j/m
AÑO XXXIII (27).
štev. (No.) 15
EBLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
11. aprila 1974
Velihonočna meditacija
Velika noč je judovskega izvora. Krščanska velika noč je ohranila to ime, ker so vprav na ta judovski praznik bili dokončani temelji našega odrešenja in naše vere — s tragedijo na Golgoti in z glorijo Vstajenja.
Mi Slovenci smo imeli vedno zelo malo stika z Abrahomovimi potomci. Po celem svetu so se razkropili, nas pa so se izogibali. Nekaj malega jih je bilo v Prekmurju, par družin v Ljubljani, to je vse. Nekateri so menili, da smo znali celo Jude „prejuditi.“ Vendar najdemo marsikaj obema narodoma skupnega.
Izraelska zgodovina je bila trda, kakor naša! Stoletja so bili v Egiptu državljani druge vrste in nazadnje sužnji. Zanje so izdali poseben zakon o genocidu: Vsi novorojeni izraelski otroci so bili zapisani smrti. Kaj ni bila tisočletna zgodovina našega naroda podobna? Vedno pod pestjo močnejših, pod oblastniki tujega jezika in boreč se s trdoživostjo za svoj obstoj! In, ali niso ob koncu zadnje vojne ljudje, ki so jim zmage pijane velesile poklonile naslov zmagovalcev, izvršile genocidij nad slovenskim mladim rodom, ki se je boril za svobodo?
Izraelce je božji čudež rešil suženjstva. Z veseljem so zapustili deželo, kjer so živeli njihovi očetje in pradedi in šli preko puščave v obljubljeno deželo, kjer se cedi mleko in med. Ali ni božji čudež pomagal tudi tisočem Slovencev, da so se rešili okrvavljene domovine in odšli v deželo ,,kjer se cedi mleko in med“, ki se imenuje svoboda. Huda je bila ta pot iz krempljev morilskih bratov v kremplje lažnjivih zaveznikov. Marsikdo je že obupaval in omahoval, kakor Izraelci v puščavi, ko so bili brez kruha, brez vode in obdani od sovražnikov. Prišli so strašni dnevi izdajstva nad našimi možmi in fanti, ki so bili pognani trinogu v roke. Morila nas je skrb za nas in naše družjne. čutili smo da smo celemu svetu v napotje.
Pa je vendar prišel dan, ko smo mogli odpotovati v svojo „obljubljeno deželo“, svobodo. Je velika ta dežela: razteza se povsod, kjer ljudje še lahko svobodno dihajo, mislijo, govore’ in delajo, ne da bi se vsak tkenutek bali zase in za svojo družino in imetje. To, da smo prišli v dežele svobode, nam je pomagalo, da smo se lažje ločili od lepot naše domovine in se sprijaznili z ozračjem velemest in .hrupom tovarniških strojev.
Izraelci so prišli v svojo obljubljeno deželo, toda mleka in medu je bilo malo. Morali so si v trdem delu in med neprestanimi boji s sovražnimi sosedi utrjevati svoj novi dom. Prav kakor mi! S skromno culico v roki in dostikrat obdani z nedoletnimi otroki, so nas nekje izložili z ladje na suho. V Kanadi, ZDA, Venezueli, Ekvatorju, Brazilu, Buenos Airesu, v Avstraliji in še marsikje. Začel se je boj, da bi ustvarili potrebne pogoje za mirno življenje, ki ga skoro celo desetletje nismo poznali. Hud je bil ta boj. Veliko je bilo treba pretrpeti in potrpeti, pa smo nazadnje le uspeli. Ne vsi enako in ne povsod enako, vendar lahko rečemo, da slovenski rod, ki se je rešil rdečega sovraga, danes nima le potrebnega kosa vsakdanjega kruha, ampak iz dneva v dan boljša svoj gospodarski položaj, ki v nekaterih primerih dosega že zavidljive višine. Tudi na socialnem in kulturnem področju v svobodi živeči Slovenci doprinašajo važen delež k pravilnemu razvoju našega naroda. Prišel bo čas, ko bodo sadovi v svobodi se razvijajočega kulturnega dela edini dokaz, kaj je slovenski narod čutil in mislil v času, ko mu je bilo to prepovedano v njegovi lastni hiši.
Ko se je v izraelski deželi začelo cediti mleko in med, so se začeli problemi. S prepiri se je začela krhati narodna enotnost in moč tako daleč, da so si kmalu deli iste dežele stali na-
Lesorez I. Bukovec
NAROČNIKOM, BRALCEM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENCEM V SVETU, ZAMEJSTVU IN DOMOVINI ŽELI BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE Z NEZLOMLJIVO VERO V VSTAJENJE SLOVENSKEGA NARODA
SVOBODNA SLOVENIJA.
sproti kot sovražniki ali kot manjvredni državljani. Iz sv. pisma vemo, kako so se gledali Judje in Samarijani. Galilejce, gori na severu so zaničevali imenitni jeruzalemčani kot zatohle gorjance „od koder ne more nič dobrega priti.“
Kakor pri nas! Slovenci smo bahači, ne le pri kozarcu, kjer premoremo vse, ampak tudi sicer kar radi požven-kljalno z drobižem v žepu, kar radi si privoščimo rojaka, ki ni tam doma kot mi, ki malo po svoje zavija, pa je že predmet naših šal in omalovaževanja. Delimo se v dolarske Slovence in v one z rahitičnimi valutami, delimo se v Slovence, ki imajo velike avtomobile „ultimo modelo“ in one, ki še navadnega ficka ne premorejo. Delimo se v Slovence, ki „razumejo današji čas“ in v one, ki še trmasto vztrajajo na letu 1945.
Izraelci so imeli svoje stranke: farizeje, seduceje, esene. Vsak izmed njih je hotel biti boljši Izraelec kot oni iz druge skupine. V Sloveniji smo imeli pri nekih volitvah še v starih dobrih časih kar štirinajst skrinjic. Koliko bi jih bilo danes med nami, če bi se šli politiko zares?
Izraelci so bili vse prej kot vzoren narod. Zmeraj je bilo med njimi ljudi, ki so pozabili na svoje dobro ime. Ni bil izdajalec samo Judež, ki je Kristusa prodal, ampak jih je bilo vedno več kot dovolj, ki so prodajali svoj narod. Omenimo le rodovino Herodov. Pa je bilo vedno tudi ljudi, ki jih je Bog poslal, da so bičali razvade svojega ljudstva, kakor trdi Izaija, jokavi Jeremija ali spokorni Janez Krstnik, ali pa junake, kakor so bil Makabejci, ki so tvegali vse za svobodo svojega naroda.
Kaj ni tudi med nami od vsega tega nekaj? Nas teži kakor drobec peska v čevlju in nas ovira v naši narodni in moralni rasti vse, kar ni stoodstotno naše in vedno je nekdo, ki nam to pove, četudi nam ne ugaja.
Bilo bi nenaravno, če bi hoteli biti kakor vrsta rekrutov, ki jim častnik ukazuje in ki ubogajo kot bi bili vliti iz enega kosa. Kadar govorimo o svobodi, moramo predvsem priznati svo-.bodo vsakomur, da pove svoje mnenje in izrazi svoje pomisleke in kritike. Moderna beseda za to je dialog. Po starem so pri nas rekli: Pogovorimo se kot možje. Svojega mnenja in nesoglasja pa nikdar ne zamenjujmo s kričanjem, prezirom, psovkami, sumničenji ali celo z obrekovanjem, stvari, ki so se zadnje čase začele pojavljati tudi med nami in ki ne morejo imeti druge posledice, kakor škodo za skupno stvar, ki se marsikdaj ne da več popraviti.
Pustimo zdaj Jude. V zgodovini so opravili in opravljajo še nalogo, ki jim je bila določena. Dve tisočletji in še več je že, kar so izgubili svojo samostojnost in svobodo. Preganjani so bili po celem svetu. Pomorili so jih milijone — in vendar so danes narod, ki stoji v ospredju svetovnih dogodkov. Slovenci imamo priliko učiti se od tega naroda -— ne njegovih napak, ampak njegove fanatične ljubezni do naroda in verskih izročil svojih praočetov, ki jim je kljub vsemu pomagala ohranjati se iz roda v rod prav do današnjih dni.
Če smo mi iskreni Slovenci, nas mora zadržati v boju za našo bodočnost naš nepremagljivi optimizem, ki je tudi vodilna misel velikonočnih praznikov. Veliki petek in Velika nedelja morata
La fiesta de la vida
Año tras año la cristianidad celebra la fiesta de la Resurrección del Señor. La Pascua es en su más profundo sentido un canto a la Vida, pues en ella se nos da el regalo de la promesa de vida eterna. El Alleluia es, a la vez que una invitación a la alegría, profunda y explosiva alegría cristiana, el anuncio de la culminación de la obra redentora de Cristo.
No por casualidad, la Pascua es también culminación, de la Semana Mayor. Sucede en tiempo a la Pasión. Tuvo que haber un Jueves Santo, con la oración en el huerto, un Viernes Santo, con la muerte en la cruz
La enseñanza de la Pascua es pues una invitación al renunciamiento, un llamado a la penitencia, para poder gozar de la alegría del Domingo. Invitación que va más allá del significado litúrgico o costumbrista. Llega a ahondar en toda nuestra vida, en las grandes decisiones y en la lucha cotidiana. Llamado a la oración, tan olvidada en nuestra vida y en nuestros días. Llamado a la pasión — imitación de Cristo. Seguimiento de Jesús que debe producirse en nuestra vida espiritual, y en nuestras actividades civiles, en el ámbito del trabajo, de la sociedad, de la patria.
En la medida en que el mensaje pascual —mensaje que comorende el llamado a tomar la cruz de Cristo, y el anuncio de la posterior alegría— llega a hacerse carne y verdad en los hombres, la sociedad podrá finalmente librar«'' del odio, la opresión, de los problemas que hoy la agobian. En igual medida nodrá hacerlo nuestra patria, la comunidad que nos rodea v cada uno de nosotros. E" ello encontraremos la alegría cristiana, y comprenderemos todo el inmenso significado del anuncio pascual: Cristo ha resucitado.
ITALIJANI VZTRAJNO OSPORAVAJO MEJO
Že smo poročali v številki 13 našega lista o izmenjavi not med italijansko in jugoslovansko vlado. Prva je protestirala 11. marca zaradi napisnih tabel v coni B. Jugoslavija pa je odgovorila 15. marca. Razvoj pa je šel drugače, kot sta prizadeti stranki pričakovali. Italijani niso računali, da bo njihova nota zadobila nekak mednarodni značaj. Jugoslovanska vlada pa je bila razočarana, ker je pričakovala, da jo bodo podprli italijanski komunisti, odnosn0 njihiovi časopisi. Znova se je pokazalo, da so italijanski komunisti najprej Italijani in nato šele komunisti. Od vsega komunističnega tiska je v prid Jugoslavije napisal nekaj le levičarski list, ki izhaja v Rimu „Pae-se sera“. Tudi socialistično glasilo „A-vanti“ je previdno podprlo jugoslovansko stališče, medtem ko je bil komunistični dnevnik „L Unita“ več kot previden, da ne bi pisal proti italijanskemu stališču.
Na tako stališče italijanskih komunistov je Jugoslavija reagirala tako, da je zavzela načelno trdnejše stališče v obrambo cone B. Začele so se protestne manifestacije ne le v Sloveniji ampak po vsej Jugoslaviji. Oddelek tankov jugoslovanske vojske je 23. marca obiskal Koper, poveljnika mornarice in letalstva pa sta izvršila nazor nad vojaškimi oporišči v Dalmaciji.
Ženevska konferenca
Jugoslovanski delegat na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju v Ženevi dr. Djura Niračič je Italijo obtežil, da na eni strani z besedami podpira deklaracijo o nedotakljivosti meja, v praksi pa odreka Jugoslaviji suverenost med delom njenega ozemlja, kar pomeni grožnjo evropski varnosti in sodelovanju. Dr. Ninčič je še dodal, da je na žalost jugoslovansko-italijanska meja edina še preostala sporna meja v Evropi in to izključno zato, ker ima italijanska vlada del državnega ozemlja SFRJ za italijanskega.
Na te obtožbe je odgovoril vodja italijanske delegacije Farace in izrazil presenečenje, da je prišlo do nastopa jugoslovanskega predstavnika. Dejal je, da so z italijanskega stališča prav tako nedotakljive razmejitvene črte, ki jih predvidevajo dvostranski ali večstranski sporazumi, četudi niso te meje sad mirovnih pogodb. Ni pa pojasnil, kako naj se razume stališče italijanske vlade, da so sedanje meje nedotakljive, čeprav
biti naša simbola. Ni Velike nedelje brez križa in trpljenja.
Mi smo svoj Veliki petek že imeli v več oblikah. Nismo omahnili v največjih preiskušnjah, ne omahujmo v majhnih. Da bi znali ohraniti ta zdravi optimizem, prosimo Gospoda od smrti vstalega.
KK
smatra Italija bivšo cono B slej ko prej za italijansko ozemlje.
Stališče jugoslovanske vlade
Na seji zveznega izvršnega sveta v Beogradu 20. marca je jugoslovanska vlada ugotovila, da smatra italijansko noto z dne 11. marca kot napad na su, verenost in ozemeljsko nedotakljivost Jugoslavije, kakor tudi grob poiskus kršitve javnih sporazumov s katerimi je bila jugoslovansko-italijanska meja dokončno določena. Jugoslovanska vlada je to ugotovila, da se je prvič po letu 1954 zgodilo, da je italijanska vlada v uradnem dokumentu odkrito izrazila pretenzije do jugoslovanskih ozemelj, ki so po spomenici v soglasju pripadla Jugoslaviji. V tej zvezi je jugoslovanska vlada tudi ugotovila „da je Jugoslavija zavoljo miru in varnosti v tem delu Evrope s tem pa tudi na svetu, žrtvovala bivšo cono A nekdanjega svobodnega tržaškega ozemlja".
Pri tej zadnji ugotovitvi, pa jugoslovanska vlada ni imela poguma in ga nikdar ne bo imela povedati pod kakšnimi pogoji in za koliko denarja je Tito in z njim jugoslovanska partija pristala na ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja in na njegovo razdelitev. Menimo, da je v tem skrit ves čas močan adut italijanskih vlad, ki jim je znano, na kakšen način je Tito sprejel predlog zapadnih zaveznikov o likvidaciji STO.
