Albert Einstein je leta 1949 podprl socializem tudi zato, ker je nujno potrebna svobodna in nemotena razprava o problemih kapitalizma ALBERT in rešitvah, ki jih je ponujal socializem, postala tabu. Kljub vsej navidezni svobodi izražanja je takšna razprava danes ponovno tabu in je še nujnejša kot takrat, ko se je zanjo zavzel Einstein. nja išlje vobodo m EINSTEIN »Te težave je mogoče odpraviti le tako, da naš veliki ekonomski problem rešimo na demokratičen način. Temelje za takšno rešitev pa moramo položiti tako, n s da ohranimo svobodo izražanja. To je tudi edini način za preprečitev najhujše škode.« cializem i Za so Za socializem STEININ in svobodo T EERLBA mišljenja 2 EUR 2 Pamflet 2 Zbirka Pamflet je namenjena Zberimo torej naše moči. objavi prevodov referenčnih besedil, Neumorno bodimo na preži, ki govorijo o svobodi v najširšem smislu da ne bi kasneje obveljala misel besede. Tudi zato smo se odločili za o intelektualni eliti te države, da se je strahopetno rehabilitacijo tradicionalnega Pamfleta, in brez boja ki vse od 18. stoletja služi kot svojevrstna odpovedala dediščini svojih prednikov – državljanska oglasna deska. Poslanstvo dediščini, ki je ni bila vredna. zbirke kratkih emancipatoričnih besedil je, da državljanke in državljane spodbuja Albert Einstein k razmišljanju in zavzemanju stališč. Pamflet je nosilec kulture, ki ne sprejema neumnosti, ne požira žalitev in zavrača poniževanje. Zbirka Pamflet podpira kritično mišljenje in neodvisnost duha. Neguje, kar je med nami emancipatoričnega in dobrega, in se upira kulturi laži in groženj. Z zbirko Pamflet se borimo proti uničevanju preteklosti, razvrednotenju življenja v sedanjosti in kraji prihodnosti. Albert Einstein Za socializem in svobodo mišljenja Pamflet 2 Albert Einstein Za socializem in svobodo mišljenja Pamflet 2 Uredila Tomaž Mastnak in Oto Luthar Spremno besedilo Tomaž Mastnak Prevod Tadej Turnšek Lektura Helena Dobrovoljc Oblikovanje Tanja Radež Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC Zanj Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Tisk Cicero Begunje, d. o. o. Naklada 2500 Prva izdaja, prvi natis. Ljubljana 2021 Prva e-izdaja je pod pogoji licence CC BY 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610505068 ------------- CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 329.14 342.727 EINSTEIN, Albert Za socializem in svobodo mišljenja / Albert Einstein ; [spremno besedilo Tomaž Mastnak ; prevod Tadej Turnšek]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 2021. - (Pamflet ; 2) ISBN 978-961-05-0505-1 COBISS.SI-ID 42811139 ISBN 978-961-05-0506-8 (pdf) COBISS.SI-ID 43272451 2 3 ALBERT EINSTEIN se je rodil leta 1879 v Ulmu. Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Da bi se izognil služenju vojske, se je leta 1896 Deset let pozneje so nacisti proti njemu in odrekel nemškemu državljanstvu. Matematiko in »judovski fiziki« sprožili sovražno kampanjo. fiziko je študiral na Švicarskem zveznem inštitutu Po njihovem prevzemu oblasti je emigriral v za tehnologijo v Zürichu, doktoriral pa je na Združene države, kjer je gostoval že prej. Do konca tamkajšnji univerzi. Po diplomi se je oženil s študij- življenja je živel v Princetonu in delal na Inštitutu sko kolegico Milevo Marić. Novejše biografske raz-za postdoktorske študije ( Institute for Advanced iskave kažejo, da so bile Einsteinove razprave iz leta Study), ki so ga ustanovili malo prej in je v 30. letih 1905, s katerimi je zaslovel, v veliki meri njuno postal zavetišče uglednih znanstvenikov, ki so se skupno delo. Zakon se je končal z ločitvijo. Eden od pred nacizmom umaknili v Ameriko. Einstein in treh otrok je verjetno umrl v zgodnjem otroštvu, nekateri njegovi kolegi z inštituta so odigrali drugi pa duševno zbolel in je zanj skrbela Mariće-ključno vlogo pri razvoju ameriškega atomskega va, medtem ko se je Einstein poročil s sestrično. orožja. Sicer je bil Einstein nasprotnik vojne, Leta 1908 je dobil profesuro na univerzi v Bernu, dejaven v prizadevanjih za državljanske svoboščine poučeval je tudi drugje po Evropi in se 1914 vrnil in podpornik sionizma, ki je bil takrat pretežno v Nemčijo. levičarsko gibanje. Umrl je leta 1955. 