Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
/iiU/4 vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravni š tva:
1*51 W. 2M Place DL
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
M OFFICE: 1151 W. 22ai Place
Chicago, DL
f
Entered m Qtoai-Ctom Matter Amiy 18, 101«, at the Po* «* OM*TS Bliaol* nnd«r tli« Act of Angmt M, 19U.
No. 22. Štev. 22.
Lokalne vesti.
—	Minulo nedeljo dne 6. t. m. se je pričel v naši slovenski cerkvi sv. Štefana sv. misijon, katerega vodi <L g. Franc Aibe iz Steel« tona, Pa. Nas domači župnik Rev. A. So jar pa vodi tekoči teden sv. misijon v Steeltonu. Takoj prve dni te redke cerkvene prireditve se je pokazalo zanimanje in gorečnost do sv. misijona, s tem, da verniki marljivo prihajajo v cerkev poslušat nad vse ginljive propovedi č. g. misijonarja.
V četrtek, dne 10. t. m. popoldne ob 3 uri bode pridiga za dekleta, — zvečer ob uri pa za moške. Drugi dan, to je v petek ob 3 uri popoldne bode pridiga za žene. Spoveduje se vsak čas čez dan, ali pa zvečer. Slovesen zaključek sv. misijona bode v nedeljo ob %8 uri.
—	Poročil se je minulo nedeljo v naši slovenski cerkvi sv. Štefana rojak Egidij Salmič, rodom iz Črnomlja z gdč. Ivanko Grill, do- i ma iz Spod. Bušinca, fara Toplice na Dolenjskem. Nevesta je sestra znanega tuk. slovenskega gostilničarja Math Grilla in lastnika slovenske mlekarne Fr. Gril-« la. Novoporočencema kličemo: Na mnoga, zdrava in srečna leta!
—	O veliki stavki chikaških organiziranih tesarjev se je že zadnje tedne dosti pisalo. Žal le, da med stavkarji in delodajalci še do-sedaj ni prišlo do sporazuma. Zadnje dni so se obe stranke zedini-le v toliko, da se vrši prihodnjo soboto konečno posvetovanje med zastopniki tesarjev in kontraktor-ji. Tesarji so določili v to svrho najboljše svoje zastopnike, ali u-radnike unije.
Stavkarji zahtevajo: 1) 70c plače na uro za prvo leto, 72c za drugo in 75c za tretje leto. Delodajalci jim ponujajo po 1. dec. 1916 67V2C na uro, ter sedanjo plačo 65c do istega časa. 2.) Nove in stroge določbe pri dobavi materi-jala ali stavbinskega lesa ter odpravo materijala, izdelanega v kaznilnicah. 3.) Podaljšanje po-pogodbe do 31. maja 1918.
—	V kratkem se bodo vršili tudi v našem mestu številni protestni shodi raznih delavskih unij,( kjer se bode nastopalo proti krivični smrtni obsodbi John R. Lawsona, ki je bil v znanem rudarskem štrajku v Coloradi vodja stavkarjev.
—	Minulo nedeljo je utonilo v Chicagu 9 izletnikov ki so se vozili z čolni v naši bližnji Calumet in Des Plaines reki. To veliko število žrtev je pripisovati izredno soparnem ali vročem dnevu.
—	Dne 4. t. m. sta delala letalne poskušnje z biplani na aerodromu v Cicero, Vincent Durry in Frank Touth. V višini 300 čevljev se jima je biplan prevrnil, da sta oba padla na zemljo. Pri tem sta se tako poškodovala, da ležita 8mrtnonevarno ranjena v bolnišnici sv. Antona Pad.
Ameriške vesti.
V znamenju domoljubja.
Springfield, I1L 7. junija. Guverner države Illinois, je izdal te dni proklamacijo, s katero se določa letošnji drugi ponedeljek v tem mesecu, dne 14. junija koT spominski dan naše ameriške zastave. Omenjeni dan naj bi domoljubni meščani in drugi, razobesili zvezdnato ameriško zastavo v znamenje časti in spoštovanja.
Chicago, 111., 9. funl|a (Jone) 1915
Leto L Volume 1.
vajoči slepi ljudje pokojnino od države. Predlogo je priporočil in izdelal poslanec Gorman iz Peori-je. Vendar se bode dajalo pokojnino samo onim slepcem, ki imajo manj kot $250. — letnih dohodkov. Za okraj Cook se bode rabilo 'letno $375.000 v to pokojninsko svrho. Letna državna podpora nesrečnim slepim ljudem bode tolika, da se bodo zamogli do-tičniki pošteno ali vsaj za silo preživeti.
Za naše ribiče. Springfield, DI. 7. junija. Senator Dailey se je dolgo časa trudil, da se je v zakonodaji sprejelo njegovo predlogo, tikajočo se loven j a rib v državi 111. Sedaj se je sprejelo novi zakon, da se sme v tej državi loviti tekom celega leta ribe na trnke ne glede na velikost rib. Dailey je zatrjeval, da vsaka riba umre, če je še tako majhna, ako se jo potegne s trnkom iz vode. Torej je neumnostno da bi se naj male ribe metalo nazaj v vodo. — Ta nova naredba bode gotovo dobrodošla prijateljem ribolova v tej državi.
Brezsrčna mati.
Paterson, N. J. 6. junija. Zadnje dni je ponujala po mestu in okolici neka nepoznana mlada žena svojega 3 mesečnega deteta za $3. — Ker ga ni zamogla prodati za to ceno» ga je pustila sinoči na nekem praznem zemljišču blizu mesta. Policija je oddala najdenčka v otroško zavetišče; o brezsrčni materi pa ni duha, ne sluha.
Pokojnina za slepce.
Springfield, HL 4. junija. V zakonodaji se je danes sprejelo novo predlogo, na podlagi katere bodo dobivali v državi Illinois bi-
Pomenljiva vožnja.
New Orleans. La. Dne 5. tm. je
dospel sem iz La Salle, 111. par-nik Steel City naložen z raznim blagom chikaških in drugih trgovcev. S tem se je vendar enkrat otvorilo prometno zvezo ali črto med velikimi jezeri in tukajšnjim morskim zalivom po veletoku Mis-sisippi. Ko se bode to reko poglobilo glasom nove tozadevne postave se bo tovornina za. 80 odstotkov iz Chieaga do New Orle-ansa znižala. Ko je dospel gori-navedeni parnik v naše pristanišče, so ga pozdravljale številne parne piščalke drugih domačih, ali tukajšnjih parnikov in raznih tovarn. Jutri bode priredil občinski svet z županom na čelu na krovu tega parnika sijajen banket.
Samomor na grobu.
Saginaw, Mich. 7. junija. Danes se je ustrelil na tuk. Forest Lawn pokopališču 66 letni Friderik Hofert. Žaloval je za svojo pokojno soprogo že dlje časa ter si je torej poiskal tudi na njenem grobu edine tolažbe.
Preprečen beg.
Winnipeg, Kanada. 6. junija.
Sinoči je skušalo uiti iz začasnih ujetniških barak v Brandonu 1000 interniranih Nemcev in Avstrijcev. Pazniki in straže so zadnje dni že opažali, da nameravajo u-jetniki storiti ta korak. Ko so le ti skušali prodreti iz barak, je pričela policija nanje streljati. En Avstrijec je ubit, dva druga ujetnika sta pa smrtnonevarno ranjena.