Italijanska vlada vztraja
20. marca je italijansko zunanje mi-nisterstvo posredovalo ogenciji ANSA besedilo o jugoslovansko - italijanskih odnosih. Med drugim ugotavlja:
„Italijansko-jugoslovanska meja je določena z mirovnim sporazumom samo na delu med Pečjo, Medjo vasjo in Goličem, ni pa zaznamovana na področju v dolžini 24 kilometrov. Med Goličem in morjem, kjer so trije majhni prehodi, na katerih je Jugoslavija postavila kovinske table z napisi „SFRJ Jugoslavija — SR Slovenija“ je demarkacijska črta 2. člena londonskega memoranduma.
Italijanska stran je morala jugoslovansko stran opozoriti na kršenje londonskega memoranduma.“
V programski izjavi vlade pred parlamentom pa je predsednik Rumor ponovno poudaril, da bo italijanska vlada spoštovala „pravne in ozemeljske določbe ki izhajajo iz pogodb in sporazumov, vključno iz Londonskega sporazuma“, tako je s temi kakor drugimi besedami vztrajal pri noti italijanske vlade z dne 11. marca.
Pri vseh teh izmenjavah not in stališč pa je milanski „Corriere della sera“ pokazal na nesmiselnost odpiranja vpralšanja takoimenovane cone B in svetuje: „Italijanska vlada bi morala imeti pogum dokončno urediti pravni položaj cone B, kjer — in to je nesporno dejstvo — živi 6.000 Italijanov ter
80.000	Jugoslovanov."
Georges Pompidou umrl
KANDIDATI ZA NASLEDNIKE
Po daljšem bolehanju, ki ga je moško prenašal, je umrl 62-lertni predsednik Francije Georges Pompidou, prvi naslednik velikega de Gaullea. Pompidou se je v času svojega vladanja trudil, da bi z vsemi silami sveta postavil primerne odnose in tako Franciji zagotovil položaj, ki ga je dosegel de Gaulle. Obiskoval je USA, Rusijo, Nemčijo in tudi Anglijo, česar de Gaulle ni hotel storiti.
Njegova smrt ni samo vprašanje negotovosti, ki se zbira nad Francijo, ampak tudi velik udarec za evropsko skupnost, ki jo zdaj teži sprememba vlade v Angliji in nestalnost v Italiji pa nejasnost Brandtove politike v Nemčiji.
Med kandidati za naslednika omenjajo: Jacquez Chaban-Delmas, 59-letni politik, de gaullist, ki ga je Pompidou odstavil kot predsednika vlade v letu 1972, češ da ima premočen karakter. Valery Giscard D’ Estaing, 48—letni finančnik, pripada Krogu svetovnega Kapitala, politično pa eni izmed frakcij degaullizma. Pierre Messmer, 58--letni zun. minister, ki je znan po svojih debatah s Kissingerjem. Francois Mitte-rand, 57 letni socialistični politik, ki utegne združiti vso levico proti vladajočemu režimu degaullovcev.
Volitve’ bodo 5. maja. če nihče ne bo dobil zadostnega števila glasov, bodo ponovno volili 19. maja.
Politične spremembe v Ubij*
KHADAFFYJEVI POLITIČNI MANEVRI
Nenadno je Odbor revolucionarnega poveljstva, ki vlada Libiji od leta 1969, ko je bil odstavljen kralj Idriss, objavil, da se bo dosedanji predsednik odbora polkovnik Moammar Khadafy posvetil ideološkim in 'organizacijskim proble-mom, obdržal pa tudi poveljstvo nad vojsko. Vodstvo politike je prevzel predsednik vlade major Abdel Salam Ja-lloud.
Khadafy je za pok. Nasserjem najbolj znan ideolog arabskega gibanja in ga kljub raznim svojevrstnostim smatrajo za enega najbolj privlačnih oseb v arabskem svetu. 324etni polkovnik je bil rojen leta 1942 v neki puščavski naselbini, obiskoval je ljudsko in srednjo šolo ter se vpisal na vojaško akademijo. V devetih mesecih je pripravil državni udar in 1. sept. 1969 odstavil kralja. Takrat je bil že stotnik. Za polkovnika
so ga imenovali kmalu po zmagoviti revoluciji.
Znan je postal še posebej takrat, ko je irskim revolucionarjem (IRA) hotel pokloniti denar za vzdrževanje in orožje pod pogojem, da zapuste katolicizem in se spreobrnejo v mohamedance. Tudi je zagrozil, da bo poslal libijske čete na Filipine, kjer naj bi pomagale tamoš-njim muslimanom v njih boju za svoje pravice. Khadafy je tudi izgnal iz Libije kolonije naseljencev, največ italijanskih; odpravil je ameriška in angleška oporišča, dosegel silno povišanje cen petroleja na svetovnem trgu in podržavil večinske deleže raznih petrolejskih družb. Dosegel je večjo povezavo med Libijo, Sirijo in Egiptom, ni pa mu uspelo združiti v eno državo najprej Libijo z Egiptom in potem Libijo s Tunisom.
Goriška in
PROTESTNI RESOLUCIJI IN ZAHTEVA PO SLOVENSKI TV
Zveza slovenske katoliške prosvete je imela 11. marca v Gorici svoj letni občni zbor, kjer so pregledali delo preteklega leta in pripravili načrte za naprej. Poleg tega pa so udeleženci občnega zbora poslali dve protestni noti, eno videmskemu prefektu, drugo pa šolskemu skrbniku v Vidmu. V noti poudarjajo udeleženci, da še vedno ni preklicana prepoved višjih oblasti za pouk v slovenščini v občini Brdo v Beneški Sloveniji. Zato protestirajo proti nedemokratičnemu in krivičnemu ukrepu, ki krši pravico državljanov slovenske narodnosti do izobraževanja v materinem jeziku. Zahtevajo, da se prekliče omenjeni ukrep in da se s tem popravi krivica slovenskim prebivalcem občine Brdo (italijansko Lusevera).
Istočasno so na občnem zboru razpravljali o zakonskem osnutku o pre-osnovi slovenske radijske postaje v Trstu in o ustanovitvi televizijske postaje v slovenskem jeziku za prebivalce dežele Furlanija-Julijska krajina. Predstavniki v Zvezo vključenih društev so soglasno podprli pobudo slo-
Pri mor tka
venskih svetovalcev v deželnem svetu. Zahtevali so takojšen sprejem zakonskega osnutka v deželnem svetu, da Slovenci čimprej dobijo pravico do lastnih televizijskih oddaj, slično kot jih ima nemška manjšina na Južnem Tirolskem in kot jih pripravljajo za Francoze v dolini Aosta.
PRIMORSKA POJE
V Kulturnem domu v Trstu je 16. marca nastopilo 10 zborov z obeh strani meje. Nastopili so Fantje izpod Grmade, moški zbor „Valentin Vodnik“ iz Doline, mešani zbor „Lojze Bratuž“ iz Gorice, mešani zbor „J. Gallus“ iz Trsta, moški zbor „Vasilij Mirk“ s Proseka ter še zbori iz Kobarida, Vogrskega in Vrtojbe. Koncert je bil prvi od sedmih, ki jih bodo pripravili v raznih krajih Primorske.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA V POKRAJINSKEM SVETU
Pred kratkim je v goriškem pokrajinskem svetu nastala kriza, ker so socialisti izstopili iz pokrajinskega odbora. Ker je bila nevarnost, da rimska vlada zaradi tega pokrajinsko
Mednarodni teden
ŠEF GENERALNEGA ŠTABA izraelske vojske David Elazar je odstopil in izjavil, da na položaju ne more vztrajati več, ker se je preveč našopirilo mnenje komisije, ki je ugotavljala krivdo posameznih vojaških poveljnikov v vojni z Egipčani lansko leto.
„Vse pregrehe so proti pameti, kot se vse kreposti s pametjo prav usmerijo."	*	« «	.
Sv. Tomaž Akvinec, 2-2, 119, 3 ad 3
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Kot pravilno sodi večina političnih opazovalcev, je zaznati v vladnih krogih, bolj točno v neposredni bližini pred sednika republike, neko nujo po čim
ABESINSKI VOJAKI se še vedno
niso pomirili v svojem revolucionarnem
, »	.	„ ,,	.	, ,	hitrejši ureditvi političnega in gospo-
razpolozenju. Medtem pa je vlada ,—	J -	-	— • ....-
, ,	..	v. '	., .. , .v	danskega življenja, po cim hitre-si re-
kot pravijo — vecino najbolj kričečih -	® J i • ^	. .
v	-,	..	.	■ šitvi. številnih problemov, ki se porajajo
na različnih področjih; Ta naglica naj VENEZUELSKI ZASTOPNIK pr.i M imelâ' zvezo s .potovanjem, ki naj BID-u Hurtado je predlagal ustanovi- rj9' Ha sredi letošnjega leta (nekateri tev posebnih zavodov v okviru te lian- opazovalci mčhijo da že y maju) opiavil ke, ki naj bi služili .pred.vsém-,p'otr¡e-. ^-predsednik general Perón. Cilj tega bam latinske Amerike. Hurtado jriëni,..^ pètpyïtSJà.mai bi bila Evropa, pravilno da bi iz banke morala pravžapjraV	Španij&r■•kjer’Staj bi-, predsednik ostal
stati prava skupna latinskoameriška "mejtoj+kp daljšo dobo, .iz zdravstvenih bančna ustanova, ki bo., vse .arža^g’’-at~~T^3glpg<>v-	...	\
tem področju povezavala kot enakopi’ay: _ ~~'"~©dsev poizkuša hitrejše rešile pro-ne z drugimi industrijsko dobro razvi- b'Iemôy,-se konkretno pozna na različnih timi državami, članicami, BlD-a.	poljih. Na soipalnem, npr., je trpba po-
" - noVhd ' omPirrthjhiter Peronov poseg v PAVEL VI. je sprejet novega čil- • -■''tte.Iovanj^e'--,-ivglike paritetne komisije“, skega poslanika Hektorja Riesle. in poudaril svoje razumevanje za čilski
ko'taini prišla do zadovoljnih fezulta-
t-.	■	■ ■ ■——--------—
narod spričo sprememb 'po padcu A-llendejeve vlade. Riesle mu je odvrnil,, da je mirno sožitje in dosega skupnega blaga mogoča le tako, da se najprej „obnove moralne' ,rrednote“. Svoboda je m/ižna. kjer vladata medsebojno spoštovanje in bratstvo. Poudaril je tudi, da se bo vlada potrudila izpeljati obnovitev dežele tako, da bodo čim manj prizadeti revni sloji prebivalstva.
V LAOSU je nastopila nova koalicijska vlada, katere: predsednik bo dosedanji, zahodno usmerjeni princ So-vvanna Phouma, podpredsednik pa nje-' gov polbrat, politično pristaš levičarskega gibanja Pathet Lao, princ Sou-phanouvong.
vlado intervinira in ji postavi komisarja, kar bi pomenilo konec demokratičnega vodenja goriške pokrajine, sta Italijanska krščanska demokracija in Socialna stranka povabila Slovensko demokratsko zvezo za -sestavo nove u-pravne večine. SDZ je to povabilo sprejela, zavedajoč se važnosti tega koraka. Seveda je SDZ ob tem važnem koraku odločno zahtevala sprejem svojih glavnih programskih točk, ki zadevajo seveda predvsem zaščito slovenske manjšine na Goriškem. V pogajanjih za vstop v pokrajinski odbor je predložila vrsto glavnih zahtev, ki naj jih novi pokrajinski odbor uresniči V zadnjem letu upravne dobe. SDZ je v pokrajinskem odbori sprejela resor za šolstvo in turizem; ta resor je izbrala sama z namenom, da bi na tem področju zastavila vse sile tudi v dobro slovenskega življa v goriški pokrajini. Seveda se SDZ zaveda, da vseh zastavljenih nalog ne bo mogla izpeljati, ne samo zaradi raznih političnih razlogov, ampak tudi zaradi kratke dobe, s katero bo novi odbor razpolagal, vendar bo skušala čimbolj koristiti slovenski skupnosti, obenem pa hoče dokazati, da se zaveda resnosti odgovornosti sodelovanja z drugimi strankami v pokrajinskem svetu.
BOLIVIJA bo odslej računala plin, 'ki ga izvaža v Argentino, po dnevnih cenah na svetovnem trgu. Sedanje dnevne dobave — 150 milijonov kubičnih čevljev .— nimajo še določene cene. Prejšnje dobave je Argentina plačala po 35 dolarskih centov vsakih 1000 kub. čevljev.
IZRELCI so ponovno začeli z letalskim bombardiranjem sirijskih edinic, ki so se vtihotapile preko Hermona.
NIXONA dolžijo, da je del denarja, ki mu ga je poklonil milijonar Howard Hughes za volilno kampanjo, podaril svojemu bratu Donalu in svoji tajnici Rose Mary 'Woods. Hughes je takrat poklonil 100.000 dolarjev.
Anglije« in SET .
NOVI KRITERIJI RAZMERJA
James Callaghan,, angleški zun. minister, je izjavil, da bO Anglija zahtevala boljše pogoje za svoje sodelovanje v Evropskem skupnem trgu. Nova la-boristična vlada je namreč mnenja, da je bil pri pristopu Anglije v Januarju 1973 premalo upoštevan angleški pogled na sodelovanje’. Če bo, tako pravi Callaghan, skupnost sprejela vsaj bistvene točke sprememb pri sodelovanju, potem bodo te predložili narodu v odobritev. Angliji ni nič všeč stanje sedaniih odnošajev med S. E. T. in USA. Daši je Callaghan govoril precej na splošno, je vendarle omenil najbolj boleče točke: cene poljedelskih produktov z evropskega področja so previsoke. Angliii se ne bi smelo prepovedati uvoza bolj poceni produktov iz dežel britanske skupnosti odnosno dosedanjih dobaviteljev. Tudi angleški prispevek pri vzdrževanju SET je previsok in ga je zato treba zmanjšati. Prav tako se je nujno dogovoriti o novih kriterijih valutnega razmerja, preden bi pristopili k zadnji etapi uvedbe enotnega denarja za ves Evropski skupni trg.
tov. Enako je napoved delovanja paritetnih komisij v prihodnjem letu 1975 vsaj delno pomirila sindikaliste, ki so se bali, da bi vlada, za dalj časa ukinila veljavnost tozadevnega zakona. Prav tako pa je vlada tudi že rešila problem povišic upokojencem. Pretekli teden je predsednik sam objavil količine povišic. Minimalna pokojnina je prišla do 1000 novih pesov; minimalna penzija 750.— novih pesov, povišice pa so prišle do višine 75,66% v primeri z majem lanskega leta. Določeno je bilo tudi, da se’ bo upokojencem višina dohodkov aktualizirala junija meseca vsakega leta.