4 5 Albert 2 einstein Za socializem in svobodo mišljenja 6 7 UVODNO POJASNILO einstein za socializem in svobodo mišljenja Albert Einstein je véliko, morda največje, gotovo pa najbolj znano ime sodobne fizike. Bil je tudi violinist. Sodobniki, ki so ga slišali igrati, so s spoštovanjem zadržano ugotavljali, da ni bil tako velik glasbenik kakor znanstvenik. Pisal je tudi o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih. Bil je, kot se temu reče, javni intelektualec. Zagovarjal je napredne ideje in podpiral zavzema-nje za pravice in svoboščine. Zapise in govore, s katerimi je posegal v družbeno in politično do-gajanje, lahko primerjamo z njegovim muzicira-njem, ne s fiziko. Niso ravno prispevali k razvoju družboslovja. So pa zato prispevali k boju za zago-tavljanje družbenih in političnih razmer, ki omogočajo razvoj družboslovja. In Einstein je vedel, 8 9 kaj je dobro družboslovje. Povedal je, da je od in demokracije. Einsteinov poziv »Za organiza-sodobnih znanstvenikov poleg Bertranda Russel-cijo intelektualnih delavcev« je iz tistega časa, la najraje bral Thorsteina Veblena. Tudi v našem leta 1945. Govor »Na srečanju za svobodo prevodu ga citira. Veblen je verjetno najboljše, kar mišljenja« pa je še izpred vojne, iz leta 1936: gro-je svetu dala ameriška družbena znanost. žnje svobodi mišljenja so vedno prisotne, ta svoboda sama pa ni nikdar dokončno zagotovljena. Prevedena besedila so dober zgled boja za razmere, ki omogočajo razmišljanje o družbi in Članek »Zakaj socializem?« je izšel maja 1949 še posebej razvoj družboslovja. Ne enega ne dru-v prvi številki ameriške marksistične revije gega ni brez svobode mišljenja, brez politične Monthly Review. svobode, te pa ni brez organiziranega zavzema-V Združenih državah so bili to hudi časi, ob-nja zanjo. Intelektualni delavci, pravi Einstein, dobje pomračitve ali razkroja uma, kakršna se v se morajo organizirati: zaradi lastnega interesa ameriški zgodovini periodično ponavljajo. Eno in zaradi interesa družbe kot celote. Če bodo je bilo v prvih letih po prvi svetovni vojni. Neka-obranili akademsko svobodo, bodo lahko ozave-teri ga označujejo za fašizem pred fašizmom. ščali javnost in tako omogočali »zdrav razvoj Veblen je tisto civilnodružbeno in državno re-demokracije«. presijo ter spremljajoče duševne pojave opisal Konec druge svetovne vojne je prinesel usta-kot dementio praecox, kot kognitivni razpad na vitev spopadov, ni pa prinesel miru, je opozarjal družbeni ravni. Einstein je ta Veblenov esej Einstein. Niti ni samodejno prinesel svoboščin najverjetneje poznal. Atomskim bombam v 10 11 Hirošimi in Nagasakiju je sledila hladna vojna. danes poznamo pod izrazom »Alternative ni« Najmnožičnejše delavske nemire v ameriški (zloglasni slogan TINA: There Is No Alternati-zgodovini so zadušili z mobilizacijo vojske. ve). Protisocializem je prinašal represijo, dušil Hladnovojna propagandna obdelava javnega mišljenje in družbi jemal prihodnost. Socializem mnenja se je razmahnila v protikomunistični lov je bil alternativa, obljubljal je, kot se je izrazil na čarovnice, ki je udaril po levičarjih vseh barv, Einstein, preseganje plenilske ali roparske faze socialistih, zagovornikih New Deala, kritikih človeškega razvoja. Bil je alternativa potratnemu sistema, antifašistih, pacifistih, svobodomisle-načinu proizvodnje, ki je monopoliziral politič- cih . . Obtožene so javno poniževali in lomili, no odločanje in, kot je zapisal, pohabljal posa-ljudje so izgubljali službe, v državnem aparatu so meznika. izvajali čistke, državni uslužbenci so morali Einstein je podprl ustanovitev revije Monthly priseči lojalnost, razdrli so številne družine in Review tudi zato, ker je nujno potrebna svo-uničili nič koliko karier in življenj. bodna in nemotena razprava o problemih kapitalizma in o rešitvah, ki jih je ponujal socializem, Albert Einstein je bil takrat na vrhuncu svoje postala tabu. Kljub vsej navidezni svobodi slave in s svojo nevprašljivo avtoriteto je podprl izražanja je takšna razprava danes ponovno tabu novo socialistično revijo. Članek »Zakaj sociali-in je še nujnejša kot takrat, ko se je zanjo zavzel zem?