Potres v San Francisco. .
San Francisco, Cal. 6. junija.
Danes dop. ob 9:51 smo čutili tukaj dva, precej močna, sekundo trajajoča potresna sunka, ki pa nista povzročila razen strahu ni-kake škode. Tudi razne druge potresne opazovalnice v državi Cal. so čutile ta čas vibracije na seis-m o grafu.
Umestno praznovanje 4. julija. Toledo, Ohio. 7. junija. V našem mestu ne bodemo obhajali letos praznika Progjašenja neodvisnosti kakor minula leta. Ne bo se streljalo s topovi in ne bo se spuščalo nikakega umetelnega ognja. Mesto je odločilo, da naj se ta dan praznuje, z velikim paradnim obhodom, kojega naj bi se udeležile municipalne oblasti, trgovska zbornica, razna delavska in druga društva ter šolska mladina. Ta načrt je izdelal župan Keller, ki trdi, da naj se letos preveč veselo praznovanje 4. julija opusti, z ozirom na sedanjo evropsko vojno.
Ček za $63.000.000.00.
New York. N. Y. 7. junija. Še
nikdar v zgodovini tukajšnjih fi-nancirjev ali bank se ni izdelalo naenkrat tolikega čeka, kakor ga je minuli teden naredila bančna tvrdka Kuhn Loeb & Co. na National City banko in sicer v znesku $63.000.000. — To • ogromno svoto mora plačati Pennsylvania železniška družba za prodane 4 odstotne bonde.
Tudi žrtev ribiškega športa.
Kewanee, 111. 6. junija. Frank Gc8trine (Gestrin!) je nameraval iti danes na Tov na ribe. Da bi ne zamudil napovedanega lova je slonel celo noč pred svojo hišo poleg neke ograje. Proti jutru ga je pa zaspanec le premagaj pri tem je strmoglavil preko ograje na tla in si vsled tega zlomil tilnik. Zjutraj so našli tega strastnega ribiči mrtvega na tleh pod ono ograjo; poleg sebe je imel košarico za ribe in več trnkov.
Nova iznajdba Marconi j a.
New York, N. Y. 6. junija. Iz
Pariza prihaja semkaj "poročilo, da je iznašel znani mojster brezžičnega brzojava Guglielmo Marconi aparat ali električno napravo, s pomočjo katere se lahko vidi skozi 2 čevlja debelo steno. Marconi se luthaja sedaj v italijanski vojni kamor ga je sam laški^ kralj povabil, da bo nadzoroval vojne brezžične aparate.
Velika naročila za Rusijo.
New York. N. Y. 5. junija. Včeraj je došlo 3emkaj iz Petrograda šest vladnih inženirjev, katere je poslala semkaj ruska vlada, da si ogledajo vse večje jeklarne in druga podjetja v Zedinjenih državah ter Kanadi. Ti inženirji zatrjujejo, da bodo nakupili' tukaj za $100.000.000 materijala za železnice, in dosti drugih strojev za tovarne.
Nesreča na železnici. La Crosse, Wis. 7. junija. Ker
se je utrgal minulo soboto v bližini našega mesta oblak, je neurje, ali nevihta povzročila o-gromno škode na železniških progah. Ravno istočasno je zavozil na Amherst križišču potniški vlak št. 5 preblizu nekega razdejanega mostu. Nekaj potniških vozov se je prevrnilo s tira v vodo pri čemur je bilo 8 oseb ubitih in več ranjenih. Ta nesreča se je pripetila blizu Lake City, Minn.
Predrzni vlomilci. Joliet, DI. 7. junija. Sinoči so vlomili neznani tatovi v tuk. državno kaznilnico ter so odvedli neopaževano $500. — vrednega wardenovega psa " Boxer ja." Da-siravno je to žival čuval nek posebni stražar, se je tem mojstrom posrečilo odvesti dragocenega psa. Oskrbnik kaznilnice Allen je vsled tega vloma zelo potrt in iznenaden.
Nesrečna vožnja.
Mount Pleasant, Mich. 7. junija. Ko se je vračala danes Edward Blockova družina z avtomobilom od neke šolske veselice domov, so se blizu železniške proge splašili konji nekega farmerja ter zadeli z vozom v avtomobil. Pri tem so bili ubiti trije Blockovi otroci; lastnik avtomobila, oz. oče in mati pa nevarno ranjena.
Linčali zamorca. Princeton Ky. 4. junija. V tukajšnjo kaznilnico je danes udrla dvanajstorica maskiranih mož, ki je z silo odvedla seboj zaprtega zamorca Arthur Bella in ga je nedaleč od zaporov linčala.
Aretiran ogledub.
Salt Lake City, Utah. 6. junija.
V mestu Ogden, so danes aretirali nekega Lorenz von Armina ker je hotel ulomiti v hotel Utah. Pri preiskavi se je dognalo, da je vohunil za Nemčijo. Pred nekaj meseci, je dobil večje svote denarja iz svoje stare domovine, najbrže v ogleduške namene. Denar je pa kratkomalo zaigral na kartah.
Obsojeni šerifi.
New Brunswick, N. J., 7. junija. — Povodom zadnje velike stavke, vršeče se v minulem januarju v Roosevelt, N. J., je «iilo na zatožni klopi več pomožnih šerifov .obtoženih nasilnega umora dveh stavkarjev. Izmed teh ie bilo danes spoznano krivim u-mora 9 pomožnih šerifov ter obsojenih v ječo ne manj kot 2 leti in ne več kot 10-let. Samo den izmed obtožencev je bil popolnoma oproščen. V zaporu čaka ob sodbe Še 16 šerifov.
Inozemske vesti.
Evropska vojna.
Przemysl padel.
Dunaj, Avstrija, 4. junija. — Nepopisno je veselje širom Avstro-Ogrske, ker je prišla danes semkaj presenetljiva vest o padcu trdnjave Przemysl. Našim in nemškim četam se je po tritedenskem .napornem obleganju posrečilo dobiti zopet v posest trdnjavo, katero so imeli Rusi približno 70 dni v svojih rokah.
Naše avstrijske čete so pričele korakati v to trdnjavo včeraj zjutraj ob uri potem ko sta padli zadnji dve predmestni utr€> bi št .10 in 11, kateri je avstrijska artilerija popolnoma razdejala. S padcem Przemysla se je zadalo sovražniku hud udarec, da ne bo mogel prodirati dalje proti Krakovem.
Vzrok przemyslskega poraza.
Amsterdam, Holandsko, 4. junija. — Dopisnik nemškega lista "Berliner Tagblatt" je že nekaj dni pred padcem Przemysla pro-rokoval, da ne bode ostala ta trdnjava dolgo v ruskih rokah. Glavni vzrok tega padca se pripisuje uspešni taktiki avstrijske artilerije, ki je zavzela utrdbe na severni strani Przemysla ter s tem pretrgala dovoz živeža in municije iz Lvova po glavni železniški progi.
Rusi so zavzeli to trdnjavo dne 22. marca t, 1. po 201 dnevnem obleganju; imeli so jo v posesti samo dobra 2 meseca ali 73 dni.
Lvov v nevarnosti.
London, Angltfa, 7. junija. — Iz Dunaja prihaja semkaj vest, da so avstrijske čete samo še 20 milj oddaljene od trdnjave Lvov, katero imajo sedaj Rusi v rokah.