Kljub temu pa, da so gospodarski problemi veliki, Peron nima namena spremeniti tozadevne politike’. Nasprotno. V ponedeljek 8. t. m. je ob zaključku kongresa argentinskih gospodarskih (ustanov zatrdil, da vlada nikakor „ne bo spremenila gospodarskega reda“, niti nima namena uvesti sprememb v vladni ekonomski ekipi. Je to priznanje in daljnji „blagoslov“ gospodarskemu ministru Gelbardu.
Drugo področje ki pa vlado skrbi, je prevratna gverila. Na sestanku, ki ga je imel pretekli petek Perón s politiki raznih opozicionalnih strank, je med drugim naznanil, da ima vlada v pripravi temeljit načrt za dokončno iztrebljenje nasilnosti. Vladi gotovo ne ugaja in ji škodujejo na ugledu izbruhi kot umor enega izmed vodij podjetja' FIAT v Córdobi, ali nenehni napadi na vidne sindikalne, politične in gospodarske osebnosti na področju San Nicolás, kjer je bilo v zadnjih dvajsetih dneh osem ubojev.
Ko smo že omenili sestanek predsednika s politiki, povejmo še, da so se tega sestanka ponovno udeležile pretežno levičarske opozicionalne stranke. Dialog je bil prijateljski in se je zaključil s klasičnim asadom.
Razmerje vojske do vlade, je tudi ostalo, in bo do nadaljnjega, nespremenjeno. To je bilo vidno zlasti ob slavnosti poslovitve upokojenih višjih oficirjev vojske. Slavnost je bila v petek
5.	t. m. Sintomatičen je bil govor glavnega poveljnika gen. Anaye, še bolj pa bivšega glavnega poveljnika in bivšega predsednika države gen. Lanussea. Ta je v svojem govoru zatrdil, da je 25. maja lanskega leta zmagala vojska, ker je zmagal narod. Zahteval od vojske vso podporo vladi, ki je resnična predstavnica ljudske volje. Je pa končno tudi omenil potrebo, da vojska brani „ustavo“ in argentinske „institucije“. Je bil morda to poziv proti ustavni reformi.
Prav ustavna reforma zelo skrbi politične opazovalce. Ti pravijo, da nihče (niti vladni krogi) ne ve, v čem naj bi bila ta sprememba. Vlada je po napovedi notranjega ministra medtem že izdala dekret za ustanovitev posebne komisije, ki naj med političnimi strankami, javnimi ustanovami, študijskimi krogi, sindikati in drugimi krogi izvede obširno študijo glede mnenja argentinske javnosti o ustavni spremembi.
Zakulisje razmerja Cerkve«države
DO NOVEGA RAVNOVESJA V ARGENTINI?
Nedvomno je, da v političnem ravnovesju, prav kot v političnih napetostih, v svobodnih zahodnih državah, Cerkev igra eno važnih vlog. Hote ali ne, predstavlja enega izmed stebrov, na katerem stoji stavba politično socialnih institucij.
Ta politična vloga Cerkve, je bila pogosto zelo vidna v zgodovini latinske Amerike, pa tudi v Argentini. In v tem svojstvu je treba gledati Cerkev še dalje, čeprav se po Vatikanlskem koncilu, ter po raznih škofijskih konferencah v poznejši dobi, skuša posvetiti izključno duhovnim problemom današnje družbe. Ta ekskluzivnost pa je praktično nemogoča v danih okoliščinah današnjega sveta.
V Argentini ima Cerkev poleg tega svojo lastno politično tradicijo. V prvih letih osamosvojitve, in še dolga leta po tem, so razni duhovniki in redovniki igrali tako odločilne vloge, da niti strogo protiverska zgodovina ne more mimo njih, fte da bi jim dala zasluženo priznanje.	"v1“;-	'v:" ' '
Vlada in Vatikan
če pa gremo na novejšo dobo, je vsem še dobro v spominu, položaj, ki ga je zavzela Cerkev v Argentini za časa druge vlade generala Perona. Gotovo je bil to eden važnih činiteljev padca leta 1956. In tega se zaveda danes tako vlada, kot cerkveno vodstvo. V tem smislu je bilo opaziti mnogo dobre volje v začetkih sedanje vlade na obeh straneh.
Vendar se je, po mnenju opazovalcev, pojavil na nebu teh medsebojnih razmerij, prvi oblak. Ali vzrok sega v leto 1972 in v Rim. Tedaj, v dobi potovanja generala Perona v Argentino, je bila njegova želja, da bi bil sprejet pri Pavlu VI. Vendar ga je obiskal msgr. Casarolli, ki naj bi mu baje razložil nemoč tega sprejema. Dejstvo je, da od svojega nastopa v maju 1973 niti po nastopu Perona v oktobru lanskega leta, Argentina ni imenovala svojega poslanika v Vatikanu.
Ko je bil pred dobrim mesecem od-
poklican iz Argentine dotedanji nuncij, msgr. Zanini, so se opazovalci takoj pričeli spraševati, ali ni morda to odgovor Vatikana na zavlačevanje argentinske vlade v imenovanju poslanika. Msgr. Zanini je zapustil Argentino
22.	marca, in od tedaj je vodji posle tajnik nunciature. Sedaj pa je iz Brazda prispel msgr. Pablo Giglio, ki bo vršil funkcije poslovodečega tajnika.
Resni študiji tega položaja sicer kažejo na dingo plat problema. Cerkvena oseba, katero je Vatikan mislil imenovati za nuncija v Argentini bo do na-daljnega ostala na dosedanjem mestu. Preden se pa poišče drugo, ki bi lahko odgovarjala potrebam argentinske nunciature, bo preteklo še nekaj časa. Vsekakor so resni opazovalci soglasni, da pri izbiri nuncija Vatikan pušča v ozadju razmere do argentinske vlade, in polaga večjo važnost na tekoč dialog med Svetim sedežem in argentinskimi škofi, to je na cerkveno in ne na politično funkcijo nunciature.
Škofje in vlada
Če se sedaj povrnemo v „notranje razmerje“ med Cerkvijo in državo, o-menimo v začetku, položaj v argentin-
ski škofovski konferenci, kjer naj bi prevladovala srednja tendenca kar se tiče socialnega ozira. Naj pa bi bila večina argentinskih 'škofov protiperoni-stična (ali bolje, neperonistična). Ob nastopu vlade, kot smo že omenili, je velik del škofov podal izjave solidarnosti z voljo ljudstva, in zahteval od vernikov in državljanov sploh sodelovanje s skupnim naporom ljudstva.
Doslej ni bilo težjih problemov, a nekateri krajevni dogodki (npr. v La Rioji) so pokazali, da kaj lahko pride do napetosti. Nek nejasen dogodek v Cordobi (streljanje na nadškofijo in o-stra reakcija kardinala Primateste) je vzbudil pozor. Vendar je najdlje prišel buenosaireški koadjutor, proti kateremu je nastal odpor v raznih vladnih krogih.
Msgr. Juan Carlos Aramburu (koadjutor s pravico nasledstva), ki ga opazovalci štejejo za „neperonista“ (ali protiperonista?) je v svojem postnem pastirskem pismu napisal med drugim sledeče: „V socialnem oziru se še vedno ni prišlo do potrebne velike resnice sožjvlja in sprave; v ekonomskem oziru .se ne sprejmejo ali se ne izpolnju-
jejo hvalevredni dogovori o boljši razdelitvi in soudeležbi dobrin; v političnem se ne brzdajo slast in tekma za oblast; v moralnem oziru se ne vidi jasno neka splošna skrb iskrene ureditve delovanja in vedenja do poštenih ciljev.“ Ali so te besede msgr. Aram-buruja drnile vlado?
Za boljše razumevanje sedanjega in bodočega položaja omenimo, da msgr. Aramburja nikakor ni mogoče označiti za skrajneža, nasprotno. Za časa vojaške vlade, ko je bila najhujša gonja proti duhovnikom tkim. tretjega sveta, je le njegova umirjenost rešila, da ni prišlo do razkola v Cerkvi. Sedaj se je večina teh duhovnikov (kot takrat) izrekla za Perona (med njimi tudi o. Mujiča), medtem ko le majhen del gre boli na levo. Večina je zapustila revolucionarne proglase in se vsaj zaenkrat zadovoljila z doseženim.
V koliko to vpliva na razmerje vlade do Cerkve, in kakšno bo to razmerje v bodoče, je po mnenju opazovalcev več odvisno od vlade kot od Cerkve. In vlada bo morala na tem področju gotovo postopati kaj previdno.
¥	:	■ :• • t. n.
ALEKSANDER SOLŽENICIN
Poznavavci umetnosti trde, da ni nujno, da umetnik opisuje vse tako,
kakor je’ v resnici bilo. To da se da doseči tudi z barvnimi fotografijami. U-metnik pa naj s krivimi linijami pa s kombinacijami trikotnikov in kvadrati izrazi samo to, kar je bistveno v predmetu, ne pa predmeta samega. Toda jaz dvomim, da bi barvna fotografija mogla zajeti to, kar je bilo bistvenega v obrazih udeležencev velikonočne procesije v patriarhijski cerkvi v Predkli-niku pol stoletja po Revoluciji, in tudi ne, da bi jih mogla zajeti v eno celoto. Toda tudi slika, opisana z navadnim jezikom (in celo brez pomoči trikotnikov) sodobne velikonočne procesije, nas more poučiti o marsičem.
Pol ure prej, preden so začeli zvoniti zvonovi, je bil prostor pred vhodom v cerkev Spremenjen ja videti zelo nedostojen ter nas je spominjal na zabavišče v kakšnem oddaljenem industrijskem mestu v soboto zvečer. Dekleta v pisanih ogrinjačih in šalih ter v smučarskih hlačah (resnici na ljubo bodi povedano, da so nekatera nosile tudi krila), se sprehajajo naokrog v bučnih skupinah po tri ali štiri. Skušajo se preriniti v cerkev, pa je zelo težko, ker so stare ženice zavzele tu prostor že zgodaj zvečer; pa so začele dekleta vriščati, tako da so jih zmerjale od samih cerkvenih vrat. Tedaj so začele pred vhodom pohajkovati, breobzirno vpiti, kličoč druga drugo, in zijajoč na zelene in rumene ter bele sveče pred ikonami na cerkvenih zidovih ter na grobeh episkopov in protorejev. Mladeniči, od lepo oblikovanih velikih silakov do mršavih slabičev, vsi do zadnjega so izražali drzkost v obrazih. (S čim naj se pohvalijo? Z umetnostjo hokeja na ledu?) Vsi imajo kape na glavi, v kolikor pa je kdo gologlav, ni tega treba pripisovati posvečenem prostoru, kjer se nahajajo. Skoraj vsak četrti med njimi je pod vplivom alkohola, vsak deseti pijan, polovico pa jih kadi na odvraten način, s cigareto, prilepljeno na spodnje ustnice. Ni še cerkvenega kadila, pa se namesto njega kade kolobarji sivosinjega cigaretnega dima pod velikonočno nebo. Pljujejo na asfalten tlak pred cerkvijo, porivajo drug drugega in vrišče ter žvižgajo. Nekateri kolnejo, drugi pa poskakujejo po godbi žepnega rodioaparata. Spet nekateri se gnavijo z dekleti, pa jih nato podajo iz rok v roke. Fantje se ozirajo naokrog s surovimi izrazi, kot da bodo vsak čas potegnili nože. Kakor hitro bi se začeli obdelovati z noži, bi kaj lahko napadli tudi vernike, kajti razpoloženje teh fantalinov nasproti vernikom ni navadno razpoloženje mladih proti starimi, ampak so v razmerju do njih kakor gospodinja proti — muham.
Velikonočno jjutro v Brdih
Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre.
Skoz jutranji mrak
mu tih je korak
kot misli, ki v noč bede.
Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni.. .
Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli.
Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zbero se krog Njega v dišeč pozdrav.
Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se' čudi: „Ta zemeljski raj!“
O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje! Za križ, za vstajenje mu hvalo daj!
V
Toda do nožnih obračunavanj ne pride, kajti tu so trije ali štirje policaji, samo toliko, da imajo dogodke pod nadzorstvom. Fantje ne kolnejo več glasno, pač pa med navadnim govorjenjem. Tako policija ne krši zakona in se celo smehlja z odobravanjem tej novi generaciji. Policija jim tudi noče iztrgati cigaret iz usta, potegniti pokrival z glav, kajti tudi ta prostor pred cerkvijo je javen prostor in brezverstvo je danes zaščiteno z ustavo.
Verniki, ki so napolnili prostor od polovice preddvora do cerkvenih zidov, se ne drznejo protestirati, temveč se samo ozirajo okrog v strahu, da jih kdo lahko ubode z nožem, ali pa, da jih prisilijo, da jim dajo svoje ure, s katerimi ugotavljajo čas Kristusovega Vstajenja. Tukaj zunaj cerkve je ta vrtoglava množica po številu večja, kakor pa je pravoslavcev, ki so izročeni terorju in stiskani bolj kakor v času tatarskega suženjstva. Tatari namreč niso poskušali ovirati vernike pri jutranji službi božji Gospodovega Vstajenja.
Ta mladina ne gazi zakona. Daši se ponaša nasilno, se vendar ne preliva krvi. Njihove ustnice, oblikovane v prisilni gangsterski smeh, njihovo nesramno pomenjkovanje, njihovo glasno norčevanje, namigavanje in njihove umazane šale, njihovo kajenje in pljuvanje, vse to, skupaj vzeto, je smešenje Kristusovega trpljenja, ki se s takim dostojanstvom slavi nekaj korakov vstran. Drzko in surovo ponašanje teh slinastih pobalinov hoče izraziti samo to, kako prezirljivo gledajo na svoje starše, ki se drže še navad svojih pradedov.