« je bil gesta politične podpore in solidar-Einstein. nosti. Bil pa je tudi dejanje odpora in upora proti krčenju in zapiranju političnega prostora, ki ga Tomaž Mastnak 12 13 Drugi Pamflet prinaša tri krajša besedila Alberta Einsteina. Govor »Na srečanju za svobodo mišljenja« je iz leta 1936. Napisan je bil za srečanje univerzitetnih učiteljev, do katerega Zakaj na koncu ni prišlo. Izjava »Za organizacijo intelektualnih delavcev« je bila napisana leta 1945. Obe besedili sta bili prvič natisnjeni v zbirki Einsteinovih spisov Essays in Humanism, socializem? ki jo je izdala Philosophical Library leta 1958 v New Yorku. Razprava »Zakaj socializem?« je bila objavljena v prvi številki revije Monthly Review maja 1949. 15 Ali je smiselno, da nekdo, ki ni strokovnjak za in omejevali vzroki, ki nikakor niso bili samo eko-ekonomska in družbena vprašanja, izraža svoje nomske narave. Tako je na primer večina velikih poglede na socializem? držav v zgodovini obstajala zahvaljujoč osvajanju ozemelj. Osvajalski narodi so se v pravnem in Menim, da je odgovor na to vprašanje zaradi več ekonomskem smislu uveljavili kot privilegiran ra-razlogov pritrdilen. zred v podjarmljenih deželah. Prisvojili so si Razmislimo o tem vprašanju najprej z vidika znan-monopol nad lastništvom zemlje in nastavili stvenih spoznanj. Lahko se zdi, na primer, da med duhovščino iz svojih lastnih vrst. Duhovniki, astronomijo in ekonomijo ni nobenih bistvenih ki so imeli nadzor nad izobraževanjem, so trajno metodoloških razlik: znanstveniki z obeh podro-institucionalizirali razredno delitev družbe in čij poskušajo odkriti splošno sprejemljive zakone ustvarili sistem vrednot, ki so od takrat dalje v veliki za določeno skupino pojavov, da bi lahko čim bolj meri nezavedno uravnavale socialno obnašanje ljudi. razumljivo pojasnili njihovo medsebojno povezanost. Toda v resnici takšne metodološke razlike Toda zgodovinska tradicija je tako rekoč najbližja vendarle obstajajo. Odkrivanje splošnih zakonito-preteklost; nikjer še nismo zares presegli tega, kar sti na področju ekonomije otežuje to, da na opazo-je Thorstein Veblen poimenoval »plenilska faza« vane ekonomske pojave vplivajo številni dejavni- človeškega razvoja. Tudi opazovana ekonomska ki, ki jih je zelo težko ločeno ocenjevati. Poleg tega dejstva sodijo v to fazo in zakoni, ki jih lahko izpe-je dobro znano, da so na izkušnje, ki smo si jih na-ljemo iz teh dejstev, niso uporabni za druge faze. brali od začetka tako imenovanega civiliziranega Ker je pravi namen socializma ravno napredek in obdobja človeške zgodovine, v veliki meri vplivali preseganje plenilske faze človeškega razvoja, lah-16 17 ko ekonomska veda v svoji sedanji obliki o sociali-na. Za takšno situacijo je značilno, da so posa-stični družbi prihodnosti pove le malo. mezniki ravnodušni ali celo sovražni do skupine, majhne ali velike, ki ji pripadajo. Da ponazorim, Drugič. Socializem je usmerjen v socialno etične kaj mislim s tem, naj na tem mestu zapišem svojo cilje. Vendar pa ciljev ne ustvarja znanost, še manj osebno izkušnjo. Nedavno sem se z inteligentnim pa jih lahko privzgaja ljudem. Znanost lahko v naj-in dobrohotnim človekom pogovarjal o grožnji boljšem primeru zagotovi sredstva za doseganje nove vojne, ki bi po mojem mnenju resno ogrozila določenih ciljev, ki si jih postavljajo ljudje s pleme-obstoj človeštva, in pripomnil sem, da bi lahko to nitimi etičnimi ideali. Sprejemanje in uresničeva-nevarnost preprečila samo nadnacionalna organi-nje teh ciljev – če le niso mrtvi, ampak živi in vital-zacija. ni – pa je v rokah tistih številnih drugih, ki napol nezavedno določajo počasno evolucijo družbe. Na to je moj obiskovalec zelo mirno in hladno-krvno odgovoril: »Le zakaj tako zelo nasprotujete Zaradi navedenih razlogov moramo paziti, da ne izumrtju človeškega rodu?