Padec tudi te trdnjave je nedvomno pričakovati že v nekaj dneh.
Rusi na begu.
Dunaj, Avstrija, 6. junija. — Današnje uradno poročilo o bojnem položaju na severu se glasi sledeče: "Naše čete so Rusom za petami kateri bežijo v iztočni strani padle trdnjave Przemysl proti mestecu Mosciska. Dalje Se je našim tudi posrečilo prepoditi sovražnika pri Stryju, kjer so naši od Rusov zavzeli neki most blizu Zarawne, vodeč preko reke Dnjester. Tudi pri Kaluszi so naše čete pognale Ruse v beg.
da so italijanske čete po hudem boju zavzele višino Črnega vrha nad Tolminom (7400 čevljev visoko) odkoder imajo sedaj lep prehod ali pozicijo, da obkolijo in zavzamejo trg Tolmin. To je bila in najbolj vroča bitka, od početka vojne z Avstrijo. Zavzeli smo na severu: Caporetto, Dreznico in Čezsočo.
Dober plen. — Umikanje Rusov.
Berlin, Nemčija, 7. junija. — Ko so Avstrijci zopet zavzeli trdnjavo Przemvsl, je bilo v isti 7000 ruskih vojakov, kater^ so poslali v razne kraje kot vojne ujetnike. Takoj pri vhodu v Przemysl so zaplenili Avstrijci tudi 31 večjih topov in 30 strojnih pušk. Ruske izgube se kažejo na celi črt v ker se Rusi umikajo od reke San, Dnjester; tako se Rusi tudi umikajo iztočno ter severoistočno od mesta Černovice v Bukovini.
Otezkoče ob Soči
Ker je reka Soča vsled neurja hudo narastla, dela to italijan-kim četam dosti neprilik in oteŠ-koč, da bi isto prekoračile na gorifiko-italijanski meji. Poleg tega je na goriški strani v bližini Tolmina približno 200.000 avstrijskih vojakov po večini gorskih strelcev in artilerije, ki branijo Italijanom prehod. Vsa iztočna stran od Gorice do Trsta je dobro zavarovana pred sovražnikom.
Punt v Trstu.
Rim, Italija. 6. junija. — Iz avstrijskega obrežnega mesta Trst prihajajo semkaj poročila, da je nastala zadnje dni v tem mestu splošna ustaja alit punt.
Zatrjuje se, da so puntarji za netili več hiš in da je bilo mesto zadnje tri dni v rokah ustašev.
Italijani napadli dalmatinsko obrežje.
Rim, Italija, 6. junija. — Naši torpedni čolni so uničili vse podmorske kabelne, ki so vezali dalmatinsko otočje od suhega ozemlja. Istotako so porušile naše bojne ladje tudi vse svetilnike blizu omenjenega otočja ter poškodovale železniško progo med Cattaro in Raguso.
Napad na Tržič.
Rim, Italija, 6. junija. — Včeraj je skušalo več naših torped-nih čolnov obnoviti napad na važno avstrijsko pristanišče Tržič (Monfalcone). Ker se je pa pojavilo nad morjem nekaj avstrijskih aeroplanov, so morali naši prenehati "z obstreljevanjem. Vendar so naši torpedni čolni potopili več tovarnih ladjic, ležečih v tem pristanišču.
Poškodovana avstrijska bojna ladja.
Benetke, Italija, 6. junija.—Ko je dne 30. maja naša zračna flo-tila nameravala obstreljevati ouljski arzenal, se je avstrijska bojna ladja "Erzherzog Franz Ferdinand" umaknila nazaj v pristanišče. Pri tem je zadela na nek torpedni rušilec, ki se je potopil. Bojna ladja je bila pa vsled tega znatno poškodovana..
Velike izgube Italijanov. Dunaj, Avstrija, 6. junija. — Vojno ministrstvo je izdalo danes uradno poročilo, da so izgube Italijanov pri spopadu z našimi četami pri Črnem vrhu zelo velike. Na južnem pobočju tega hriba je ležalo 300 mrtvih Italijanov.	.. \
Pri Lavaronne in Folgariji se vrše še vedno hudi artilerijski boji. Italijani so nameravali pr» Sagrado prekoračiti reko Sočo — a so bili pognani nazaj.
Prva vroča bitka za Tolmin. Rim Jtalija, 4. junija. — Danes se je uradno naznanilo vest,
Boji na južnem Tirolskem, pm, Italija, 6. junija. — Na južno-tirolski „ meji v okolici Trentina se zadnje dni ni izvršilo nič kaj posebnega. Naše operacije se vršijo sedaj le protf Roveredu. Zavzeli smo dosedaj že vas Mat-tassone in Val Morbia v dolini Ai-sa .Naša artilerija je prizadela precej škode avstrijskim trdnjavam Luserna, Spitzverle, Beto* derle in Busaverle.
Italijani obstreljujejo Trent Rim, Italija, 7. junija. — Italijanski generalni štab, ki se nahaja sedaj v Bologni poroča, danes vojnemu ministrstvu, da se pomikajo naše številne čete po dolini Adiži proti Trentu in da se je pričelo že z obstreljevanjem tega mesta.
Nemški cesar pojde zopet na Dunaj.
London, Anglija. 7. junija. — Dne 11. t. m. se bode podal nemški cesar 'Viljem zopet na Dunaj v svrho posvetovanja glede sedanje vojne operacije na Laškem. Govori se, da je privedlo nemškega cesarja do tega slabo napredovanje avstrijske armade v spopadu z Italijo.
Nemci potopili 8 paznikov. London, Anglija. 5. junija. —
Tukajšni admiraliteti se poro-roča, da so nemški torpedni čolni tekom zadnjih 24 ur potopili 8 tovornih parnikov v severnem morju in sicer: danski parnik "Cyrus", švedski parnik "Lapp-land", dansko jadransko "Salvador", norveški parnik "Cubano", britski parnik "Inkum", kanadski parnik "Iowa", in welška parnika "Hirold" in "Victoria". Moštvo teh parnikov se je k sreči še pravočasno rešilo. Nemški torpedni čolni jim niso dali preje nikakega rešilnega znamenja.
Ruska bojna ladja potopljena.
Berlin, Nemčija, 7. junija. — Uradno se poroča, da je nek nemški podmorski čoln blizu baltiškega obrežja dne 4. tm. potopil veliko rusko križarko "Amur", istotako je potopil tudi nek nemški podmorski čoln V zalivu ali blizu mesta Riga rusko bojno ladjo "Yenisej".
Rumunija in Bolgarija.
Bukarest, Rumunija, 7. junija.
Rumunski kralj je podpisal danes dekret za splošno mobilizacijo. Iz tega je sklepati, da bode Rumunska že v neka i dneh priskočila na pomoč zaveznikom ter da je pričakovati vsak dan izbruha vojne. Rumuniji se bode pridružila tudi Bolgarija.

■i. m^ * ■■■■i

in društvene vesti.
NAZNANILO.
Nižje podpisani uradniki društva sv. Roka štev. 15 K. S. K. J., s tem potrjujemo, da se je naše društvo na svoji redni mesečni seji dne 16. maja t 1. enoglasno izrazilo radi poškodnine in poškod . ninskega asesmenta, da naj ostane vse pri starem do prihodnje konvencije, kakor je bilo to določeno na zadnjem glavnem zborovanju K. S. K. J.
Oeorg Flajnik, pred*.