Med verniki je opaziti tudi par židovskih obrazov. Morda so postali novi kristjani, ali pa so samo tu kot gle-davci. Oprezno se ozirajo naokrog, kot da tudi oni pričakujejo velikonočno procesijo. Mi vsi kolnemo Žide, oni so nam trn v peti.
Bilo bi dobro, da pogledamo malo okrog sebe, da vidimo, kakšno pokole-nje Rusov smo vzgajali. To zdaj niso več borbeni ateisti iz tridesetih let, ki so nasilno iztrgali velikonočno pasho iz rok ljudstva, skakajoč in vriščeč o-krog predstavljajoč hudiče. Ta novi rod ni več koristen, je — radoveden: tekma hokeja na ledu v televiziji je že minula, a nogometna tekma se ni pričela, zato jih je k cerkvi pripeljalo dolgočasje. Odrivajo vernike vstran kot da so neke vrste slamnate vreče in zmerjajo cerkev kot trgovsko ustanovo, na drugi strani pa iz bogve kakšnega vzroka kupujejo — sveče.
Ena stvar pa ni obrazložljjva: na prvi pogled so nepovezani med seboj, toda intimno se dobro poznajo in drug drugega kličejo s krstnimi imeni. Kako, da je videti, kakor da so vsi dobri prijatelji? Morebiti vsi ti delajo v isti tvornici? Ali jih morda le take priložnosti povežejo med seboj kot člane kakšne framasonske lože?
Zazvoni nad našimi glavami; toda nekaj ni v redu. Zvoni nekako počeno, namesto globoko in glasno. Zvon zvoni, da napove procesijo. Sedaj se prav za nrav dogodki šele začeniaio razvijati. Pa ne od strani vernikov, temveč od strani teh mladih kričačev, ki so doslej tavali po prostoru v majhnih skupinah. So v neki ihti, čeprav nimajo pojma, kaj hočejo in kam naj se usmere, da bodo prišli bliže k procesi-
ii.	Zažigajo rdeče velikonočne sveče, s katerimi demonstrativno prižgo potem cigarete. Zbirajo se v gomilo, kot da pričakujejo, da se bo začel fokstrot. E-dino kar manjka tem našim raskuštra-nim dolginom je to, da nima vrčkov piva, da bi odlivali pene na grobove.
Prva vrsta procesije že stopi skozi cerkvena vrata v blagi spremljavi zvonov. Dva laika gresta pred začetkom in prosita okoli stoječe, naj po možnosti napravijo malo prostora. Tri korake za njima gre starejši plešast cer-
kovnik in nosi težek svečnik. Pazno gleda na svečnik, da se ne nagne, o-benem pa se ozira tudi na ljudi na eno in drugo stran v nekem strahu; s strahom cerkovnika, da se lahko pripadniki nove družbe prerinejo do njega, ga napadejo in premlatijo... Gledavci na straneh to opažajo in čutijo intuitivno njegovo bojazen.
Dekline v hlačah drže sveče, in fantalini s cigaretami v ustih, s kapami na glavi in v odpetih suknjičih, nekateri z nezrelim neumnim izrazom popolnoma neutemeljene samozavesti, drugi s preprostimi lahkovernimi obrazi: vsi ti morajo biti na moji sliki, stisnjeni v eno celoto, ko gledajo prizor, ki se nikjer in za noben denar ne more videti. Za nosivcem svečnika stopata dva človeka z banderi. Pa tudi ta dva, namesto da bi šla v primernem razmaku, se držita drug drugega od strahu...
Za njima prihaja deset žensk v parih z debelejšimi gorečimi svečami v rokah. Tudi te morajo biti na sliki. To so starejše ženske, z izrazi v obrazih, ki niso od tega sveta, pripravljene, da dajo tudi življenje, če jih kdo napade. Dve med njimi sta mladi dekleti, istih let kakor one, ki so zunaj v skupinah s fanti, toda kako lepa in svetla sta njuna- -obraza! Deset žena, ki stopajo v strnjenih vrstah, pojo, drže se dostojanstveno, kakor da se ljudstvo okrog njih kesajoč se križa, moli in pada na kolena. Ne čutijo dima cigaret, njihova ušesa ne slišijo nesramnih pripomb, podplati njihovih nog ne čutijo, da so cerkveno preddvor je spremenili v prostor za ples in zabavo.
In tako se začenja procesija. Neka nervoznost zajame vse in nemir preneha za hip.
Za ženami prihaja sedem moških, duhovnikov in diakonov v sijajnih duhovniških oblačilih. Ker ne gredo v koraku in so zbrani v skupino, se zapletajo in nimajo niti dovolj prostora, da bi mogli mahati s kadilnicami, ali da bi mogli dvigniti konce epitrahilja v znamenje blagoslova. To naj bi bila procesija, katere bi se udeležil — da ga niso odstranili -— sam patriarh Vseh Rusi j in vodil službo božjo!...
Ta tako stisnjena skupina naglo gre mimo — in to je vsa procesija. Nihče več. Jasno, da se župljani ne u-deleže procesije kajti če bi jih bilo kaj, bi že prišli iz cerkve. Ni faranov. Gneča surovežev pritiska od zadaj kot človeška reka skozi razbita vrata skladišča, katero bi radi oplenili, vrteč se v vrtincu, porivajoč drug drugega s silo — zakaj? Niti sami ne vedo. Da vidijo duhovnike v njih smešni vlogi? Ali se prerivajo samo zato, da se prerivajo?
Tega še ni bilo slišati: verska procesija brez faranov, brez ljudi, ki se križajo, procesija z ljudmi, s kapami na glavi, kadečimi cigarete in z radio aparati v prsnih žepih. Prva vrsta te množice, ki se nasilno preriva po preddvoru, tudi mora priti na mojo sliko, šele tedaj bo popolna.
Neka starka se obrne vstran, da se prekriža, in reče drugi:
„Mnogo boljše je letos, kot druga leta, ni vsaj vrišča, prepira in pretepa. Boje se policije.“
Ah, pa kaj to, da je eno boljših let...
Ti milijoni, ki smo jih vzgojili in izlikali — kaj bo iz njih? ,
Kam so nas pripeljali napori emancipacije in navdihi velikih mislecev? Kakšne koristi moremo pričakovati od naših bodočih rodov?
Resnično: oni bodo nekega dne padli po nas kot gora in vse nas bodo podkopali podse. Kar pa se tiče onih, ki jih danes podžigajo k takemu obnašanju, lahko rečemo samo to, da bodo tudi nje —pohodili!
Na Veliko noč, 10. aprila 1966
Jaz vidim krščanstvo kot edino živo duhovno silo, ki je zmožna lotiti se duhovnega ozdravljenja Rusije. Ne zahtevam in ne predlagam nikakih specialnih privilegijev zanj, pač pa da naj se ravna z njim pošteno in ne z nasilovanjem.
(Iz letošnjega pisma Aleksandra Solženicina sovjetskim
oblastnikom)
Gasparijev velikonočni motiv
Kristus je vstal
Janka Kupala
Kristus je vstal! —Povsod veselje, vse je svetleje, vse mlado spet. Veliki Mučenik objema z ljubeznijo svojo ves svet.
Kristus je vstal! —čez gmajne puste, čez njive' vest gre radostna, plava ena presveta misel od konca do konca sveta.
Kristus je vstal! —Poje na vasi v koči ubogi kmetič, pozabil je na vse težave, ni v duši mu drugega nič.
Kristus je vstal! —Poje sirota, od vseh ljudi prezirana, poje še popotnik zdomski, od svojcev pozabljen doma.
Kristus je vstal! —Pojo še tisti, ki izgubili so Jezusa, pa iščejo ga tiho v mreži svojega kraja rodnega.
Kristus je vstal! —K Tebi, o Bog, ta dan naj pošljem svoj klic še jaz: Slovenija, moja Domovina, naj tudi vstane v lepši čas!
Iz beloruščine prevel Tine Debeljak
OPOMBA K PESMI JANKA KUPALA: KRISTUS JE VSTAL!
Janka Kupala je eden največjih beloruskih pesnikov novega rodu, rojen 1. 1882 sredi Bele Rusije kot kmečki sin. Pravo njegovo ime je Ivan Luce-vič, psevdonim pa pomeni Janez Krstnik, ki je bil njegov patron. Pred prvo svetovno vojno je bil urednik nacionalističnega časopisa, boljševiško revolucijo je preživel v Rusiji, potem je živel v sovjetski republiki Belorusiji. V njej je prejemal naj večje časti: dobil je naslov „ljudskega pesnika beloruskega“ (kot pri nas Oton Župančič), bil je član beloruske in pozneje tudi ukrajinske akademije znanosti in umetnosti, poslanec v vrhovnem sovjetu Beloruske sovjetske republike, dobil je Leninov red in Stalinovo nagrado. Kljub temu pa je bil vedno pod policijskim nadzorstvom. Kupala je preživljal veliko notranjo duševno krizo prav zaradi notranje nesvobode v sovjetskem režimu in je vedno manj pisal, že 1. 1930 je poskušal samomor, pa so ga rešili. Toda odslej ni hotel več pisati. Med vojno 1. 1942 pa se je iz te duhovne ječe rešil s samomorom. Bil je velik rodoljubni pesnik, ki je kljub vsemu trdno veroval v vstajenje svobodne domovine. Tudi ta pesem je izraz nje-
gove vere. Ko jo je izgubil, je obupal. Ni imel poguma za borbo kot Solženi-cin.
Beloruska emigracija se ga je ob devetdesetletnici rojstva častno spomnila, in prof. St. Stankevič je v „beloruskem časopisu v svobodnem svetu BELARUS“ (jul. 1972) napisal ^Beloruskemu narodu je Janka Kupala bil, je in bo nacionalni prvak in prerok njegove boljše usode.“ Te izraz je tudi ta pesem, v katere zadnjih verzih je Kupala pač prosil za Belorusijo:
Haj Belarus, maja staronka, uskrjesne k lepšamu žyccju!,
kar je prevajalec seveda obrnil na Slovenijo.
td
M. Jakopič:
Vstajenje
Od Šmarne gore nad savskimi vali pesem zbudi se:
Kristus je vstal!
V linah tekmujejo, kot bi med njimi kdo ne zaostal.
Ceste so bele, čista dvorišča, v oknih se sonce smeji, odpira svoja bogata prgišča nad češnjo,
ki v njegovem poljubu rdi.
Dekle prineslo je zvrhani jerbas, pisani jerbas žegna domov, da je zadišal po blagoslovu in po ljubezni naš krov.
Možnarji vriskajo v jutro brsteče, čez polje se vstali Kristus poda...
Križ, prti mrtvaški —
vse, kar je boleče,
dobilo je rešnji odsev neba.
Stara velikonočna
Zveličar gre iz groba glej, hrib se potrese, se zemlja odpre —
aleluja, aleluja!
Angel Gospodov iz nebes prileti, kamen od groba na stran odvali —
aleluja, aleluja!
Ljubka Šorli
Narodna
Ob 25-letnici Sloge
Začetki zadružnega gibanja na Slovenskem
Preplah v Avstriji
Letos proslavlja naša Slovenska hranilnica — SLOGA svojo dvajsetletnico. Slovenski emigranti v Argentini se dobro zavedamo, kako pomembno delo je SLOGA izvršila v teh letih v korist gospodarske osamosvojitve slovenskega človeka.
SLOGA je zadruga in nadaljuje domovinsko zadružno tradicijo, seveda na-način, ki je primeren za nove razmere. Ni pretirana trditev, da je prav zadružništvo v domovini rešilo malega slovenskega človeka in s teni postavilo temelje ne samo gospodarskemu, temveč tudi narodnemu in političnemu ra-
in obrtnik... Vsi ti .so živeli'revno življenje, bili so prepuščeni samemu sebi brez vsaki' opore.
Z zemljiško odvezo je kmet prišel do nekaj zemlje, toda bil je docela nepripravljen na samostojno gospodarjenje v dobi modernega denarnega gospodarstva. Za obdelovanje zemlje je potreboval denar, ki si ga je moral izposoditi, kjer ga je pač dobil. V vsaki fari je prežal na take žrtve oderuh, ki je posojal denar na visoke obresti, ki jih kmet ni zmogel. Zato je tedaj po naših vaseh neprestano pel boben, ki je oznanjal sodno prodajo slovenskih kmetij. Posledica je bila, da so propadli kmetje odhajali v Ameriko, v nemške rudnike ali v industrijska podjetja, ki so bila večinoma v tujih rokah, in so postajali bajtarji, proletarci. Mnogi so v obupu segali po alkoholu, ki je ubijal duha in življenje naših ljudi. Podobno usodo so doživljali obrtniki zlasti na deželi (navadno pol kmetje pol obrtniki).
V teh težkih — včasih naravnost brezupnih razmerah se je porodila misel na samopomoč. Tujina je dala vzgled. V Nemčiji so začele na pobudo Schulze-Delitzscha delovati posebne organizacije, ki so s posojili pomagale ljudem iz težkega gospodarskega stanja. Po vzgledu teh posojilnic je bila v Ljubljani leta 1856 ustanovljena prva obrtniška zadruga na Slovenskem, ki se je imenovala „Družba v denarno pomoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani“. Ustanovil jo je J. N. Horak. Precej let pozneje je bila ustanovljena druga zadruga v Ljubljani „Obrtno pomožno društvo v Ljubljani.“
Misel na gospodarsko osamosvojitev se je širila, vendar se organizirano delo ni razvilo. Pobudo za to je dal šele dr. Jože Vošnjak, ki pa je moral premagati velike težave, da je leta 1872 dobil dovoljenje za ustanovitev posojilnice v Ljutomeru. Sledila je ustanovitev prve slovenske posojilnice na Koroš-
kem (v Št. Jakobu v Rožu), nato v Kranju, Postojni, Mozirju, Šoštanju, Metliki itd.
Dr. Jožetu Vošnjaku se je pridružil njegov brat Miha Vošnjak in je pomagal ustanavljati posojilnice v Celju in Žalcu. V Celju je bilo tedaj središče slovenskega zadružništva, kjer je poslovala Zveza slovenskih posojilnic.