« precenjujemo znanosti in znanstvenih metod, kar zadeva reševanje človeških problemov; prav tako Prepričan sem, da pred zgolj sto leti ne bi nihče ne bi smeli predpostavljati, da imajo strokovnjaki tako lahkotno izjavil česa podobnega. To je bila izjava človeka, ki si je zaman prizadeval doseči edini pravico izražati svoja mnenja glede vprašanj, svoje notranje ravnovesje in je nad tem bolj ali povezanih z organizacijo družbe. manj obupal. Vprašanje je izražalo bolečo osamlje- Že nekaj časa poslušamo, da je človeška družba nost in izolacijo, zaradi katere danes trpi tako veli-sredi krize in da je njena stabilnost resno ogrože-ko ljudi. 18 19 Kaj je vzrok za to? Ali obstaja kaka rešitev? je, da relativno moč teh dveh stremljenj v veliki meri določajo podedovane lastnosti. Toda na izo-Takšnih vprašanj ni težko zastavljati, težko pa je blikovano osebnost v največji meri vpliva okolje, v nanje tudi zanesljivo odgovoriti. Kljub temu pa katerem se oseba znajde v času svojega razvoja, bom skušal najti odgovore, čeprav se zelo zavedam struktura družbe, v kateri odrašča, tradicija te tega, da so naša občutja in prizadevanja pogosto družbe ter njeno vrednotenje določenih oblik protislovna in nejasna ter da jih ni mogoče izraziti vedênja. Abstraktni koncept »družbe« za posa-s preprostimi formulami. meznika pomeni vsoto njegovih neposrednih in Človek je hkrati posameznik in družbeno bitje. posrednih odnosov do svojih sodobnikov in do Kot posameznik poskuša zaščititi svoj obstoj in vseh prejšnjih generacij. Posameznik je sposoben obstoj tistih, ki so mu najbližji, izpolniti svoje misliti, čutiti, si za kaj prizadevati in delati sam po osebne želje ter razvijati svoje prirojene sposobno-sebi; toda v svojem fizičnem, intelektualnem in sti. Kot družbeno bitje pa stremi k temu, da si pri- čustvenem obstoju je v tolikšni meri odvisen od dobi priznanje in naklonjenost drugih ljudi, da z družbe, da je o njem nemogoče razmišljati ali ga njimi deli užitke, da jih tolaži v njihovih tegobah in razumeti izven družbenega okvira. Prav »druž- da izboljšuje njihove življenjske razmere. Poseb-ba« mu zagotavlja hrano, oblačila, domovanje, nost človeškega značaja opredeljuje prav obstoj teh orodja za delo, jezik, oblike mišljenja, pa tudi veči-raznolikih, pogosto nasprotujočih si prizadevanj, no vsebine tega mišljenja. Njegovo življenje je njihova specifična kombinacija pa določa, v kakšni mogoče zaradi dela in dosežkov milijonov ljudi meri lahko posameznik doseže notranje ravnoves-nekoč in danes, ki se skrivajo za preprosto besedo je in prispeva k blaginji družbe. Povsem mogoče »družba«. 20 21 Zato je očitno, da je ta odvisnost posameznika od menljivega, vključno z naravnimi nagoni, ki so družbe naravno dejstvo, ki ga ni mogoče izničiti – značilni za človeško vrsto. Poleg tega pa v času enako, kot to velja za mravlje in čebele. Vendar pa svojega življenja pridobi kulturni ustroj, ki ga sta v nasprotju z mravljami in čebelami, katerih ce-prevzame od družbe s komunikacijo in raznovr-loten življenjski proces do najmanjše podrobnosti stnimi drugimi vplivi. Prav ta kulturni ustroj pa se vnaprej določajo nespremenljivi, podedovani na-sčasoma spreminja in v veliki meri določa odnos goni, družbeni vzorec in medsebojna povezanost med posameznikom in družbo. Sodobna antropo-ljudi zelo spremenljiva in dovzetna za spremembe. logija nas je s primerjalnim raziskovanjem tako Spomin, sposobnost ustvarjanja novih kombinacij imenovanih primitivnih kultur naučila, da se lah-in dar ustne komunikacije so ljudem omogočili ko družbeno vedênje posameznih ljudi zelo razli-razvoj, ki ga ne narekujejo biološke potrebe. kuje glede na prevladujoče kulturne vzorce in vr-Takšen