Frank Cvetid, tajnik Math Klarich, zast.
IZJAVA.
Burdine, Pa.
Društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. J. se je izrazilo na svoji mesečni seji proti novi poškodninski točki ter se popolnoma strinja z resolucijo dr. sv. Štefana štev. 1 priobčeno v štev. 17 tega lista. Torej naj ostane ta zadeva pri starem, kakor je sedaj.
Za odbor: Frank Beck, preds. , 1	John Krek, tajnik
•t i Frank Primožič, zast.
IZJAVA.
U urada dr. Sv. Barbare 23 K. S. K. J. Bridgeport, Ohio
Naše drtrštvo je na redni seji .dne 9. maja razmotrivalo glede nove poškodninske točke za iz gubo 1, 2, ali 3 prstov in je bilo enoglasno sklenjeno da najtij stane po starem do prihodnje konveneije, kjer se naj ta zade v a reši.
Za društvo sv. Barbare št. 2o Anton Hočevar, predsednik Frank Hochevar, tajnik.
IZJAVA.
Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 60 K. S. K/ J.,Venona, 111 je na svoji zadnji redni mesečni seji dne 8. maja enoglasno sprejelo in odobrilo resolucijo društva sv. Štefana štev. 1 Chi cago 111. priobčeno v št. 17. tega lista dne 5. maja t. 1.
Naše društvo se popolnoma strinja s celo goriomenjeno resolucijo ali izjavo in želi, da o-stane cela zadeva glede poškodb pri starem, kakor dosedaj.
Wenona, 111. dne 27. maja 1915. Društvo sv. Janeza Krstnika štev. 60 K. S. K. Jednote Josef Brence, predsednik Frank Bezovšek, tajnik Martin Pirman, zastopnik.
NAZNANILO.
Rock Spring, Wyo.
Naznanjam, da* se je dr. Sv. Jožefa štev. 122 K. S. K. J. na redni mesečni seji dne 16. maja enoglasno izrazilo proti novi odškodninski določbi glede 1 — 2 ali treh prstov na eni roki.
Prihodnja seja bo šestmesečna in bi prosil člane zgoraj omenjenega društva da se vsi iste udeležite. Velikonočni čas bo do tistega časa tudi pretekel, torej oddajte na tej seji spovedne listke!
S sobr. pozdravom
Fran Plemel, zastop.
Ob enem se je sklenilo ali določilo, da naj vsak član (ica) poravna in plača svoje mesečne prispevke pred 25. dnem vsakega meseca. Član (ica) kateri(a) nanj (nanja) pripadajočih mesečnih doneskov ne poravna do dne. 25. v vsakem mesecu, bode z istim dnem suspendan (a) ter izgubi vse pravice do društva in K. S. K. J.
To naznanilo naj blagovolijo vzeti vsi člani (ice) v upoštevanje in ravnanje!
Za društvo sv. Petra štev. 30 K S K J.
John R. Sterbenc, tajnik.
9. 16. 6.
IZJAVA.
Gilbert, Minn.
Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 135 v Gilbert, Minn, je pri seji dne 24. maja razmotrivalo zadevo o novi poškodninski točki, ter izjavlja s tem svoj sklep da naj ostane zadeva podpore za poškodbe prstov itd. po starem, ali do druge konvencije.
Predlagano in potrjeno pri zadostnem številu navzočih čla
nov.
IZJAVA.
Aurora, Minn.
Slov. podp. društvo Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 K. S. K. J. v Aurora, Minn, je na svoji zadnji redni mesečni seji dne 24 maja enoglasno sprejelo in odobrilo resolucijo dr. sv. Štefana štev. 1. Chicago, 111. priobčeno v štev. 17. tega lista.
Naše društvo se popolnoma strinja s celo zadevo- glede po-škodninskega oddelka da naj o-stane pri starem kakor dosedaj.
Za društvo Marije sv. Rožnega Venca štev. 131 K. S. K. J.
Math Kostelich, preds.
John Roblek, tajnik Anton Smolich, zast.
NAZNANILO.
C&himet, Mich.
Iz urada Slov. .Katol. .Podp. Društva sv. Petra št. 30 K.8.KJ.
Članom (icam) goriimenova-nega društva se tem potom naznanja sledeče: Pri naši redni mesečni seji dne 23. maja je bilo sklenjeno, da bo to društvo od sedaj naprej obdržavalo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu, takoj po prvi sv. maši. Tedaj se bo vršila prihodnja seja dne 13. junija dopoldne, kakor gori navedeno.
Pečat.
Za odbor: Anton Indihar, preds. Frank Koshar, tajnik Anton Krchul, zast.
NAZNANILO.
Peoria, HI.
Iz urada dr. Marije Majnika štev. 154 K. S. K. J. Peoria, 111 S tem naznanjam, da je naše društvo sklenilo na svoji redni mesečni seji, da se popolnoma strinja s predlogo društva sv. Štefana štev. 1. K. S. K. J. in da naj ostane poškodnina po dolo čilu zadnje konvencije.
Mathew Papich, tajnik dr.
NAZNANILO.
Rockdale, 111.
Članice društva Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. v Rockdale, 111., so naprošene, da se pol noštevilno udeleže prihodnje seje, koja se vrši v nedeljo dne 13 junija.
Nadalje so članice naprošene, da naj vsaka članica prinese na to sejo mesečne prispevke in pri spevke od tiketov zadnje dr. ve selice, da se bode naredil potem poluletni račun.
Članice našega dr., bivajoče izven Rockdale,še enkrat opominjam in prosim, da mi dopošljejo do prihodnje seje društveni in Jednotini asesment ,ter spovedne listke, ker drugače, ali v nasprotnem slučaju sem primorana ravnati se po društvenih pravilih.
K sklepu pozdravljeni vse članice in člane K. S. K. J.
Marija Kostelec, tajnica.
NAZNANILO.
Springfield, 111.
Društveniki društva sv. Barbare štev. 74 K. S. K. J., ste vsi u-ljudno vabljeni, da se prihodnje seje dne 17. junija t. 1. v polnem številu udeležite. Imamo namreč več stvari za urediti; tako bode volitev predsednika, oziroma podpredsednika. Tudi naj se vsi društveniki zglasijo, ako so opra vili velikonočno spoved — ali ne? Tako tudi društvenice, katere spadajo k naši številki, ker i>otem se pošlje sporočilo duhov nemu vodju Jednote.
Prošeni ste tudi vsi člani in članice, da prinesete svoje certificate (policy) ali testamente na sejo, ali jih pa že popred izročite tajniku, da jih vknjiži v posebno mjigo, ki je zato pripravljena, ter dosedaj še ni bila rabljena. To ima velik pomen za vsakega, ako se primeri, da bi se certifikat zgubil. Torej ne iščite vzroka, da ri ne prišli na to sejo! Tudi bi bilo več složnosti in napredka, ako bi se sploh vsaki član vsake seje udeležil! Pozdrav vsem članom K.S.K.J. John Peternell, tajnik, 928 So. 15. St.
vse cenj. drugo občinstvo, da __ se te naše veselice blagovolili vdelešiti. Član, ki se iste ne vdeleži, bode moral plačati $l.— v društveno blagajno? to velja tudi za zunanje člane. To se je dolo čilo, da si malo opomoremo nafto društveno blagajno, ker moramo plačevati vedno dosti bolniške podpore. Zato naj se vsak član naznani tajniku na veselici, da se bode zaznamovalo njegovo ime. Še enkrat kličem torej vsem čla nom: Na veselo svidenje dne 12. junija! Tako vabim še enkrat v imenu našega društva vse Slovence in Slovenke. Vsi dobro došli S pozdravom
Louis Andolšek, tajnik.
