpoštevajo se verski. nravnostni in znanstveni interesi; umetniški pa ne pridejo do veljave." Tako tudi pri nas. Med tem ko so se naglašali pri nas prvi momenti, je v inozemstvu zavladala že davno pred vojno struja umetniške vzgoje. Pri nas ni mogla priti io veljave, ker smo stali pod tujim vpli vom. Vsa umetniška vzgoja mora biti narodna; vzkliti mora iz narodovih tal. Te nam je sedaj bolj treba nego pred vojno! Temu se jnore sedaj ustreči. Med vojno sicer niso počivale modrice; a vzgajale niso. Čas je, da nam dele sedaj svoj blagoslov! Treba nam je torej začeti z umetniško vzgojo. Kdo pa rjai premišljuje prvi o njej? Učiteljstvo! Narodni pedagog, ki mu je umetnost sveta! Umetniška vzgoja se pa ne nanaša samo na upodabljajočo umetnost; to je napačno mnenje nepedagogov. Stvar Je vseh predmetov ©bčeizobraževalnih šol. Sredstva v njene svrhe so jezik (pesništvo), naravoslovje, glasba, telovadba, ročna dela in tudi nekateri drugi predmeti. Zdi pa se mi, da se peča šola premalo z isto smerjo umetniške vzgoje, ki ji je sredstvo upodabljajoča umetnost. V mislih imam zato najprej le to smer, če bom rabil tudi le radi enostavnosti izraz umetniška vzgoja. Povedati pa moram: Kdor nima prav nič zmožnosti v upodabljanju in se tudi ni trudil, da bi jo dosegel, tudi ne more govoriti s prepričanjem o tej stvari. Ljubezen prebije železna vrata in Ijubezen ljudi do upodabljajoče umetnosti, ki se niso vežbali v njej, bo topila led mrzlih src, ki ne ljubijo te umetnosti. O načrtih za vzgojo v smeri upodabljajočih umetnosti pa naj govori, kdor se je v teh umetnostih vsaj nekoliko sam dejansko vežbal. Le prejasno nas uči izkušnja, da so pojmi v tej smeri vzgoje še marsikje zelo nejasni in da je baš zato zaostala pri nas ta smer vzgoje. Forster pravi: ,,Prava vzgoja k umetnosti bi bila vzgoja k sodelavnosti pri velikem delu premagovanja umetnikovega. ki oduševlja materijo, premaguje usodo in ye sporazumeti protislovja življenja v višjem umevanju. Kdor se ni učil obdelovati nikdar svoje klade, kdor ni znal rabiti dleta proti samemu sebi, ta tudi ne bode nikdar razumel oduševlienega Michelangelovega mramorja. Barbarju ostane kamen." Umetnost je kulturno sredstvo. 0 njih — o sredstvih kulture — mora govoriti samo tisti, ki jih je že rabil — vžival; le ta čuti zanje potrebe! Ne bom prašal o koristi umetnega gnoja kmeta hribovca, ki ga še ni nikdar rabil in o glasbi kot kulturnem sredstvu ne m-ore gbvoriti pastir, če še tako lepo, a le na svojo žvegljo piska. Tudi r.e sodi mizar črevljev. Nasprotno! Mnogo je treba povedati — mnogo razmišljati, težko izbirati! Čitatelj pa služi dobri stvari, če pobere. kakor golob tudi eno zrno, ki ga najde na širokem poliu, pa je tembolj zadovoljen, ako je zrnia več. Temelji uraetniške vzgoje. Ne zidaisno hise pri strehj — ne pričnimo pri najvišji umetnosti!^ Korenine umetnosti tiče v umetni obrti in korenine umetniške vzgoje v ljudski šoli. Umetna obrt je bila — tako nas uči zgodovina — vir umetniške vzgoje povsod, kjer se je umetniška zmisel razvila do viška. Tako je bilo pri Egipčanih, tako pri starih Grkih, ki so nam še danes vzor tia umetniškem polju. Renesančna umetnost je tako v Italiji kakor v severni Evropi imela svoje začetke v umetni cbrti. Kaj je torej čuda, da so praktični Amerikanci zasnovali svojo umetniško vzgojo na tej podlagi, da so isto storili baš tako izvežbani Angleži in vsi naši sosedi. pod kojih vplivom smo stali in §e stojimo danes? Ali naj hočemo pri nas drugače vzgajati umetniško? Tudi pri nas naj ima umetniska vzgoja svoje korenine v narodni obrti. In tu bo moglo in moralo učiteljstvo mnogo pomagati. Tu naj za- stavi vse svoje moči! Učitelj naj bode oznanjevalec nove