razvoj je razviden v tradicijah, institucijah ste organizacij, ki prevladujejo v določeni družbi. in organizacijah, v literaturi, v znanstvenih in Prav na to se lahko opirajo tisti, ki si prizadevajo inženirskih dosežkih, v umetnosti. To pojasnjuje, izboljšati življenje ljudi: ljudje zaradi svojega bio-kako je mogoče, da lahko človek v nekem smislu loškega ustroja niso obsojeni na medsebojno uni-vpliva na svoje življenje s svojim vedênjem in da čenje in niso v nemilosti krute, samozadane usode. v tem procesu lahko svojo vlogo odigrata tudi Če se vprašamo, kako bi bilo treba spremeniti zavestno mišljenje in stremljenje. strukturo družbe in kulturni odnos človeka, da bi Ko se človek rodi, z geni pridobi biološki ustroj, ki bilo človeško življenje karseda izpolnjujoče, se ga moramo obravnavati kot fiksnega in nespre-moramo vseskozi zavedati dejstva, da obstajajo 22 23 določeni pogoji, ki jih ne moremo spremeniti. Kot no silo, temveč kot grožnjo njegovim naravnim že omenjeno, se biološka narava človeka praktično pravicam ali celo njegovi ekonomski eksistenci. ne more spreminjati. Nadalje sta tehnološki in de-Poleg tega je njegov položaj v družbi takšen, da so mografski razvoj v zadnjih stoletjih ustvarila raz-egoistične težnje njegovega ustroja vse bolj pou-mere, ki bodo trajne. V sorazmerno gosto naselje-darjene, njegove družbene težnje, ki so že po nara-nih populacijah z dobrinami, ki so nepogrešljive za vi šibkejše, pa vse šibkejše. Temu procesu so njihov nadaljnji obstoj, sta absolutno nujna popol-podrejeni vsi ljudje, ne glede na njihov položaj v na delitev dela in visoko centraliziran proizvodni družbi. Nevede so ujetniki lastnega egoizma, zato aparat. Za vedno so minili časi – ki se z današnje se počutijo negotove, osamljene in prikrajšane za perspektive zdijo tako idilični – ko so bili lahko nedolžno in preprosto uživanje življenja. Človek posamezniki ali razmeroma majhne skupine po-lahko najde smisel v življenju, naj bo to še tako polnoma samozadostne. In le malo pretiravamo, kratko in tvegano, le tako, da se posveti družbi. če rečemo, da človeštvo že zdaj predstavlja global-Po mojem mnenju je resnični izvor zla ekonomska no skupnost proizvodnje in potrošnje. anarhija kapitalistične družbe, kot jo poznamo Zdaj sem prišel do točke, ko lahko nakažem, kaj je danes. Opazujemo lahko ogromno skupnost zame bistvo krize današnjega časa. Gre za vpraša-proizvajalcev, katere člani si nenehno prizadevajo nje odnosa posameznika do družbe. Posameznik odvzeti drug drugemu sadove njihovega skupnega se bolj kot kadarkoli prej zaveda svoje odvisnosti dela, pri čemer ne uporabljajo sile, temveč večino-od družbe. Toda te odvisnosti ne dojema kot nekaj ma dosledno spoštujejo zakonsko določena pozitivnega, kot organsko povezavo, kot varoval-pravila. S tega vidika se je treba zavedati, da so 24 25 proizvodna sredstva – torej celotna proizvodna da plačilo delavca niti v teoriji ni odvisno od zmogljivost, potrebna za proizvajanje potrošniške-vrednosti proizvedenega izdelka. ga blaga, pa tudi dodatnega investicijskega blaga – Zasebni kapital se običajno koncentrira pri peščici v zasebni lasti posameznikov. posameznikov, deloma zaradi konkurence med Da poenostavim, bom v nadaljevanju imenoval kapitalisti, deloma pa zato, ker tehnološki razvoj in »delavce« vse tiste ljudi, ki niso lastniki pro-vse večja delitev dela spodbujata oblikovanje izvodnih sredstev – čeprav se takšna opredelitev večjih proizvodnih enot na škodo manjših. Posle-ne ujema povsem z običajno uporabo tega izraza. dica teh procesov je oligarhija zasebnega kapitala, katere neizmerne moči ne more učinkovito nadzo-Lastnik proizvodnih sredstev ima možnost kupiti rovati niti demokratično organizirana politična delovno silo delavca. Delavec z uporabo proizvo-družba. To je posledica dejstva, da člane zakono-dnih sredstev proizvaja nove dobrine, ki postanejo dajnih organov izbirajo politične stranke, ki jih last kapitalista. Pri tem