IZJAVA.
Crested Butte, Oolo.
Društvo sv. Jožefa št. 55 K. S. K. J. se je na svoji zadnji redni mesečni seji dne 22. maja izrazilo, da naj ostane poškodnina pri starem, kakor doedaj.
Math Skala, tajnik
IZJAVA.
Indianapolis, Ind., 31. maja.
Naše društvo v. Družine št. 151 K. S. K. J. se je na svoji zadnji seji dne 2. maja t. 1. izrazilo proti novi poškodninski točki in se se strinja z resolucijo društva sv. Štefana št. 1., objavljeno v tem listu.
»
Z bratskim pozdravom
Jernej Stanfel, predsednik. Frank Jdizar, tajnik. Frank Zupan, zastopnik.
NAZNANILO.
Steelton, Pa.
Vsem članom društva sv. Alojzija št. 42 K. S. K. J. v Steelton, Pa., naznanjam, da bomo obhajali našega društvenega patrona dne 21. junija. Na ta dan bode peta sv. maša ob 9. uri za vse žive in mrtve sobrate.
Dalje poročam, da bode zvečer zabava, na kateri se bode vršilo žrebanje zlate ure, katero je društvu podaril naš darežljivi sobrat Anton Žlogar, za kar se mu na tem mestu v imenu celega druš tva najtopleje zahvaljujem.
Prosim, da bi se vsi člani vde ežili sv. maše na gorioznačeni
dan. Katerega ne bo--se bo
njim postopalo po društvenih pravilih. Vsi člani naj se zbere ob 8 uri v dvorani in ob pol de betih (8:30) bodemo odkorakali z zastavami v cerkev.
Ravno tako prosim, da se vsi člani vdeležite večerne zabave *ripeljite seboj svoje družine, svoje znance in prijatelje. Vstop nina za nečlane je samo 15c, ženske so proste. Za dobro postrežbo ali dober prigrizek in mrzlo pijačo bode preskrbljeno. Z bratskim pozdravom
Anton Hren, tajnik.
NAZNANILO.
Denver, Colo.
Iz urada društva sv. Roka štev.
13 K. S. K. J. v Denver, Colo., se tem potom naznanja, da se je na zadnji redni seji določilo prirediti veselico in sicer dne 12. junija zvečer v John Predovichevi dvorani. Veselica se vrši v korist društvene blagajne.
NAZNANILO.
Rankin, Pa. Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 71 K. S. K. J.
Tem potom opominjam vse one Člane, kateri se še niso skaza^i s spovednimi listki ali spričevali, da naj to uredijo na prihodnji društveni seji, ki se vrši dne 13. junija t. 1. Sedaj je zato že zadnji čas.
Kdor se ne bo ravnal po tej določbi ali drUštv. in Jednotinih pravilih, se sam sebe izključi iz društva ter Jednote.
Zaeno opominjam tudi vse one člane ,ki radi zaostajejo z vpla čevanjem asesmentov, da naj se držijo bolj vestno reda; s tem se bo prihranilo veliko sitnosti odboru in posameznim članom.
Z brat. pozdravom
Frank J. Habich, tajnik.
IZJAVA.
Rock Springs, Wyo.
Naše društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. je sklenilo dne 9. maja t. 1., da naj ostane1 podpora za poškodbe na rokah pri starem in se popolnoma strinjamo z ukrepi, ki so bili narejeni na zadnji konvenciji.
S pošto van je za odbor
Johana Ferlic, tajnica.
LaSalle, BI.
Kako smo se Slovenci radovali tukaj dne 30. maja t. 1. redke slavnosti naše naselbine, ko smo praznovali dan nove maše Rev. Ivan Plaznika ! Marsikdo si je štel ta dan srečnim, da je dočakal ali doživel tukaj v Ameriki dan nove sv. maše. V srce me je
U
m videla lan č. g. novomašnika, ke je stopal v spremstvu č. gg. duhovnikov in malih, belo oblečenih to-varšic z vencem na glavi, ki so nesle na svileni blazinici venec, med njimi se pa blišči kelih, znamenje ali simbol mašnikovega poklica. Vse je tako nekako veličastno in pobožno spremljalo c. g. novomašnika v hram božji do altarja, kjer je prvikrat daroval in opravil nekrvavo daritev Go-apodu nebes in zemlje.
Gotovo je tedaj molil in prosil naš novomašnik večnega Boga za svoje ljube, še žive stariše, razne sorodnike in znance, da bi dodelil Večni vsem svoj blagoslov in da bi se enkrat skupaj seŠli z novomašnikom vred v svetem raju! Saj se je vendar naš novi duhovni pastir odpovedal svetu, ter želi delovati le v Vinogradu Gospodovem, da nas enkrat vse pripelje k Bogu.
Torej dragi mi stariši, sorodniki in vsi rojaki, ter bratje in sestre v Kristusu! Poslušajte radi glas in nauke duhovnikov; ti nauki niso njih nauki, temveč nauki in glas Boga samega, ker du hovni so božji namestniki. Delu;j mo in živimo po teh naukih! Sa, nam veli Večni Izveličar po svojih namestnikih: "Pridite vsi, ki ste: obteženi in Jaz vas bom poživil!" Obračajmo se k Jezusu in Mariji, ki nas tako milo kličeta in vabita v nebeški dom, v kraj. kjer ni trpljenja, ne solza in ne gorja. Izrazimo tudi želje, da bi č. g. novomnašnik molil pri sv daritvi za nas in tudi mi molimo za njega, da bi srečno v milosti božji in dobro pasel njemu izro čene ovčice. Da bo kmalu ena čreda, en hlev in en pastir, to namreč Jezus Kristus sam, to •Vam želim č. g. novomašnik imenu vseh Slovencev in Slovenk ki smo se vdeležili Vaše nove maše. Ta dan bode nam'osta v trajnem spominu do groba, namreč dan nove sv. maše dne 30 maja 1915 v cerkvi sv. Roka, La Salle, 111.
Magdalena Plevelj.
La Salle, HL
Kako nestrpno smo pričakovali La-Sallečani 30. maja, ali dneva prve nove sv. maše, katero je da roval Rev. John Plaznik v naši slovenski cerkvi. Naše veselje se je podvojilo, ko se je prikazalo o značeno dopoldne zlato solnce na horizontu po toliko dnevnem deževju. Da, krasno dopoldne je poveličalo to izvanredno sloves nost, prirejeno v počast našemu domačinu in rojaku Rev. J. Plaz niku.
Kmalu po 9. uri pričel se je pomikati sprevod 7 raznih društev z godbo na čelu proti cerkvi sv. Ro ka. Cerkev je bila v ta namen lepo okrašena z zastavami, zelenjem in lepim primernim napisom nac uhodom. Ljudstva se ie trlo oc blizu in daleč tako, da je moralo stati polovico vernikov zunaj vsled pomanjkanja prostora v hiši božji. Pri prvi daritvi so č. g. novomašniku asistirali: Rev. Ven-cel Šolar, O. S. B., Rev. Franc Ša-loven, Rev. Anton Sojar in bogo-slovec Ed. Broggar, Louis Schorn, Frank Sheridan in še druga bo-goslovca. Rev. A. Sojar iz Chi caga je imel ginljiv slavnostni govor o pomenu duhovskega stanu in dolžnosti vernikov, da naj svoje duhovnike vedno spoštujejo. Ginljivo je bilo tudi petje doma čega cerkvenega zbora na koru. Po sv. daritvi so priredila vsa društva špalir č. g. novomašniku.