Potreba po ustanovitvi posojilnic se je pokazala tudi v Ljubljani, kjer je bila leta 1881 na pobudo Antona Kneza ustanovljena „Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z, z o. z.“
mu.
Pravi veliki razmah pa je zadružništvo na Slovenskem doseglo šele po prvem katoliškem shodu (leta 1892). Tedaj je postalo zadružno gibanje pravo ljudsko gibanje. Dočim je bilo v 20 letih pred katoliškim shodom ustanovljenih le 60 zadrug, je bilo v 13 letih po shodu ustanovljenih 481 zadrug. Vodilni slovenski katoliški javni delavci so tedaj posvečali svoje sile zadružnemu gibanju v prepričanju, da je za rešitev in ohranitev slovenstva v vseh njegovih oblikah prav zadružništvo najmočnejše orožje. Vodilne osebnosti tiste dobe, ki so delovale v zadružnem gibanju, so bile: dr. Janez E. Krek, dr. Ivan Šušteršič, prošt Andrej Kalan, kanonika Josip šiška in Karel Klun, poslanec Franc Povše in še mnogi drugi.
Ta doba, ki jo moremo imenovati zlato dobo slovenskega zadružništva, pa bo popisana v naslednjih člankih o slovenskem zadružništvu.
Lansko leto v decembru je jugoslovanski Zvezni zavod za statistiko objavil nekaj zanimivih podatkov o gibanju prebivalstva Jugoslavije v letih od 1947 do konca leta 1973. Iz podatkov je razvidno, da je v tem obdobju zapustilo svoj rojstni kraj kar osem milijonov prebivalcev. Največji del tega preseljevanja se vrši sicer v okviru posameznih republik. V tem času se je iz vasi preselilo v mesta kar 4.700.000 prebivalcev.
Poglejmo pa še nekoliko podatke o preseljevanju iz republike v republiko. V tem času se je v Bosno in Hercegovino priselilo 400.000 oseb, od tega 17.000 Slovencev, 190.500 iz Hrvatske, 237.900
V našem listu smo v št. 10 z dne 7. marca objavili izjavo avstrijskega kanclerja Bruno Kreiskyja v smislu, da sovjetski načrt za invazijo Avstrije in Jugoslavije, za katerega se je zvedlo v začetku februarja, ni razlog za alarm. Kljub temu se je avstrijske javnosti, kot tudi jugoslovanske, polastil razumljiv preplah.
Načrt, na katerega se je nanašal Kreisky, je prišel v avstrijsko, in po njej v svetovno javnost po člankih generalmajorja Jana šenje.
Generalmajor Jan še j na je bil prvi tajnik češkoslovaške komunistične partije in obrambni minister v Pragi, po Dubčekovem nad'cu pa je prešel na Zahod z množico tajnih dokumentov. Sedaj jih razkriva v avstrijski reviji „Profil“. Tako so bili med drugim objavljeni načrti za pohod čet Varšavskega pakta na Avstrijo, katero bi v 24 urah zasedli po vsem njenem vzhodnem delu do same tromeje pod Beljakom.
Načti za sovjetsko zasedbo
Avstrijska javnost je zaradi tega zmedena in tudi preplašena,: saj je vsakomur jasno, da če so obstojali načrti za bliskoviti pohod pred letom 1968. morajo obstajati tudi danes, samo da so drugače zasnovani.
Kot izgovor za pohod na- Avstrijo naj bi služile kršitve avstrijske državne pogodbe, za katerih dokumentacijo bi poskrbela sovjetska tajna služba KGB, začenši od leta 1956 dalje, ko so Avstrijci pomagali množicam beguncev iz Modžarske. Slike avstrijskih vozil, ki so prevažale madžarske begunce stran od meje, bi preprosto objavili v vzhodnoevropskem tisku, obenem zatrdili, da so prevažala orožje in obtožili dunajsko vlado neposrednega vmešavanja v notranje zadeve Madžarske. Kot povsod za bodoči napad pa predvideva Jan Šejna poli-
iz Srbije, 8.400 iz Črne gore ter 5.300 iz Macedonije.
V	Črno goro je prišlo 91.700 oseb: Iz Slovenije 1.300, iz Hrvatske 9.700, iz Bosne in Hercegovine 15.900, iz Macedonije 3.600 in iz Srbije 61.200.
Na Hrvatsko se je priselilo 286.000, od tega iz Slovenije 44.700, iz Srbije
188.400,	iz Bosne in Hercegovine 42.300, iz črne gore 5.200 in iz Macedonije
4.400,
V	Macedonijo se je naselilo 81.000 prebivalcev iz drugih republik. Iz Slovenije jih je prišlo, 2.200, iz Hrvatske
8.400,	iz Srbije 64.400, iz Bosne in Hercegovine 4.800, iz črne gore pa 1.200.
Slovenija naj bi v tem obdobju dobi-
tično krizo v Jugoslaviji po Titovi smrti ali pa še pred njo. Sovjeti naj bi istočasno zasedli Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrija bi služila kot sredstvo izsiljevanja nasproti Zahodu, češ mi se umaknemo iz Avstrije, vi pa nam prepustite Jugoslavijo.
Že leta 1963, navaja Šejna, je češkoslovaško nogometno moštvo „Du-kla“ potovalo preko Avstrije na mednarodni nogometni turnir v Italijo. Spremljala sta ga dva avtobusa „navijačev“, ki pa so bili v resnici častniki češkoslovaške vojske. Tako so si na lastne oči ogledali področje vzhodne Avstrije. Pred letom 1968 je načrt za napad nosil naziv „Polarka“ in predvideval pohod češkoslovaških in mad-
SLOVENCI
AVSTRALIJA Razočaran rojak
V Avstralskih „Mislih“ v aprilski številki smo zasledili pismo rojaka, ki se je bil pred kratkim mudil na potovanju v Sloveniji. Njegov primer, ki je le eden iz vrste tistih, ki se iz emigracije vračajo v domovino, kaže kako režim postopa z obiskovalci. Tukaj izpoved avstralskega rojaka:
„Zaradi domačih se ni vredno nikamor pritožiti, pa tudi pomagalo ne bi. Rad pa bi vsaj v „Mislih“ brez navedbe kraja in imena javno povedal nekaj misli (ali ni žalostno, da moramo v bojazni za domače skrivati identiteto, ko hočemo povedati resnico?). S celotno družino sem bil namreč doma na obisku. Moj edini namen je bil videti po dolgih letih starše in otrokom pokazati lepoto naše zemlje. Naj kdor koli še tako zatrjuje, da ni imel nobenih težav in je šlo vse gladko — nam se je zgodilo tole: Že ob prihodu na beograjsko letališče smo bili zelo „lepo“ spreleti. Na kaj surov in nekulturen način so nas gnjavili, zakaj nismo prišli z jugoslovanskim potnim listom. Kot da bi bil zločin in izdajalstvo. če kot dolgoletni avstralski državljani (nekaj otrok je že tu rojenih!) potujemo s notnim listom svoje nove domovine. Prtljago so nam enostavno stresli na mizo, ko so jo pregledovali — potem si pa zamislite, koliko časa nam je "zelo. da je šlo spet vse v kovčke. . . Otroci so ob tem „sprejemu domovine“ iokali, žena je hotela s prvim letalom nazaj v Avstralijo, jaz pa sem stal ob Kvo'" družini brez moči. na milost in nemilost uradnih policijskih organov. . .
Doma so me večkrat klicali na no-licijski urad. Mene posebej, ženo posebej. Če’ bi hotel napisati vsa stavljena vurašania. bi par strani ..Misli“ ne
la 59.600 prebivalcev iz drugih republik. Prvo mesto zavzemajo priseljenci s Hrvatske s 36.500, iz Srbije jih je 16.600 iz Bosne in Hercegovine 4.400, iz črne gore 900, iz Macedonije 1.200.
V	Srbiji je po tej statistiki prišlo 244.700 priseljencev. Iz Slovenije 17.000, iz Hrvatske 85.800, iz Macedonije 63.900 in iz Bosne in Hercegovine 56.100.
V	vseh primerih gre za stalno preselitev in ne za sezonske delavce ali pa za tiste, ki imajo sicer stalno delo v drugih republikah, pa se nameravajo vrniti čez določen čas.
zvoju. Kdo je bil mali Slovenski človek? To je bila ogromna, večina slovenskega ljudstva, zlasti velika večina kmetov, kajti veleposestnikov, je bilo na Slovenskem prav. malo. Med malega slovenskega človeka sta spadala tudi delavec.
Vse omenjene zadruge so delovale po Schulze-Delitzschevem načinu. L. 1880 pa je v Avstriji izšel nov zadružni zakon, , ki je dajal prednost zadrugam, ki so bile organizirane po Raiffeisno-vem načinu in odslej naprej šo se na Slovenskem ustanavljale po tem siste-
Rudolf Smersu
Kako Je z naselitvijo Slovenije z juga
žarskih čet na Avstrijo in sicer 30.000 čeških in slovaških ter 20.000 madžarskih vojakov, ruski vojaki bi pa njim sledili.
Že ob podpisu avstrijske državne pogodbe, pravi dalje Šejna, so bili sovjetski maršali silno nevoljni in odločno proti pogodbi sami, ker so imeli v vidu, da bi pogodba lahko prebudila „protisocialistične“ sile na češkoslovaškem, Ogrskem in Poljskem. Maršal Žukov naj bi dejal Hruščovu, da je pogodba z Avstrijo slabša rešitev kot si jo je sploh mogoče misliti. Ob protikomunistični vstaji v Budimpešti leta 1956 se je Žukov videl potrjenega v svojih domnevah in izjavil: „Kjer naši tanki enkrat stojijo, najdemo prej ali slej tudi partnerje za marksistično-leninistično linijo.“
PO SVETU
zadostovalo. Le kaj jih briga, če hodim v cerkev in kam hodim! In kje sem dobil denar, da sem mogel celo družino pripeljati domov na obisk! Po dolgih letih dela v Avstraliji bi bil res malo vreden, če bi ne mogel plačati vožnje svoji družini! Poštenemu človeku se zdi zamalo. pa mora mirno požreti vse in odgovarjati kot šolarček — v srcu pa se mu v istem trenutku porodi želja, da bi bil že skoraj spet v blaženi Avstraliji... In pri vsakem intervjuju so že imeli na mizi črno na belem, katere kraje sem s svojo družino medtem o-biskal; in hoteli so zvedeti, zakaj sem šel tja in tja in koga sem srečal... Sem moral biti zanje res „nevaren tip“, četudi se ne udejstvujem v nobeni politični organizaciji.
No, domače sem po dolgem času videl, vsaj to mi je v zadoščenje. Drugače pa: hvala lepa za take „počitnice“! Zda.i bom znal še boli ceniti svobodo, ki io tako brez misli uživamo v Avstraliji'. — N. N.“.
Umrl je Anton Švigelj
18.	februarja t. 1. je v Avstraliji umrl Anton Švigelj. Lansko leto v novembru se je podal v svoj rojstni kraj Bezuljak (Begunje pri Cerknici), ki ga skoro 29 let ni videl. Toda ni mu bilo dano dolgo uživati lepote domačega kraja. V letošnjem februarju je zatisnil svoje trudne oči. Rajni Švigelj je bil prava notranjska grča. Uredil si je lepo domačijo, pa tudi v javno delo je krepko posegal. Tudi politično se je u-deistvoval v vrstah Slovenske ljudske stranke. Kot odločen protikomunist se je s svojimi sinovi podal ob koncu vojne v emigracijo. Več let je živel v Al-gentini in se pridno udeleževal slovenskega društvenega življenja v Buenos Airesu. Potem se je preselil k svojim sinovom (Tonetu, Ivanu, Lojzetu in Jožetu) v Avstralijo. Lansko leto pa se je podal v domovino, kjer sedaj počiva njegovo zmučeno truplo. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
Dva slovenska diplomanta
Univerzitetne študije sta končala Mitja Lajovic iz Strathfielda in Judita Bezjak, hči Karla in Albine Bezjak, iz istega kraja. Mitja Lajovic je diplomiral na sydnejski univerzi za strojnega inženirja, Judita Bezjak pa je postala magister farmacije. Oba sta iz zavednih slovenskih družin. K lepemu uspehu jima čestita tudi Svobodna Slovenija.
Prispevajte v tiskovni sklad! Pridobite nam nove staroenike!
Slovenske šole v Argentini
Na zadnjem občnem zboru Zedinjene Slovenije, o katerem smo poročali v zadnji številki, je šolski referent Franc Vitrih, podal obširen pregled o stanju slovenskih osnovnih šol v Argentini. Zaradi važnosti te snovi, smo pripravili na podlagi omenjenega poročila sledeč povzetek, ki ga objavljamo v informacijo bralcev.
ŠOLE, UČITELJI IN UČENCI
V šolskem letu 1973 je na področju Velikega Buenos Airesa delovalo osem slovenskih osnovnošolskih tečajev. Na-daljne tri šole pa so zbirale naše otroke v notranjosti države. Glede števila u-čencev in učnih moči je šolski položaj sledeč.
Balantičeva šola v San Justu:: obiskovalo jo je 112 šolarjev; vodi jo gdč. Angelca Klanšek, verouk poučuje g. dr. Alojzij Starc, sodeluje pa v raznih predmetih še sedem učnih moči.
Baragova šola v Lanusu (Slovenska vas): pouka se je udeleževalo 69 učencev; vodstvo je na skrbi ge. Zdenke Jan, veroučna učitelja sta gg. Andrej Prebil in Janez Petek, sodelovalo pa je še drugih devet učnih moči.
Cankarjeva šola v Berazategui: ta je' najmanjša šola v našem šolskem sistemu, obiskovalo jo je 7 učencev; tečaj vodi ga. Cilka Pucko, verouk pou-
čuje g. Jože Guštin, sodelujeta pa še dve učni moči.
Jurčičeva šola v Carapachayu: pouk obiskuje 51 šolarjev; vodstvo je na skrbi ge. Majde Markež, verouk poučuje g. Matija Borštnar, sodeluje pa še pet učnih moči.