procesu je najpomembnej-večinoma financirajo ali nanje vplivajo zasebni še razmerje med tem, kar delavec proizvede, in lastniki kapitala, ki praktično pretrgajo vez med njegovim plačilom, oboje merjeno v realni vredno-volilnim telesom in zakonodajno oblastjo. Pred-sti. Če predpostavimo, da je pogodba o delu stavniki ljudstva dejansko ne ščitijo v zadostni »svobodna«, tega, kar dobi delavec, ne določa re-meri interesov ljudstva oziroma neprivilegiranih alna vrednosti dobrin, ki jih proizvede, temveč to slojev prebivalstva. Poleg tega zasebni lastniki določajo njegove minimalne potrebe in potrebe kapitala v obstoječih pogojih neizogibno kapitalistov po delovni sili glede na število delav-posredno ali neposredno nadzorujejo najpomemb-cev, ki tekmujejo za delo. Pomembno je razumeti, nejše vire informacij (tisk, radio, izobraževanje). 26 27 Zato si državljan posameznik izjemno težko ustva-našli zaposlitev; skoraj vedno obstaja »armada ri objektivno podobo o razmerah in inteligentno brezposelnih«. Delavec je v stalnem strahu pred uveljavlja svoje politične pravice, največkrat pa je izgubo zaposlitve. Ker brezposelni in slabo to naravnost nemogoče. plačani delavci ne zagotavljajo donosnega trga, je proizvodnja potrošniškega blaga omejena, posle-Zaradi tega prevladujoče razmere v gospodarstvu, dica tega pa so velike stiske. Posledica tehnološke-ki temelji na zasebnem lastništvu kapitala, zazna-ga napredka je pogosto večja brezposelnost, ne pa mujeta dve glavni načeli: prvič, proizvodna sredstva (kapital) so v zasebni lasti in njihovi lastniki zmanjšanje bremena dela za vse. Motiv dobička v lahko z njimi razpolagajo po lastni presoji; drugič, povezavi s konkurenco med lastniki kapitala pov-pogodba o delu je svobodna. Seveda pa »čista« zroča nestabilnosti pri akumulaciji in izrabi kapi-kapitalistična družba v tem smislu ne obstaja. Zla-tala, kar vodi v vse hujše gospodarske krize. sti je treba opozoriti, da so si delavci z dolgimi in Posledica nebrzdane konkurence sta izjemno sla-bridkimi političnimi boji uspeli zagotoviti nekoli-ba izraba delovne sile in tista pohabljenost družbe-ko izboljšano obliko »svobodne pogodbe o delu« ne zavesti posameznikov, o kateri govorim zgoraj. za določene kategorije delavcev. Na splošno pa se To pohabljanje posameznikov je po mojem mne-današnje gospodarstvo skorajda ne razlikuje od nju najhujše zlo kapitalizma. Zaradi tega zla trpi »čistega« kapitalizma. naš celoten izobraževalni sistem. Študentom pri-Proizvodnja poteka zaradi profita in ne zaradi ko-vzgajamo pretirano tekmovalnost in jih učimo, da ristnosti. Nikakršnega zagotovila ni, da bodo vsi, poveličujejo pridobitništvo kot pripravo na njiho-ki so sposobni in pripravljeni delati, vedno lahko vo prihodnjo poklicno pot. 28 29 Prepričan sem, da lahko vse to hudo zlo odpravi-mov: Kako bi lahko preprečili, da birokracija, mo samo na en način, in sicer z vzpostavitvijo soci-glede na daljnosežno centralizacijo politične in alističnega gospodarstva v kombinaciji z izobraže-ekonomske moči, ne bi postala vsemogočna in valnim sistemom, ki bi bil usmerjen k družbenim ohola? Kako lahko zaščitimo pravice posamezni-ciljem. V takšnem gospodarstvu so proizvodna ka in s tem zagotovimo demokratično protiutež sredstva v lasti družbe same, uporabljajo pa se moči birokracije? načrtno. Plansko gospodarstvo, ki proizvodnjo V obdobju tranzicije, v katerem smo, je najpo-prilagaja potrebam skupnosti, bi delo, ki ga je treba membnejša jasnost glede ciljev in problemov soci-opraviti, razdeljevalo med vse za delo sposobne ter alizma. Glede na to, da je v trenutnih okoliščinah zagotavljalo preživetje vsakega moškega, ženske in svobodna in nemotena razprava o teh problemih otroka. Z izobraževanjem posameznika bi, poleg postala velik tabu, je ustanovitev te revije po mo-spodbujanja njegovih lastnih prirojenih sposob-jem mnenju v veliko javno korist. nosti, poskušala v njem razvijati občutek odgovor-nosti do soljudi namesto