Popoldne krog 3 ure se je vršil v veliki in krasno opremljeni He glerjevi graščini na hribu pri Še-)atovih sestanek povabljenih gostov. Bilo jih je približno 200. Ta banket je počastil krog 6. u-re zveč. tudi mestni župan Mr. Orr in Dr. Farney. Novomašniku v počast je zapel Diletantski pevski klub nekaj lepih pesmi v pozdrav, tako so se glasile tudi kasneje naše mile narodne pesmi v veseli družbi ker je prišel na to slavlje znani organist Mr. Malo-vich iz Jolieta v spremstvu ta-mošnjega kaplana Rev. Škura.
Tovaršica novomašnika 131etna Marija Šebat je na banketu pozdravila novomašnika s sledečimi besedami, koje je zložil v ta na. men Mr. J. Z.
POZDRAV NOVOMAŠNIKU IV. PLAZNIKU.
(La Salle, HI., dne 30. maja 1915.)
ozdravljena, pozdravljena !kli družba ti čestita; Vsa prazniško opravljena. —
Z obrazov se Vam Čita Veselje, radost; — sloga, mir Srce Vam vsem navdaja, Ko v družbi naši nov pastir
Se dušni tu nahaja. — Pozdravljen torej prav srčno
Sobrat nam Ti po rodu, Ker zbral si naselbino to
Za prvi dar Gospodu. "Pozdravljen novomašnik nam. Smo klicali goreče, Ko skupno tjakaj v božji hram, Smo stopali molčeče. — In z nami vred pozdravlja Te, Glej zunaj vsa narava; Ker v majniški obleki se Zdaj poje Bogu slava. — Ko stopil danes pred oltar, Si prvič Ti Gospoda, In dvignil v spravo Njemu dar, Tedaj se je priroda Zbudila vsa. — Glej majski cvet Je dan ta Tvoi okrasil, — In petje ptic, ter klic njih spet
V	naravi se oglasil. — Naš farni zvon na vse to je Prav miloglasno spremljal; Molitev, vernikov želje,
V	nebeški dom odpremljal —
Ko "SURSUM CORD A" si zapel Pred Bogom in Marijo; Tedaj si v svoje roke vzel Presveto Evharistijo. — Daritev mašno Bogu v čast, Boš dan za dnem opravljal; Nauke Njega v Cerkve čast Oznanjal boš, — proslavljal. — Naj Tvoje delo bi v korist Nam bilo v zgled začeto; Ko božji nauk oznanjal čist Boš mir, ljubezen sveto. •V Vinogradu Gospoda le Deluj in moč posveti, Da enkrat skupaj v raju se, Tam vidimo objeti! —
Gotovo bode ostal dan 30. maja ali dan prve nove maše v La Sal-luJ marsikateremu v prijetnem spominu! Novomašniku pa še enkrat kličemo: Obilno blagoslova božjega!
Poročevalec.
mi prijatelj tako daleč od te bom imel vseeno v _ minu. Mir in pokoj tvoji duši?* Valentin
ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da se javno zahvalim vsem, ki so pripomogli k prekrasni slavnosti v La Salle, 111., dne 30. maja t. 1. Prisrčna hvala č. g. župniku Frančišku Ša-lovenu za vso njegovo skrb in prijaznost in tuli vsej častiti duhovščini, kakor tudi pevovodki nji, pevcem in pevkam, vem sorodnikom, darovateljem, prijateljem in obiskovalcem. Hvala društvom in godbi. Hvala lepa tudi darovalcem in obiskovalcem iz Jolieta in Chicaga. Da bi vseh imena navajal, bi vzelo pre več prostora. Zatorej vsem še enkrat: Bog povrni! Vafe se bom spominjal vsak dan. Vaš hvaležni
Rev. John Plaznik, Chicago, 111., dne 4. junija 1915.
Pueblo, Colo.
Cenjeno uredništvo:— Nisem se namenil razpravljati
o tukajšnjih delavskih razmerah ker so itak slabe, kakor povsod. Opisal bom raje nekoliko o po. litičnem gibanju tukajšnjih" Slo. vencev. Že večkrat sem čital iz raznih krajev, kako vrlo se zanimajo naši rojaki za državljanske pravice; v nekaterih krajih pra? dobro, v drugih pa zopet slabeje. Sitno in težko je za prosilca državljanskega papirja, kadar ne more ali ne zna odgovoriti na kako važno, stavljeno mu vprašanje po sodniku.
Slične stvari so se dogajale tudi že v našem mestu, o tem sem se sam osebno prepričal. Sodnik je vprašal nekega našega rojaka o ustavi ali konstituciji, — p® re. vež ni znal odgovora. Vprašal ga je še nalašč, Če je ustava tako velika, da bi šla v tole sobo? Prosilca je bilo zelo sram, ker so se temu vprašanju vsi navzoči smejali; tako ni dobil dotični rojak druzega papirja, ker ni znal odgovoriti na tako lahko in vendar važno vprašanje o ustavi.	J
Da se pa v prihodnje ne bi kaj takega dogajalo med tuk. Slo-, venci, je tukajšnji Soc. klub, oz. odsek Soc. kluba sklenil poučevati vse dotične rojake, kaj je vse treba znati onim, kateri nameravajo postati ameriški državljani. Prvi poduk se je vršil minulo nedeljo dne 6. junija v Roj-covi dvorani dopoldne. Ti poduki se bodo še nadaljevali v prihodnje.	, 3
Kdor se zanima za to velevažno stvar in hoče izvedeti več podrobnosti glede poduka itd., naj se obrne na tuk. Socialistični klub ali pa zdolej podpisanega.
Želel bi, da bi postali vsi ameriški Slpvcnci sinovi ali državljani naše mogočne in velike ameriške republike.
S pozdravom
Anton Oblak,
1235 Taylor Ave., Pueblo Colo.
Standard, 111.
Cenjeni g. urednik:—Kaj ne, tako naglo nam teko dnevi živ-jenja naprej, kakor ptice po zraku? Leto se nam za letom umita v večnost, ker smrt nikedar ne počiva.
Tako smo dne 30. maja zopet dočakali praznik Decoration Day, ti je bolj posvečen mrtvim. Znan je nam še iz stare domovine 1. nov., tu ga pa nazivamo VenČa nje grobov. Marsikdo je pohitel ta dan na grob svojih dragih.— koliko zdihov, spominov in želja je bilo na ustnah onih, ki so ta dan kleqali ob grobu svojih bla-gopokojnikov. Točil je solze sin ali hčp za svojim očetom ali materjo, brat ob bratovem ali sestrinem grobu itd. V znamenje še vedno živega spomina in lju jezni do pokojnikov so ovenčali grobove. Spominjali smo se svoj cev, s katerimi smo bili pred letom dni še skupaj, a danes pa že cveto lilije na njih gomilah.