Jegličeva šola v Slovenski hiši (Buenos Aires): v preteklem letu jo je obiskovalo 30 učencev; vodi jo ga. Marjana Batagelj, veroučni učitelj je g. Jure Rode, pri raznih predmetih pa sodeluje še 3 učne moči.
Prešernova šola v Castelarju: Obiskuje jo 61 šolarjev; tečaj vodi gdč. Mija Markež, verouk poučuje g. Matija Lamovšek, sodeluje pa še 7 učnih moči.
Rozmanova šola v San Martinu: v lanskem letu je štela 94 učencev, vodstvo je na skrbi gdč. Katice Kovač, verouk poučuje g. Jure Rode, sodelujejo pa še štiri učne moči.
Slomškova šola v Raimos Mejia: je največja po številu šolarjev, obiskuje jo 145 otrok v rednem pouku in 10 v otroškem vrtcu; tečaj vodi ga Lenčka Malovrh, verouk poučuje g. Jože Škrbec, sodeluje pa še 11 učnih moči.
Poleg teh šol, ki delujejo na področju Vel. Buenos Airesa, obstajajo v notranjosti države še tele šole.
Aljaževa šola v Barilochah: obiskuje jo 12 šolarjev; vodi jo ga. Milena Arko, sodeluje pa še ena učna moč.
Cirila in Metoda šola v Mendozi: Obiskuje jo 21 šolarjev v rednem pouku in 14 v otroškem vrtcu; tečaj vodi gdč. Lenčka Božnar, verouk poučuje g. Jože Horn, sodelujejo pa še štiri učne moči.
Slovenska šola v Miramaru: Obiskovalo jo je 8 šolarjev v preteklem letu; vodi jo ga. Nežka Trpin, verouk pa poučuje g. Boris Koman.
Tako je v letu 1973 slovenske šole v Argentini obiskovalo skupno 634 u-čenk in učencev (579 na področju Vel. Bs. Airesa, 55 v notranjosti države). V vseh slovenskih šolah pa je, skupno z voditeljicami in kateheti, poučevalo
71 učnih moči. Vse to delo je zastonjsko, in sloni le na idealizmu slovenskih učiteljev.
Poleg tega ima vsaka šola tudi šolski svet staršev, ki skrbi za gmotne probleme tečajev. Ti sveti so organsko sestavljeni v osmih okrajih.
Na področju Vel. Buenos Airesa je delo povezano in kolikor mogoče koordinirano. Stiki s šolami v notranjosti države pa so zelo redni. V večini pismeni, pa tudi osebni, šolsko referentstvo Zedinjene Slovenije po svojih močeh sodeluje in podpira tudi te šole.
ORGANIZATORSKO DELO IN PRIREDITVE
V preteklem letu je bilo 11 tkim. mesečnih sej, katerih se redno udeležujejo voditelji šol ali njih namestniki. Na teh sejah se razpravlja vse, kar je v zvezi z organizacijo družine sloven-
skih šol: prireditve, izleti, kolonije; problemi v poučevanju, ter razgovor o „Božjih stezicah“.
V	letu 1973 je šolski referent po dvakrat obiskal vsako šolo, da se s tem doseže ne le spoznanje učencev in raz-zmer, marveč tudi budi zavest, da je vsaka šola ud družine slov. šol naše organizirane skupnosti.
Med vsesplošne prireditve v preteklem letu moremo šteti vse tri prilike, ko se zberejo otroci vseh šol v slovenski hiši. To je ob začetku šolskega leta ter na Alojzijevi ter Slomškovi proslavi. Ta srečanja so zunanji znak idejne in organizacijske povezanosti naših šol. Sestavni del teh prireditev je vedno sv. maša, duhovna misel delegata msgr. Oreharja, nato pa ena izmed šol pripravi igrico, ki jo naštudirajo otroci tiste šole. Letos so te proslave pripravile Jegličeva, Balantičeva in Slomškova šola.
Prav tako so slovenske šole nastopale ob posebnih prilikah s celotnim programom pri slovenski radijski uri. Učiteljstvo pa je sodelovalo pri Romanju v Lujan. Telovski procesiji in prvem svetem obhajilu.
V	preteklem letu sta šoli v San Martinu in na Pristavi (Castelar) praznovali 25-letnico in 20-letnico delovanja. Jubilejnih akademij se je učiteljstvo slovenskih šol udeležilo v velikem številu.
Po večletnem požrtvovalnem delu ge. Marjane Batagelj, gdč. Mije Mar-
kež, gdč. Katice Kovač in Borisa Pav-šerja je šolska knjiga za 5. in 6. razred sestavljena in v tiskarni Vilka Čeča. Tehnično delo in zvezo s tiskarno opravlja Pavle Rant.
Med delovanjem šol spada tudi vsakoletni izlet. V letu 1973 je bil 3. novembra v Villa Albertina blizu Lanu-sa. Udeležilo se ga je 403 otrok. Tudi kolonija v kordobske hribe je bila lepo obiskana. Trajala je od 27. decembra do 12. januarja, pod vodstvom gdč. A-nice Šemrov. Bila je že dvanajsta po vrstnem redu. Vrednost kolonije je zlasti, ker se otroci telesno odpočijejo in opomorejo na gorskem zraku, obenem pa gojijo slovensko besedo in pesem, pa prejemajo tudi duhovne dobrine.
Kakor šole v okolici Buenos Airesa, tako tudi tečaji v notranjosti pridno sodelujejo v celotnem življenju slovenskih skupin, ob priliki raznih prireditev. To je razvidno iz poročil, ki prihajajo na Zedinjeno Slovenijo, pa tudi iz informacij v našem časopisju. Tako v Bariločah, kot v Mendozi in Mi-marju.
Ob koncu referata pa je Franc Vitrih še pozival starše na delo s temi besedami: „Če hočemo, da bodo naše šole služile namenu, za katerega so bile pred 25 leti ustanovljene, je nujno potrebno živo sodelovanje staršev. Le tako — s pomočjo staršev — bo mogel idealizem učiteljic, učiteljev in katehetov ohraniti naš novi rod krščanski in slovenski.“
SVOBODNA SLOVENIJA
^^MIowmcc 8ae
LJUBLJANA — Skladatelj Pavle Šivic je skomponiral novo slovensko o-pero — svoj prvenec — po predlogi Hiengove radijske igre je napisal tudi besedilo pod naslovom „Cortesova vrnitev.“ Opero so z velikim uspehom u-prizorili v ljubljaski Operi; glavno vlogo Francisca je odpel z velikim uspehom Samo Smerkolj, Cortesa je pel Danilo Merlak, dono Marijo pa Zlata Ognjanovič. Edino kar nekoliko očitajo Šivicu je, da je posegel v tematiko španskega osvajanja v Mehiki, drugače pa kritiki to novo slovensko opero precej, pohvalijo.
MARIBOR — Pred polno veliko U-nipnsko dvorano so 23. marca nastopili pevski zbori koroških Slovencev iz Avstrije. Dvorana je bila popolnoma razprodana, so prodali še celo 200 stojišč, kljub temu pa je več stotin ljudi zaman iskalo vstopnic. Nastopilo je 260 pevcev, in sicer mešani in moški zbor Krščanske kulturne zveze in mešani in moški zbor Slovenske prosvetne zveze. Vsi zbori so poleg svojega programa ob koncu zapeli še vsi skupaj.
LJUBLJANA — V Moderni galeriji so pripravili retrospektivno razstavo Matije Jame. Odprli so jo 19. marca, razstavili pa so 202 oljni sliki, 27 ilustracij in več dokumentarnih tiskov in drugega gradiva o slikarju. Razstavo je na temelju dodatnih raziskovanj o tem velikem slovenskem impresionistu dr. Mirka Jutrška, ki je pripravil svojo doktorsko disertacijo o Jami, postavila galerijska kustodinja Melita Steletova, razstavni katalog, ki je bogato ilustriran, pa je oblikoval arhitekt Jože Brumen. V razstavo so vključili razna dela, ki jih javnost doslej še ni poznala, saj so jih izbrali med 500 slikami, ki so jih dobili pri raznih lastnikih Z dokumenti sta prispevali obe umetnikovi hčeri Madeleine Jama, ki je lani umrla, in mlajša hči Agnes Jama, ki živi v Haagu.
NOVO MESTO — V Galeriji Dolenjskega muzeja so odprli razstavo fotografij Jaka čopa; slike pa so samo fotografije raznih kozolcev, ki so „stari relikti stare preteklosti, žilavo zra-ščene s slovensko pokrajino in nepogrešljivi gospodarski objekti slovenskih kmečkih domov, ki se starajo in propadajo“. Toda kdo je kriv propadanju slovenskih kmečkih domov, tega pa Joža Čop ni zapisal, čeprav najbrž kar dobro ve, da komunistična oblast kmetom nikdar ni bila in ne bo naklonjena, četudi še tako piše o nujnosti reševanja kmečkega vprašanja.
LJUBLJANA — Letošnjo nagrado za posebne dosežke v evropskem kmetijstvu in živinoreji, „Justus von Liebig“, v znesku 20.000 mark in ki jo podeljujejo v Kielu, je dobil inž. Lucijan Krivec, direktor farme prašičev v Ihanu pri Ljubljani. Nagrada bo Krivcu izročena 29. maja v Kielu, izročili pa mu jo bodo v mestni hiši na predlog
Na Cvetno nedeljo je imela Zveza SDO in SFZ po liturgičnem obredju in sv. maši Svoj drugi letošnji sestanek. Vodila sta ga zvezina predsednika Martina Koprivnikar in Franci Žnidar. Duhovni vodja g. dr. Starc je poročal, da mu je za ietošjne leto pravkar uspelo pridobiti našega znanega režiserja Marjana Willenparta za uprizoritev treh enodejank v okviru dekliške in fantovske zveze. Kogar od fantov in deklet veseli gledališko udejstvovanje, naj pride na sestanek v Slovensko hišo v torek, 16. aorila ob 20. Vabimo, da se sestanka udeležite v čim večjem številu. Gotovo bo ta nova zvezina dejavnost odkrila v mladinskih vrstah ta in oni igravski talent, ki bo kot naraščaj lahko bodoči kader buenosaireške-ga Slovenskega gledališča. Ga. Joža Andrejakova pa je prosila v imenu Slotmškovega dom1?., ki je letos prevzel prireditev Slovenskega dne, naj bi se te vsakoletne narodne manifestacije udeležilo čim več mladine, in kdor le more, naj pridr v svečanostnem slovenskem oblačilu — narodni noši.
tamkašnje agronomske fakultete. Inž. Krivec je pred leti pripravil s sodelovanjem inženirskega „Emona“ ter ihanskih „farmarjev“ pri Berlinu farmo za rejo 100.000 prašičev, prejšnje leto pa ureditev farme za 46.000 prašičev na Poljskem. Tudi na ihanski farmi redi
46.000	prašičev. Ta nagrada je letos prvič bila podeljena kakemu strokovnjaku, ki ni državljan držav povezanih v Evropski gospodarski skupnosti.
AJDOVŠČINA — Po novem obrtnem zakonu, ki je izšel lani junija, je zapisano, da mora vsaka občina ugotoviti, katere obrti so posebnega družbenega pomena. Tako je ajdovska skupščina odločila, da je v občini osem obrti posebnega pomena: Izdelovanje brezalkoholnih pijač, dimnikarstvo, popravljanje športnega in lovskega orožja, prevozništvo, gostinstvo, pridobivanje gline, kamna, peska, gramoza, opravljanje storitev za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo in odprtje manjših trgovin. Trgovine morejo odpreti predvsem v tistih naseljih, kjer je preskrba prebivalcev z živili in drugimi izdelki bolj slaba.
Umrli so od 16. do 24. marca 1974:
LJUBLJANA: Marija Bajec, up. Tob. tov., 92; Franc Košir, up. biv. o-krajnega zavoda za soc. zavarovanje; Jože Martinjak, up.; Anica Zupančič ,r Gorenc; Marija Jakopič r. Gradišar, 88; dr. Emil Gaj; Janez Škraba, up., 77, borec za sev. mejo; Franc Samšek; Terezija Accetto r. Kordiš, 89; Ivana Sterle; Zoltan Fujs, vzgojitelj v Vajeniškem domu (pokopan v Bodoncih pri Murski Soboti); Pavla Windish r. An-žič„ up. PTT; Ana Lovše, 77; Ana Zbrizaj r. Burger; Marija Rovan r. Bregar; ing. Oskar Juran, up. gradb. svetnik, 94; Rozina Mrak; Viktorija Flere r. Kraševec, up. uč.; Stanko Kai-fe:, up. podpolkovnik; Terezija Gorše r. Murn; Fani Novak r. Erjavec; Meri Palir, up. direktor kavarne Evropa; Lojze Suhadolc; Alojz Erčulj; Helena Cokl r. Tomc; Alojz Kržan, žel. up.; Jože Resman, komercialist in večkratni prvak v umetnostnem drsanju; Ciril Bregar, up., kor borec; Florjan Leskovec. up. vlakovodja in kor. borec; Fanči Čadež r. Biber; Savo Justin -Danica Habjanič r. Mavsar; Albin Ciuha, keramik, interniranec v Padovi; Ana Jevč, 77; Marija škof; Tone Grum
RAZNI KRAJI: Anton Gornik, biv. litijski dekan, 82, Šmartno pri Litiji; Anica Dermota r. Naglič, gostil., Piave pri Gorici; Franc Pales, steklar, Hrpelje, pr. n.; Jože Kerč, delavec, Škofja Loka; Josipina Kink, Brestnica; Ivana Žbontar r. Bertoncelj, Sr. Dobrava pri Kropi; Štefan špendau. up., 8S. Kranj; Marica Liebezeit r. Kosi, Središče; Franc Kusterle, gozdni delavec, Bohinjska Bistrica; Marija Švare r. Keber, Litija; Florijan Kuhar, up.. Črna; Marija Koritnik, Polhov gradeč; Stanislav šubi,	Hrastnik;	Stane	Kramar, delovodja,	Jesenice;	Ivan	Kam-
šek, up. papirnice Vevče, 74, Vevče; Alojzija Hočevar r. Perko, 84, Dravlje Albin Tul, Dvori nad Izolo; Avgust Vengust. 72, Celje; Ciril Golob, miz. pom., Kranj; Rudi Bratanič, Črnuče: Jože Klemen, ribič, Postojna;_ Frančiška Zaielšnik, Maribor; Alojzij Škof. pismonoša, Cerknica; Viktor Rudelj, lip.. Murska Sobota; Jaka Golob, Gra-denc: Anton Marolt, Podmolnik; Egi-dij Ropotal', up. Velenje;	Ivan	Šinkovec, up. rudar,	Trbovlje;	Miha	Oitzl.
mi.. Martuljek: Iva Mrak. Stanežič”-Pavla Aravs. Velenje: Ignac Jamnik. Btndenec: Alojzija Ahlin. Vrh uri Vi-šnii gori: Anton Kramar, 54, Latkova vas. prom. n.