poveličevanja moči in uspeha, kot to velja za današnjo družbo. Zavedati pa se moramo, da plansko gospodarstvo še ni socializem. Tudi plansko gospodarstvo samo po sebi lahko vključuje popolno zasužnjenje posameznika. Za dosego socializma je treba rešiti nekaj izjemno težkih družbenopolitičnih proble-30 31 Menim, da je pomembno, pravzaprav nujno potreb-no, da se intelektualni delavci združijo, zato da bi zaščitili svoj ekonomski status in, splošno rečeno, zagotovili svoj vpliv na političnem področju. Na prvem, ekonomskem področju nam lahko za zgled služi delavski razred: temu je vsaj do neke mere uspelo zaščititi svoje ekonomske interese. Od delavskega razreda se lahko naučimo, kako je Za organizacijo mogoče ta problem rešiti z organiziranjem. Prav intelektualnih tako pa se lahko od njega naučimo, kaj je največja nevarnost, ki bi se ji morali izogniti: to, da nas delavcev oslabijo notranja nesoglasja, ki potem, ko stvari enkrat pridejo tako daleč, otežijo sodelovanje in povzročajo spore med posameznimi skupinami. Na drugi strani pa se lahko od delavcev naučimo tudi to, da ne bosta zadostovali niti omejitev na ekonomske cilje ter hkratna izločitev vseh politič- nih ciljev in aktivizma. V tem pogledu je delavstvo v tej državi šele na začetku razvoja. Glede na vse večjo centralizacijo proizvodnje je neizogibno, da 32 33 ekonomski in politični boj postaneta vse tesneje cije, da brani akademsko svobodo, brez katere prepletena, pri čemer bo naraščal pomen politič- zdrav razvoj demokracije ni mogoč. nega dejavnika. Do takrat pa bo intelektualni delaV tem trenutku je izjemno pomembna naloga or-vec zaradi pomanjkanja organizacije ostal manj ganizacije intelektualnih delavcev, da si prizadeva zaščiten pred samovoljo in izkoriščanjem od vseh za ustanovitev nadnacionalne politične sile kot za-drugih poklicev. ščite pred novimi agresivnimi vojnami. Zdi se mi, Toda intelektualni delavci bi se morali združiti ne da trenutno naš poglavitni cilj ne bi smela biti pri-zgolj zaradi lastnega interesa, temveč – kar je enako zadevanja za izbiro konkretnega načrta za medna-pomembno – zaradi interesa družbe kot celote. rodno vlado. Če bi imela namreč večina državlja-Kajti prav nesoglasja med intelektualci so deloma nov trden namen vzpostaviti mednarodno varnost, kriva za to, da so bile posebna vloga in izkušnje, način oblikovanja takšnega instrumenta ne bi ki po naravi pripadajo tem skupinam, tako redko na predstavljal pretežke naloge. A pri večini manjka voljo za politične cilje. In ker je tako, na dogodke prepričanje, utemeljeno na jasnem razmisleku, da skoraj izključno vplivajo politične ambicije in želja ni nikakršnega drugega načina za trajno prepreči-po dobičku, namesto da bi bilo odločilno poklicno tev katastrof, kakršna je trenutna. Najpomembnej-znanje in presoja na osnovi objektivnega razmisleka. ša naloga, ki jo lahko opravlja organizacija intelektualnih delavcev v tem zgodovinskem trenutku, je Organizacija intelektualnih delavcev je lahko po mojem mnenju organizacija in spodbujanje izjemnega pomena za družbo kot celoto, s tem da ozaveščanja v zvezi s tem. Samo z odločnim spoz obveščanjem in izobraževanjem vpliva na javno prijemom s to nalogo lahko takšna organizacija mnenje. V resnici je prava naloga takšne organiza-postane močna navznoter in vplivna navzven. 34 35 Tukaj smo se zbrali, da bi zagovarjali svobodo po-učevanja in predvsem svobodo mišljenja, ki jo zagotavlja Ustava Združenih držav Amerike. Prav tako pa želimo opozoriti intelektualne delavce na veliko nevarnost, ki danes te svoboščine ogroža. Kako je kaj takega mogoče? Zakaj je ta nevarnost na srecanju za večja kot v preteklih letih? Centralizacija proizvodnje je s sabo prinesla tudi koncentracijo proizvo-svobodo mišljenja dnega kapitala v rokah sorazmerno majhne skupine prebivalcev te države. Ta skupinica ima prevladujoč vpliv na ustanove, ki izobražujejo našo mla-dino, pa tudi na največje časopise v državi. Hkrati pa ima ogromen