Še večja žalost je pa bila onih. ki sploh ne morejo obiskat grobov ali zadnjega bivališča pokojnih dragih. Na stotine in stotine je takih, ki so zatisnili svoje oči na bojnem polju tamkaj v tujini. 3osti izmed preostalih sorodni-tov ne bo znalo, kje jih krije okrvavljena tužna gruda! Le zdihi in spomini bodo hiteli v one kraje, kjer padajo junaki za domovino.
Tako sem tudi jaz zvedel, cU je padel zadnji dni na bojnem polju neki moj dobri znanec in prijatelj. Spaval bode za večno z drugimi prijatelji in sovražniki, ter ne bo več videl svojih dragih svoji ljubljeni domači vasi. Le drevo ali kak grm s priprostim esenim križem bode krasil njegov grob. Čeravno spavaš dragi
KAKO UMIRA SLOVENSKI VOJAK.
Vojni kurat g. Fr. Zagoršak piše svoiemu prijatelju dne 22. februarja :
Pišem ti štiridesetokrat, včasih več, včasih pa manj, kakor mi je pripuščal čas. Ali si ti vse dosedaj dobil?
Vsak dan prihajajo novi bolniki, novi ranjenci, drugi odhajajo, ti ozdravijo, dru^i umirajo. Najbolje bi bilo kot bi imel pet rok in enako veliko nog, ker pri vsej, še toliko skrbi, mi tuintam vendar eden ali drugi uide nepreviden v vednost. Drugi pa sploh o sprevidenji! nočejo ničesar slišati, ali pa pravijo, da je še čas, da-si že stojijo z eno nogo v večnosti. Največje pozornosti in pazljivosti pa je treba pri nalezljivih boleznih, ki so pogoste in nevarne. Legar je sedaj prav pogosten ter jih tudi mnogo umrje. Malo sliko, da si moraš vsaj za silo predstavljati, kakšno je naše delo. Soba, približno tako velika, kakor večja obednica, kjer leži 19 vojakov, bolnih na želodčnem tifusu. Nekateri so silno slabi, dva sta ravnokar umrla. Bil sem pri njima ter jima še podelil papežev blagoslov. Odejo čez glavo, ker je u-mrl. Končano. A treba je tolažiti druge, jih spre videti ter spraviti z Bogom. A kako? Ne morejo več govoriti. Pokažem mu križec ter dam znamenje, da naj moli. Ganljivo! Solza za solzo mu privre v oči. Revež joka! Sluti namreč, da se kmalu preseli v večnost in da bo treba dajati račun strogim Sodnikom. Mirno mu dam odvezo. Ustnice šepetajo: usmiljenje, usmiljenje! Marija, Marija! Se mu podelim sv. poslednjo olje ter papežev blagoslov ter hitim daje, ker tudi druge je še treba potolažiti. Vse to traja le nekaj tre-notkov, ker ni časa. Bolnikov je mnogo in treba je pomagati tudi zdravnikom t>ri obvezovanju in drugemu delu. Čez male pol ure pridem nazaj pogledat, in res, revež je izdihnil ter se preselil v boljšo večnost. Bog mu bodi mi-ostljiv!
Naš prvi oče, Adam je imel v raju tudi vsaj to udobnost, da mu ni Eva pravila o lišpu drugih ifensk.
Razne stvari.
O tobaka. Najobičajnejše sred fltvo za razdraževanje človeških čustev je tobak, pa naj si ga ka dimo iz pipe, ali ga njuhamo ali ga puhamo potom cigaret in amotk v zrak"— tako je pisal E-manuel Kant. Slično je mislil tudi Voltaire o tobaku. Ko mu je nekoč nekdo dejal, da je tobak naj večji sovražnik človeštva, mu je odgovoril šaljivi filozof: "Gotovo, toda ne pozabite, da moramo tudi svoje sovražnike ljubiti." — Tolstoj, ki je bil v mladosti stra sten kadilec, je pisal pozneje: "Nikotin uspava vest. Potreba kajenja raste z željo, da zadušimo občutke kesanja. Kajenje nam sploh zatemni pamet in je naj boljša priprava za vsako delo, za umor, tatvino, igro in druge zablode." — Znameniti vojskovodja Moltke, ki je imel tudi filozofsko žilico, je dejal, da je edina razlika med človekom in živalijo ta, da niti ena žival ne pusi. — Napoleon je bil velik prijatelj tobaka, ki ga je ponjuhal baje vsak mesec po en funt. — Nemški pisatelj dr. Eduard Maria Schrank je napisal celo knjigo o tobaku z na slovoni: Anekdote o tobaku, historična beležnica. — Tudi Bis marek je bil hud tobakar in je pušil neprestano, a vendar je bil večji kot vsi nemški cesarji!
Iker so topovi vedno mogočnejše grmeli. Častnik, ki je poročal, se je z iskrenimi besedami posloval od neveste, novoporočeni soprog je moral v strelski jarek, a mla da žena je sla domov. M
S.
K.
jednote.

gore, blizu cerkve Božjega groba in v Oetsemanskem vrtu se vežba- ^ POŠLJIMO DAB
Perzijski recept.
Oeški 41 Svčtozor *' priobčil je sledečo zgodovinsko anekdoto: Ko je bilo 1. 996. v Perziji vsled vojne pomanjkanje živil, je izdal tedanji perzijski vladar Abdul A-zud-al Daulah originalno odredbo. Kakor vedno in povsod so bili tedaj tudi v Perziji oderuhi, ki so višali cene živilom. Denar, ki ga je vladar delil med ljudstvo ni pomagal. In tako je vladar izdal sledečo originalno odredbo : "Mi Abdul Azud-al-Daulah, kralj kraljev, gospodar sveta, naznanjamo s tem, ker smo prepričani, da so morebijimi (trgovci z deželnimi pridelki) v naši državi skoro številnejši, nego siromaki, da smo se namenili izravnati to raz liko. Zato ukazujemo, da se za vsakega siromaka, ki se najde v naši državi, prime enega morebi-ja ter pribije za ušesa na vrata njegove hiše. To se ima ponavljati tako dolgo, da se število izravna.", To originalno sredstvo je delalo čudeže, cene živilom so čudovito padle itd. Seveda Perziji!
jo turški vojaki. v Jeruzalem je poln Turkov, Čerkezov, Arabcev in Kurdov, med katerimi vzbujajo pozornost nemški častniki s svojimi visokimi postavami.
Tragične posledice pomote vojne pošte.
Deželnobrambno divizijsko sodišče na Dunaju je razpravljalo te dni o nekem tragičnem slučaju. Šofer Ludovik Zochmann. je bil obtožen, da je ubil svojega-brata Karla, ki se je šele pred kratkim vrnil z bojiža. Med obema bra
•VOJZII DRAGIM KA ALTA*. Pošiljamo 4enar v staro domovino: V stari domovini Izplača denar c. k.
poftta:	
Najnižje denarne eeae:	
10 kron pošljemo za____	
25 " «< tt	
50 " " n	
100 " t* tt	
500 " tt ti	
1000 " tt tt	
Pri jteh cenah je poštnina že vraču-	
nana.	
Denar
naložen
E"
nas
Pasita na nato prave cene denarja
Pošli jatve in pisma naslovite na:
toma je prišlo namreč do konflik MB A „cirT . ,	T j .. .. .	AMaKISANoKI SLOVENEC
ta, ker ,ie Ludovik sumil, da ima
Karel razmerje z njegovo ljubico | Ernestino P. Ljubosumnost obto-
Joliet, Illinois. Vse naše poslovanje je jamčeno.