Nato je začela pripovedovati ga. Danica Petriček — skladno z velikonočno dobo, ki je bogata tako na verskih kot svetnih obredjih in navadah (doma sovpada z zgodnjepomladansko dobo) — o nastanku in pomenu narodne folklorne imovine. Koj v uvodu je razložila z biološko razvojnimi utemeljitvami, kako povsem nemogoče je, tako posamezniku kot rodovni ali narodni skupnosti, spremeniti iz ene generacije v drugo ali celo na mah svojo čud, najsi bo v telesni kot duhovni ali značajni izrezanosti. Marsikak bridek trenutek bi nam ostal v zdomskih družinah in v skupnosti prihranjen, če bi pomislili na genetske vzroke ko kritično ugotavljamo drugačnost narodov, npr. našega v primeri s tukajšnjim ali od drugod domačinom. Ker pa je že od pradavnine naprej vsa človekova dejavnost zajeta v narodne običaje (navade, obredja, verske in svetne igre, pesmi, plesi, pregovori, bajke, reki, pravljice, legende, čarovnije, zdravilstvo, jezik, mnoga zgodovinska dogajanja itd.), je prav narodna folklorna
SLOVENCI V
Osebne novice
Roijstvo. V družini Janeza Berčiča in ge. Lučke roj. Bajec iz San Martina, se je rodila hčerka Marjana. Srečnim staršem toplo čestitamo-
BUENOS AIRES Sestanka SKAD-a
16. marca je bil prvi sestanek SKA]D-a po počitniškem oddihu. Število zbranih je bilo zelo majhno, toda razvita tema Je obogatila vsakega izmed prišlih. Govorili smo o pripadnosti nekemu narpdu in dolžnosti do njega; io naši nalogi kot akademiki in kot člani SKAD-a v slovenski skupnosti, ki živi in raste v Argentini. Pregledal' smo temelje našega dela. Zaključki so bil; zapisani, saj; jih mislim« oib prvi priliki sporočiti v¡s:ej veliki večini Paših takrat odsotnih članov.
6. aprila smo se akademiki ponovno srečali v 'Slovenski hiši. To pot je pater dr. Ajdjzij Kukoviča podal vodilne misli in kratek pregled o pojmih praznoverja in pobožnosti, na kar smo prisotni stavili vprašanja za pojasnitev najbolj različnih dv.bmov. Redkokdaj se je razvil tako zanimiv pogovor, kakor ob tei priliki. Nekater; smo še po dve-urnem sestanku oživljali p.ofeebno kočljive točke razgovora, predno smo se razšli.
Zveza slov. mater in žena
je pretekli mesec pričela s svojimi rednimi sestanki. Za osrednjo misel letošnjih predavanj je odbor izbral naslov „Slovenska družina — kam?“. V tem smislu je 28. marca imela prvo predavanje ga. Mira Eckerjeva.
Gospa predavateljica je popeljala naše razmišljanje med probleme naše dorašča.ioče mladine, ki težko išče pravo pot med tolikimi skušnjavami in kugami modernega časa, kot — mrzla živčna vojna, nemiri na univerzi, ekonomski in socialni preobrat, kriminalizem, moda, cigarete in televizija, ki vedno bolj ^nadomešča blagoslov pri snideniu družine oh mizi. Razvila je težave mlade žene. k! -¡e v poklicu in opisala, kako različne države, katere ie obiskala (Nemčiia. Relgiia. Švedska, Jugoslavija in Sev,-Amerika) na zanimive in več ali mani usnešne načine skušaio tem matera"' pomagati v nieni skrbi pri vzgoii otrok ■e urah niene odsotnos+i. Vprašala č« so naše žene pripravljene nrevreti iroPlro nalogo, ki ho V bodočnosti "edna boli pereča in io pomagati reševat’ ;„a;vidnalno ali pa tudi v slovenski skunnosti.
Po predavanju se je med navzočim-' ženam-' razvil živahen razgovor. V imenu odbora se ie gosuei predava M b'm zahvalila za leno in aktualno prodaya-m'n predsednica zveze, gosua Pavlin”
TJehenšVova -
'NTasledn’i sestanek s° he -„"žil °r ep 17.30 nri V	1 V ’
T>e,l ; c-f' m naslovom - ..Blovenshn a,,”.
__Pam?“ __ hn nredaval e- P-'-
T>„ —l- "\Tcn šene rnatere in dePl -P P*—'-.-..lil;ene J
PRISTAVA
Le’po uspela tombola
V poznem a izredno toplem poletnem popoldnev,] 7. aprila je nudila prostrana Pristava v Castelarju številnim rojakom pa tudi domačinom prijetno razvedrilo ob igranju svoje šeste tombole.
Po številnih igrah v naši skupnosti sodeč, ie že tombola kot taka med nami priljubljena. Pristavske se redno odlikujejo po izbranih dobitkih. Nedvomno pa ie poseben razlog za tako lep odziv roiakov tudi v tem,- da hočeio pomagati pri gradnji edinega še nedograjenega doma, ki Do nudil svoje prostore ne le krajevnim ustanovam, temveč tudi skupnim, sai raste na skupnem slovenskem zemliišču. ki ie last osredniega društva ..Zediniena Slovenila“.
Poleg bogatih „kvatern“ in „črnkvi-uov“ ie krasila vrsto tombolskih dohix: mederna snalnica. delo priznanega mizarnega podjetia Franceta Gričaria. Med tremi, ki se jim je sreča istočasno nasmehmla, jo ie po žrebu zadel g. Franc Pergar iz Ramos Mejije. Ele-
vetje v svojsko narodovo bit. Razumeti njeno vzročnost, pomeni razumeti narod in tudi samega sebe; pomeni še, ostati pristen in kot tak lažje sprejemljiv za postopno prisvajanje drugih vrednot. Daje pa tudi možnost skladnejšega sožitja med doma in v tujini rojenimi. Zato je zdomcu bolj kot do-movincu (predvsem mladini) nuja, poznati ne samo običaje same po sebi, temveč tudi in predvsem njih razvojne značilnosti in vrednote. Saj je takemu spoznavanju prav tako zanimivo slediti, kot običajem samim.
Za tem smo se časovno vrnili prav v dobo prvobitnega človeka in z njim ter njegovimi sosednimi rodovi podoživljali postopen razvoj primitivca do sodobnega civiliziranega, kulturnega potomca, od pogana do kristjana. Spotoma pa smo nabirali in nosili prav v današnji rod neslutena spoznanja naših prastaršev. Kot v filmskem prikazu, se je naš prednik v predavateljičini besedi prebujal iz pračloveka v razumsko bitje, se ovedel zemskih dogajanj, začel obvladovati besedo, odkril je proces rasti in vegetativnega cikla, zaslutil vzročne zveze med kakimi zemski-mi in nebesnimi pojavi ali nebnimi te-
ARGENTINI
ktrični loščilec si je kot drugi tombolski dobitek osvojila ga. Marija Vogrinec s Pristave. Tretji —• železno blagajno —— je odnesel mladi Silvo Skvarča iz San Miguela.
Komur sreča ni napolnila rok, mu je osrečila srce' ob razvedrilu in zavesti, da je doprinesel svoj „kamen“ pri graditvi „benjamina“ naših domov, a „starosti“ slovenskega združevanja v Buenos Airesu.
Organizatorji tombole so vsem iz srca hvaležni.
SAN' JUSTO
Sklep počitniških dni in roditeljski sestanek šole „Franceta Balantiča“
V nedeljo, 31. marca, sta bili po slovenski sv. maši v Našem d,omu v Skn Justu lepi prireditvi: sklep počitniških dni in sestanek staršev šole Franceta Balantiča.
Pričel ju je Pavle Malovrh, predsednik šolskega odbora. Po pozdravu, se je vsem, ki so pripravili in lepo izpeljali počitniške dneve, zahvalil tqr dal besedo ge. Cveti Brasovi, voditeljici počitniških dni. katerih se je letos vsako sredo udeleževalo okrog 60 otrok in mladine do 15. leta starosti. Ga. Bra-sova je med drugim dejala:
„Če gledamo danes nazaj 10 let, ko so se pričeli počitniški dnevi, brez dvoma, vsakega, ki je kaj pripomogel k temu, objame prijeten občutek ob misli, nekaj ročnega dela ima skoraj vsaka družina v San Justu, pričetega po otroških, in izdelanega po maminih rokah. In ob tej obletnici naj gre predvsem zahvala g. dr. Starcu, ki leto za letom spravlja skupaj moči, da se počitnice tu v domu izpeljejo. Letošnja zahvala gospem Heleni Oblak. Cilki Urbančič, Lojzki Jereb, Anici Zakrai-šek mi nride čisto iz srca. Brez njih prijetnosti ne bi bilo, ker med delom mora biti tudi igranje in petje in za to so one poskrbele. Zahvala tudi vsem. ki ste pripomogli do brezplačnega ko-pania. .. Na ¡svidenje drugo leto.“
Nato sta se zvrstila lepa prizora, ki so ju naštudirali v počitniških dneh. „Jaz sem muzikant“ in tekmovanje v hitrem iskanju slovenskih krajev po stenskem zemljevidu, ki ga je izdelal Tone Oblak.
Po sklepu počitniških dni ie bil sestanek staršev šole. O temi: „Kako nai družina sodeluje s šolo?“, ¡so povedali svoie misli: ga. Anica Belič. Albert Malovrh, Ivan Zupanc, dušni pastir g. riv. Aloizij Starc in posebei še vodite-1 liica šole gdč. Angelca Klanšek. Živahna debata je pokazala, da je bila snov aktualna in da ne manika volje, da bo ob m,o!čni podpori staršev globoko raslo v lepoto vere in slovenske besede.
Po lepo obiskanem sestanku so si 117 učenk in učencev v letošnjem letu udeleženci dolgo časa ogledavali ročna del? letošnjih počitniških dni.
V novi odbor staršev šole so bili po poročilih, ki so lih podali tajnik Jure Lovšin, blagajnik Tone Krajnik in predsednik Pavle Malovrh, izvoljeni: gospe: Lojzka Jereb, Marija Kržišnik, Liuba Lipušček, Tička Mikelj, Helena Oblak, Ivanka Puhek in Tone Krajnik. Jože Lovšin, Albert Malovrh, Pavle Malovrh (predsednik) in Lojze Modic.
Predsednik Našega doma Stane Mustar se ie v klenih besedah vsem, tako 'sodelavcem šMo kot počitniških tečajev zahvalil in iih spodbudil grad-rm prostorov, ki bodo služili šoli in dekletom ter fantom, ki se zbirajo v Našem domu.
SAN MARTIN
Tekma v balinanju, ki se je vršila v nedeljo, 31. marca popoldne v prostorih Slovenskega doma, je^ privabila poleg tekmovalcev tudi lepo^ število gledalcev. Tekmovali sta moštvi iz Slovenskih domov v Carapachavu in San Martinu. Gledalci so navdušeno spremljali težki boj. Topot je zmagalo san-martinsko moštvo. Kaj se bo zgodilo pri povračilni tekmi v Carapachayu, pa seveda ne vemo. Bil je to res prijeten popoldan, ki se je zaključil z okusno večerjo, ki sta jo pripravila gg. Pavle Čibei in Rafael Telič.
lesi, spoznal je višje sile, odkril božanstva, s katerimi se je v obsežnem registru nagonsko obrambno obdal in ko je iznašel melodijo, pesem in ples, jih je s temi častil v prvem bogočastju. Iznašel je tudi strahove in uroke, ugotovil težavnost v borbi za obstoj in se opremil s primernimi pomagali, sredstvi in protisredstvi, z dognanimi postopki in ceremonijami. Sproti je nastajalo in se množilo orodje, hrana, g-blačila, bivališča, najrazličnejša dejavnost, svojskost jezika itd.	\
Za vsako opravilo, od prvotnih naj-primitivnejših pa do postopoma vse bolj naprednih, je človek prevzel določeno navado, način, običaj, obred, molitev. V le-te je uvedel svoje potomstvo in so tako ostala v rodu ukoreninjena njegova dognanja z običaji, ki so prešli v tradicijo, v nepisan zakon. Postali so resnična narodova povest, zajeta v globino narodove duše kot njegova najvernejša podoba, izkaz njegove istovestnosti. Vsa ta nastajanja pa so vselej bila pogojena od naravne danosti okolja, v katerem je živel. Narava mu je določala način življenja, vrsto dela in jela, mu dajala priložnost za razvoj te ali one sposobnosti, kar vse mu je v teku dolgih dob
imovina najizčrpnejše pomagalo za vži-
O nastanku in pomenu folklorne imovine
Zvezni sestanek fantov ln deklet
Slovenci po svetu
ZiDA — CLEVELAND
Protikomunistični bojrci so počastili 80-letnico dr. Valentina Meršola
Dne 24. marca je bil v Baragovem domu v Clevelandu redni občni zbor Društva slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Občni zbor je vodil predsednik Rožman. Po poročilih od bornikov so bile volitve odbora in so bili z eno izjemo izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Zborovalce je pozdravil predsednik Zveze društev slovenskih protikomunističnih borcev, pisatelj Karel Mauser, ki je pohvalil opravljeno delo ter podal smernice za delo v prihodnosti.
Po občnem zboru pa je bila lepa in kar slovesna počastitev 80-letnice zdravnika dr. yalentina Meršola. Ob tej priložnosti ie prisrčne besede slavljencu spregovoril pisatelj Karel Mauser ter mu. je v imenu Zveze in jubilantovih prijateljev izročil lep kip Mojzesa ter je ob tej priložnosti primerjal zasluge dr. Meršola z dejanjem Mojzesa, ki je svoje ljudstvo izpeljal iz Egipta in ga tako rešil. Dr. Meršol pa je rešil tisoče iz Vetrinja. -— Navdušeno, ploskanje in čestitanje je sledilo tem besedam. Dr. Meršol se . je ginjen zahvaljeval za lepo slavje, ki so mu ga pripravili borci.