vpliv tudi na vlado. To je že samo po sebi dovolj, da predstavlja resno grožnjo intelektualni svobodi nacije. Toda poleg tega je ta proces ekonomske koncentracije porodil še dodaten, doslej neznan problem – trajno nezaposlenost do-ločenega deleža za delo sposobnih. Zvezna vlada si prizadeva rešiti ta problem s sistematičnim nadzo-rom nad ekonomskimi procesi – torej z omejeva-36 37 njem tako imenovanega svobodnega delovanja te-je krniti svobodo poučevanja. Ni mi treba posebej meljnih ekonomskih sil ponudbe in povpraševanja. razlagati, da je svoboda poučevanja in mišljenja, ki jo izražamo v knjigah in tisku, temelj za zdrav in Toda okoliščine so močnejše od ljudi. Prevladujo-naraven razvoj vseh ljudi. Nauki zgodovine – zlasti ča ekonomska manjšina, ki je bila doslej avtono-njenih najnovejših poglavij – glede tega ne bi mo-mna in ni odgovarjala nikomur, nasprotuje temu gli biti jasnejši. Neodložljiva dolžnost vsakogar je, omejevanju svoje svobode delovanja, ki ga terja da se do zadnjega kanca moči zavzema za ohrani-dobro vseh ljudi. Ta manjšina se v svojo obrambo tev in krepitev teh svoboščin ter naredi vse, kar zateka k vsem mogočim pravnim sredstvom, ki so more, za ozaveščanje javnosti o tej nevarnosti. ji na razpolago. Zato nas ne bi smelo presenečati, da s svojim prevladujočim vplivom v šolah in tisku Te težave je mogoče odpraviti le tako, da naš veliki preprečuje, da bi se mladi poučili o tem problemu, ekonomski problem rešimo na demokratičen na-ki je vitalnega pomena za zdrav in miren razvoj čin. Temelje za takšno rešitev pa moramo položiti življenja v tej državi. tako, da ohranimo svobodo izražanja. To je tudi edini način za preprečitev najhujše škode. Zaradi vsega naštetega smo bili v zadnjem času vedno znova priča odpuščanju vsega spoštovanja Zberimo torej naše moči. Neumorno bodimo vrednih univerzitetnih profesorjev proti volji nji-na preži, da ne bi kasneje obveljala misel o inte-hovih kolegov, o čemer tisk javnosti ni obveščal, lektualni eliti te države, da se je strahopetno in kakor bi bilo treba. Zaradi pritiska te ekonomsko brez boja odpovedala dediščini svojih prednikov dominantne manjšine imamo tudi obžalovanja – dediščini, ki je ni bila vredna. vredno institucijo učiteljske prisege, katere namen 38 39 40 Zbirka Pamflet je namenjena Zberimo torej naše moči. objavi prevodov referenčnih besedil, Neumorno bodimo na preži, ki govorijo o svobodi v najširšem smislu da ne bi kasneje obveljala misel besede. Tudi zato smo se odločili za o intelektualni eliti te države, da se je strahopetno rehabilitacijo tradicionalnega Pamfleta, in brez boja ki vse od 18. stoletja služi kot svojevrstna odpovedala dediščini svojih prednikov – državljanska oglasna deska. Poslanstvo dediščini, ki je ni bila vredna. zbirke kratkih emancipatoričnih besedil je, da državljanke in državljane spodbuja Albert Einstein k razmišljanju in zavzemanju stališč. Pamflet je nosilec kulture, ki ne sprejema neumnosti, ne požira žalitev in zavrača poniževanje. Zbirka Pamflet podpira kritično mišljenje in neodvisnost duha. Neguje, kar je med nami emancipatoričnega in dobrega, in se upira kulturi laži in groženj. Z zbirko Pamflet se borimo proti uničevanju preteklosti, razvrednotenju življenja v sedanjosti in kraji prihodnosti. Albert Einstein je leta 1949 podprl socializem tudi zato, ker je nujno potrebna svobodna in nemotena razprava o problemih kapitalizma ALBERT in rešitvah, ki jih je ponujal socializem, postala tabu. Kljub vsej navidezni svobodi izražanja je takšna razprava danes ponovno tabu in je še nujnejša kot takrat, ko se je zanjo zavzel Einstein. nja išlje vobodo m EINSTEIN »Te težave je mogoče odpraviti le tako, da naš veliki ekonomski problem rešimo na demokratičen način. Temelje za takšno rešitev pa moramo položiti tako, n s da ohranimo svobodo izražanja. To je tudi edini način za preprečitev najhujše škode.« cializem i Za so Za socializem STEININ in svobodo T EERLBA mišljenja 2 EUR 2 Pamflet 2