vere med narodom. Vse, kar je v rokah naroda, naj bo lepo, vse s čimer se peča. nai bo snažno. lično. Vse, kar ga obdaja, naj veseli oko in srce! Estetska načela, ki že tiče v njem, naj se popolne glede stanovanja, pohištva. obleke, orodja, glede vseh njegovih izdelkov. Domača obrt naj procvita! Da je pa to mogoče, se morajo uvesti že v ljudsko in meščansko šolo (seveda najprej pa na učiteljišča) načela praktične vzgoje umetniške zmisli. — Ne spada v te šole samo risanje, ampak tudi modeliranie, izrezovanje v šarenem papirju, v les, razni tiski, delo v pločevini, ženska ročna d&la v raznih tehnikah, — vse seveda tako, kakor zahtevajo krajevne razmere, kakor omogočuje to materijal, ki je na razpolago. Krašenje se mora gojiti le praktično, torej le na uporabnih predmetih z razvijanjem narodne ornamentike. V zvezi s temi vajami je vzbujanje zmisli za priprostost oblike in pristnost materijala, z'nisel za to. da se uporabi umetno obrtno naš domači materijal. V zvezl s temi težnjami je zmisel za potrebno udobnost, kakor jo propagirajo Angleži. Naj se rodi spoznanje, da je priprava lepa, če služi dobro svojemu namenu, če je iz dobre snovi in se na zunaj kaže pošteno taka, kakoršna je res! Naj govori materijal svojo besedo odkrito in posteno, naj se uveljavljajo načela solidnosti in poštenosti poleg estetskih načel. Poštenost dela je najprimitivnejše načelo umetnosti. Fundamentalna napaka je, če mislimo na umetnisko vzgojo, pa pozabimo na arhitekturo, npsiteljica vseh umetnosti, ki upodabljajo. Žalibog se to godi. Misli se na slikarstvo, že manj na kiparstvo, še manj pa na arhitekturo. Okrasek naj nastopi na pravem mestu predmeta in naj le poveličuje njegovo vrednost in uporabnost, naj ga ne kvari. A to so poglavja, vredna posebnih naprav. Navesti bi se moralo več zgledov, za kar tu ni prostora. Omenil sem jih le< ker so to temelji umetniški vzgoji, pa so vendar neznani marsikomu, ki o njej govori. Ta načela se ne le samo strinjajo z novo strujo vzgoje, ki ji je geslo delovna šola, ampak so delovni šoli najvažnejša sredstva. To so načela, ki jih zastopa med drugimi priznan pedagog Kerschensteiner v najnovejšem času. ki so jim pa že bili prej najmočnejši zagovorniki William Morris, Burne Jones, Walter Crane. Misli, ki se v njih izražajo, so nasprotne propagandi fraze „1' art pour 1' art". Da, ,,umetno'St za umetnost", pa ne samo za njo in za umetnike! Kaj pa bo za narod? — Ta naj skoprni v želji po njej? Naj se odreče tej vzgojni sili in naj se pogreza v blato preprostih ali celo umazanih zabav, ali pa naj podivja v surovi borbi za svojo eksistenco ali pa naj se mu duh vtopi v dolgem času? Kakor so to frazo mdklonili drueod. tako io mnra odkloniti naš narod — in to še bolj. Sovražna j_e narodu in njegovi kulturi in je s socijalističnega stališča nezmiselna. So pa umetniki, ki se po njej ravnajo. Imajo seveda prav s svojega stališča. Nihče nai se Tie dotika njihovih krogov! Pa za naše razmere niso. Kar je umetnosti moda in stremljenje po novih izrazih ter reševanje novih nalog, to za narod nima vzgojnega, vsaj ne neposredno vzgojnega pomena. Če bi tudi diletantizem v upodabljajoči umetnosti tako bil razvit kakor je pri nas v glasbi, bi vendarle naše ljudstvo najnovejših smeri v slikarstvu in kiparstvu — o tem še manj razumelo. Tega pa ni! Saj se niti v glasbi ne razumejo najnovejši pojavi glasbene literature, ker se preveč oddaijuje|o od narodnega sloga in prirodnega čuta. Zato je treba, da se tudi nasa umetnost naslanja na rarod in se trudi za oblike, ki naj ne bodo preveč oddaljene od pojmovanja umetnosti v narodu. S tem. upam, bi ustrezali tudi težnjam, ki so izražene v John Ruskinovih načelih 1Ł?^V;^'?