Po športnem svetu
Košarkarska reprezentanca . province Buepote Aires je osvojila naslov prvaka, ekipa iz Santiago de Estero se je uvrstila na drugi, Santa Fe na tretje, Mendoza na četrto in Capital na peto mesto. Vendar ta uvrstitev ni popolnomp realna. Kajti v skupini A je Mendoza premagala Buenos Aires in tako so se na prvem mestu v skupini z istim številom točk znašla reprezentance Buenos Airesa. Mendoze in Capitala. Potem pa so z žrebom določili, po katerem sistemu naj bi te ekipe tekmovale z drugimi za naivišji naslov. Izžreban je bil sistem po količniku in tako ie Capital padel na tretje mesto in je moral igrati za uvrstitev za peto mesto. Mendoza za tretie in Buenos Aires za prvo. V finaln je Buenos Aires premagal Santiago de Estero s 74:72, Santa Fe. Mendozo z 75:71 (odločitev šele v podaljšku), Capital pa Tucumap po težki borbi s 64:62.
V Ljubljani se je pričelo 20. marca svetovn« hokejsko prvenstvo ¡skupine B. Nastopajo ekipe ZDA, ZRN, Jugoslavije, Japonske, Nizozemske, Norveške in Avstrije. Resen kandidat za osvojitev prvega mesta in za ponovno vključitev v skupino A je ekipa ZDA. pa tudi ZRN je precej močna. Ostale ekipe, razen Avstrije, ki ie na.išibkejša pa so precej slabše. Jugoslavija je v prvi tekmi premagala Avstrijo z 10:3. nato pa je izgubila ZDA 0:5. Pred itekmn pa je jugoslplvanfeka lekipa celo gojila po tihem upanje, da ji bo usnelo premagati ZDA. Jugoslovansko ekipo sestavliajo Slovenci Knez, Juv.
B.	Jan, Tišler, Jakopič, Kumar, S. Košir. S. Beravs Mlakar. R. Smolei. G. Hiti. Petač. R. Hiti. Polianšek. Puterle. T. Košir ter Zagrebčana Gojanovič in Renaud.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja referentov Zedinjene Slovenije bo 18. aprila ob 20 uri v društvenih prostorih.
Ves potek slovenskega dneva, ki bo na belo nedeljo v Slomškovem domu, bo filman. Na isti dan bo v slovenski radijski oddaji govor v slovenščini o pomembnosti tega dne v Argentini.
Knjižnica ZS se je zopet obogatila s precejšnjim številom novih knjig.
NOVA KNJIGA
Izšel je 1. zvezek iz zbirke protikomunističnih dokumentov „TABORIŠČNI ARHIV PRIČA“; obsega 304 strani, stane pa v Argentini 3-500 pesov, t. i. 35 novih pesov. Knjig« lahko dobite prj. dir. Filipu Žaklju. Rivadavia 231. Adrogue. pa tudi v Dušnopastirski pisarni in pri poverjenikih.
upodobilo določen značaj. Ob različnih primerih smo spoznali, kako zelo različen vpliv ima na razvoj in formacijo človeka prav različna topografska in klimatična pogojenost zemlje. Razumljiva nam je ob tem postala drugačnost med plemeni in narodi. Spoznali smo, da so narodna folklorna imovina samorasla kolektivna narodova snovanja, njegove spontane zamisM, plod stvarnega in čustvenega žitja, odraz potreb, skušenj, vekovnili spoznanj, danih naravnih pogojenosti, zgodovinskih dogajanj in značaja narodovega.
Dovolj vzrokov tedaj, da se zavzamemo predvsem v tujini za poglobitev v vire, ki hranijo tako prešerno bo-bogastvo naše pretekle in zdanje biti. Ugotovili smo celo, da bi kazalo npr. uvesti to snov kot učni predmet v srednješolski tečaj, saj je pravtako svoj-skoslovenska in bistveno važna, kot so ostali predmeti v sedanjem učnem načrtu.
Čeprav se je sestanek potegnil topot tja do ene ure (začeli smo ga zaradi cerkvenega obredja malo kasneje), je ves čas obstajal vzoren in napet stik med predavateljico in poslušalci, ki so se ji ob koncu temu primerno zvočno zahvalili.
OBVESTILA
NEDELJA, 14- aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velik,o'nočn; zajtrk.
V	Slomškovem domu pričetek jubilejnega leta slovenske srenje v Ramos Mejia. Ob 19 slovesna velikonočna masa
SREDA, 17. aprila 1974:
V	Slovenski hiši ob 15.15 duhovniški sestanek.
SOBOTA, 20. aprila 1974:
Na Pristavi ob 20 jesenski ples.
V	Hladnikovem domu družinska večerja. Prijave do 16. aprila pri odbornikih. Vabi društvo Slovenska. vas.
NEDELJA, 21. aprila 1974:
V Slomškovem domu 19. Slovenski dan združen s proslavo 25. letnice slovenske srenje v Ramos Mejia.
SREDA, 24. aprila 1974:
V	Slovenskem ddmu v San Martinu
ob 18.30 sestanek Lige žena mati. K predavanju o Solženicinu Vabljeni tudi moški.
-ČETRTEK, 25. aprila 1974:
V	Slov. hiši ob 17.30 sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Predava Pavle Rant: „Slovenskh družina, kam?“
SOBOTA, 27. aprila 1974:
V	Slomškovem domu ob 20. uri občni zbor doma.
NEDELJA, 28. aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
obletnica blagoslovitve doma z mašo. akademijo in družabno prireditvijo.
SREDA, 1. maja 1794:
V	Škofovem zavodu v Adrogue študijski dan in občni zbor SKAD-a. Pričetek ob 10.30 s ®v. mašo.
V	Slovenski hiši občni zbor Družabne pravde. Ob 9 maša, lob 10 zbor.
NEDELJA, 5. maja 1974:
V	Slov. dom v Carapachayu obletnica doma.
Od vsepovsod
Slikar Lubarda umrl. V Beogradu jo umrl Peter Lubarda eden največjih slikarjev iz Jugoslavije. Rodil se je pred 67.'leti v Črni gori, srednjo šolo pa je obiskoval v Splitu. Po srendješolskib študijah se je vpisal na umetniško šolo v Beogradu, izpopolnil pa jih je s študijem v Parizu. Prvič je razstavil svoja dela leta 1926 v Rimu, od tedaj pa je bil udeleženec mnogih mednarodnih razstav in to ne samo v raznih umetniških središčih Evrope, ampak tudi Azije in Amerike. Seveda je razstavljal tudi v svoji ožji domovini Črni gori in Srbiji. Med mnogimi mednarodnimi priznanji, ki jih je Peter Lubarda prejel bi bilo omeniti nagrado Grand Prix 1-1937 v Parizu, prvo nagrado na razstavi v Haag,, leta 1937 ter prvo nagrado na III. bienalu v Tokio leta 1955.
Jacquelinin nakit. Mnogi časnikarji menda nimajo posebnega dela, pa so se spravili na ugotavljanja, koliko nakita je podaril v petih letih Onassis svoji ženi. Ugotovili so, da ima Jacqueline 490 prstanov, 68 parov uhanov in 76 ogrlic, poleg drugih draguljev. Za vse to je Onassis menda odštel 17 milijonov dolarjev.
MMHvamNsiHap-MMaaiMMMMMaaHHniMH«
Velikonočna vigilija oh 10 zvečer v Slovenski hiši
•	Slavje luči Vstalemu Kristusu:
•	Besedno bogoslužje:
•	Krstno bogoslužje:
•	Evharistično bogoslužje:
'Nabirka med sv. mašo bo za novo Slovensko cerkev Marije Pomagaj
•	Pel bo S. P-Z. „Gallus“
REŠITEV DRUGE NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1) Milost. 6) Zagreb. 11) Ozon. 12) Eta. 14) Lepo. 15) Lik. 16) Očeta. 18) Dol. 19) Od. 20) Prepona. 22) Se. 23) Promenado. 25) Obris. 27) Lačen. 29) Volčič. 31) Mimika. 321 Lee. 33) Ale. 35) Sto. 36) Lek. 37) Učena. 39) Ana. 41) Ar. 42) Mrkniti. 44) Op. 45) Sopiha. 46) Lazimo.
Navpično: 1)Molotov. 2) Izid. 3) Lok. 4) On. 5) Tečem. 6) Zaton. 7) Gl. 8) Red. 9) Epos. 10) Bolehna. 13) Tepež. 16) Orosi. 17) Anali. 20) Priče. 21) Adams. 23) Prlek. 24) Očita. 26) Bolero. 28) Ekonom. 30) čačka. 31) Menil. 34) Len. 36) Las. 37) Urh. 38) Ata. 40 Apo. 42) Mi. 43) Iz.
PONOVNO POVABILO.
Opozarjamo vse rojake, da PETNAJSTEGA APRILA zaključimo čas prijav za RAZSTAVO SLOVENSKE PODJETNOSTI, ki se bo vršila meseca oktobra tega leta.
Vsem pa, ki so se že prijavili, sporočamo, da jih bo v naslednjih dneh, po dogovoru, obiskal naš zastopnik,
da skupno izdelamo načrt in se pogovorimo o podrobnostih, da bo RAZSTAVA MOGOČNI IZRAZ NASE PODJETNOSTI in nov dokaz, da čisto zares:
V SLOGI JE MOČ!
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire¿ T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
DR. JUAN JESUS BLASNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
■
C. Josr E. Uriburu 285, Cap. Fed j Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188
■
Ordinira v torek, četrtek in soboto • od 17 do 20
SLO
VEN
SKI
DAN
SLOVENCI,
na belo nedeljo, 21 aprila, vsi v Slomškov dom na
19. SLOVENSKI DAN
SPORED:
DOPOLDNE ob 10:
Pozdrav, dviganje' zasitav, odkritje in blagoslovitev spominske plošče ob 25-letnici Slovenske srenje v Ramofe Mejia.
Slovesen prenos podobe Marije Kraljice Slovencev na o/der.
Slovesna sv. maša z nagovorom delegata msgr. Antona Oreharja. Poje ramoški zbor pod vodstvom g. Gabriela čamernika. Pozdrav bratom in sestram na vseh celinah sveta.
Ljudska napitnica ob Srebrnem jubileju in skupno kosilo.
POPOLDNE ob 16:
Pozdrav predsednika ZS, g. Božo Stariha. Recitacija slovenske mladine — g. Stanko .J t '.-ebič. Nastop Slomškove šole — gdč. Anica Šemrov. Slovenska pesem — SPZ Gallus — dr. Julij Savelli. Slavnostna beseda — g. Pavle Fajdiga. Slovenski narodni plesi: otroci — ga. Ema Kessiler. Fantje in dekleta — g. Janez Bitenc. Sledi ljudska veselica. Opozarjamo na
Razstavo Slovenskega tiska, ki je živa vez med nami. Delovali bodo založeni štanti z vsemi dobrotami in rujnim vincem iz Men-doze.
Narodne noše iz vseh okrajev prisrčno vabljene!
V primeru slabega vremena, bo slavje preloženo na naslednjo nedeljo.
Gradimio slovensko prihodnost!
Vabi Zedinjena Slovenija
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual IN® 2.233.341	
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.-— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenes Aires. T. E. 33-7212
Prav vesele in milosti polne velikonočne praznike želi vsem članom in rojakom
NAŠ DOM \ SAN JUSTO
ter že danes vabi na tombolo, ki bo 19. maja 1974.
1949
SLOMŠKOV DOM želi vsem rojakom blagoslovljeno Veljko npč in vabi na slovesen pričetek jubilejnega letta ob 25-letnici prve sv. maše za Slovence v Ramos Mejia. — (Na Velik.0 nedeljo ob 19 slovesna daritev, med katero bo cerkveni zbor izvajal Tomčevo ¡mašo v čast sv. Cirilu in Metodu.
1974
.  *V» »I»
....»o—
VSEM ROJAKOM TER MLADINI V DOMOVINI IN PO SVETU ŽELITA VESELO VELIKO NOČ Slovenska	Slovenska
dekliška	fantovska
organizacija	zveza
BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ želi vsej slovenski akademski mladini
s k a d
Slovenski «lom v San Martinu
želi vsemu svojemu članstvu in prijateljem doma vesele velikonočne praznike ter vse vabi na proslavo
13. OBLETNICA BLAGOSLOVITVE DOMA
KI BO V NEDELJO, 28. APRILA 1974
Spored:
dopoldne ob 11 v dvorani doma sv. maša, ki j,0 bo daroval samrfartmski dušni pastir č. g. Jure Rode ¡ob 12.30 skupnai kosilo popoldne točno ob 15-30
Akademija
pri kateri bodo sodelovali: šola škdfa dr. Rožmana, Slovenski pevski zbor, dekliški oktet, mladenke in drugi.
Slavnostni govornik: g. Miloš Stare, predsednik NO
Po akademiji bo
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
s sodelovanjem orkestra PLANIKE
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM IN ODJEMALCEM TER SE JIM PRIPOROČA
Blagoslova polne praznike vstajenja Gospodovega želi vsem Slovencem
CACES sur.L
Slovensko keramično podjetje
Pedro Molina 130-42 Guaymallen Villa Nueva, Mendoza
VSJ
sdo
MORON
te vabita na
JESENSKI PLES
20. aprila ob 20
sfz
PRISTAVA
PLUTTO’S
Srečne in vesele praznike Gospodovega vstajenja vošči vsem svojim članom in rojakom
KREDITNA ZADRUGA “SLOGA” z. z o. z.
Bartolomé Mitre 97
T.E. 658-6574
Ramos Mejia
Blagoslova in milosti polne velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in rojakom
MIZARSKA DELAVNICA
BIVEGRO
Rep. de Chile 3036
T.E. 651-3452
San Justo
Blagoslovljene velikonočne praznike1 želi vsem rojakom
SIMON RAJER
Tucuman 1561, 7. nadstr., št. 49 T. E. 46-9440 Buenos Aires