Nekaj številk.
V evropski Rusiji hodi v nižje (ljudske) šole izmed 1000 prebivalcev 42 otrok, ravnotako tudi v Srbiji, v Rumuniji 50, v Italiji 84, na Grškem in Bolgarskem 96, na Španskem 107, v Belgiji 124, na Danskem 132, v Avstriji 140, na Francoskem 143, na Švedskem 146, v Nemčiji 147, na Angleškem 150, na Norveškem 153, v švici 154, na Holandskem 160. Srednja šola pride na Ruskem na 120.000 prebivalcev v Srbiji na 130.000 v Bolgariji na 150.000. Med 1000 ruskimi rekruti jih ne zna ne brati ne pisati 620, v Rumuniji 690, v Srbiji 796, v Italiji je med 1000 rekruti 307 analfabetov, na Grškem 300, v Avstro-ogreki 220. v Belgiji 83, na Francoskem 40, na Hplandskem 21, na Angleškem 10, v Švici 4.6, na Danskem 2, na Švedskem 0.8, v Nemčiji 0.4.
Združenje čeških strank?
Vodja češke klerikalne stranke dr. Hruban, je začel akcijo, da bi se na podlagi skupnega stvarnega programa združile vse češke stranke. Ta program je že izročen voditeljem vseh čeških strank Konservativni krogi so temu predlogu zelo naklonjeni, druge stran-1 ke pa so skrajno rezervirane.
ženca je povzročila usodepolna | ^^^^^^^^^^ pomota vojne pošte, ki je več razglednic, ki jih je poslala Erne-stina P. Karlu Zochmannu, dostavila drugemu, istotako na vojni I se nahajajočemu. bratu Ludovika Zochmanna. Ta je opozoril Ludovika na vsebino pisem. Ko se je Karel vrnil, je prišlo najprej do| spora, tekom katerega je Karel zagotavljal Ludovika, da nima nobenega razmerja z njegovim dekletom. Ko pa je prišel zvečer j pijan domov, je pričel dražiti Ludovika, ki je postal še bolj ljubosumen in je končno zaklal svojega
brata. Ernestina P. je pri zašli-1 1 F. GRILL'S DAIRY šanju priznala, da je faktično i-llSIS W. 22nd S1.. Chicago. ///. mela Karla rajše, nego Ludovika. Pozor gospodinje! Ako rabite pri
Zadeva ie bil« končnn isrrn^nn «°,podin^tvu sveže mleko, dobro , v , J DUa.vkoneno lzrocena sladko, aU klalo smetano, (Cream) deželnemu sodisču, ker morilec ali okusno, doma narejeno maslo, za časa zločina še ni bil prezenti (Batter) oglasite v moji mlekarni.
~	• vi v . .	I Jaz prodajem mleko, ki je pasterili
ran, čeprav je bil ze potrjen. | ziranof dobiJvam g& naravŽort od far-
merjev. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Depart-1 ment) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno.
TEL.: CANAL 6027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
Posebne vrste tobakarji
je varno shranjen.
» aioveneem, da nlagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim ugotovimo v*dej kulaatno
Plačujemo po 1% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo 81ovenee in (e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nae' lahko nalagate denar če ftivite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. driav.
Dva člana K. 8. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. in g. Joe. F. 8krinar.
Naša banka , je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Počiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnlftjam kurzu. Oddajamo v najem varnostne ikrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je dopozitni urad za mesto Joliet, za okraj W11L ta driavo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $100,000.
Poštni zavoji za Ameriko.
Italijanska vlada je odredila da se več tisoč namenjenih poštnih zavojev, ki so bili iz Avstrije in iz Nemčije poslani na švicarsko in na italijansko mejo, nazaj pošlje, ker sta angleška in francoska vlada sklenili, zapleniti vsako ladjo, ki bi vozila pošiljatve iz Avstrije ali iz Nemčije v Ameriko.
so nekateri necivilizirani narodi. ?,a,r?ntl5a,m ah Jam.čim» daJ« naravno. it- i • , ,	. . . . I Mleko take vrste je posebno priporo-
Himalajska plemena si delajo V|&ti otrokom refencem
sneg in led nekake male hodnike, napolnijo jih s tobakom, katerega zažgejo. Potem pa se vležejo na | tam: rob hodnikov in požirajo dim. Na podoben kompliciran način se naslajajo prebivalci Vay Yorka v Avstraliji. Ti kade neke vrste ogromne cigare, nabašejo si namreč kakega poldrugi meter dolgi debeli izvrtani kos bambusa s
Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem času. Za obilna naročila se toplo priporo-
mAJVJC CHILL. 18 IS W. 2 2nd -/"*.. Chiemgm. III.
TurkLnje v telefonski službi.
Ko so pred nekoliko leti na Turškem vpeljali telefonske zve ze, se je kmalu pokazala potreba po ženskem osobju. Kljub oviram, ki jih je v tem oziru delala turška vera, se je vprašanje vendar rešilo tako, da so Turkinje vstopile v telefonsko službo. Verskemu predpisu, da mora imeti Turkinja popolnoma zakrit obraz, so zadostili na ta način, da nosijo telefonske uradnice popolnoma tenko belo pokrivalo, ki jim zakriva tudi obraz. Mohamedanke so jako vestne in sposobne tele-fonistinje ter žive v lepi slogi s predpostavljenimi evropskimi u radniki. Staroverskim Turkom seveda ni všeč ta novost med turškim ženstvom in bi jo radi odpravili, a čas bo pač močnejši nego njihova konzervativna priza devanja.
Vojaške besede.
Beseda rekrut izvira od francoske besede recrue, ki znači naraščaj. Oranatnik je bil oni, ki je metal ročne granate. Beseda granata prihaja iz latinske gra-num, zrno, ker je bila to kroglja, napolnjena z zrni smodnika. Pionir prihaja od francoske besede pion, kar znači pešca. Huzar je madžarsko dvajseti,Mter je ogrski kralj Matija Korvin ukazal, da mora biti vsak dvajseti vojak jezdec. Dragonci so srednjeve ški dragonarji, papeški suličarji ki so imeli na koplju praporček z zmajem. Kirižarji so imtuovani po francoskem cuirasse. Cuir je koža in kiras je bil prvotno oklep iz kože.
JAVNI NOTAR
1N4 N. Chicago Ave., JoUet, m.
prav močnim tobakom ter kade to izdeluje vsakovrstne pravoveljavne li-n	j	i s tine in izvršuje vse v notarsko stroko1
Ogromno Cigaro tako dolgo, da I gtjad&inče zadeve za Združene Driave
popadajo omočeni na zemljo. Žene v Paraguayu "čikajo" zeleno tobakovo listje. Posebno intimne! prijateljice se f>očaščajo s tem, da si vzamejo čik iz ust ter ga zalo-| žijo v "kljunček" spoštovane go-spe posetnice. Mezopotamska plemena si izdeljujejo posebno slaščico "buka," sestoječo iz tobaka, sode in vode. Dober tek!| ZMtopnik rtLtnih porodnih druib.
Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle.
owuc iu »fipujc isc . iivmuuv euvau
spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Frank Petkovšek!
780 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS.

"NASLOV"
V slučaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohiltva (hišne oprave) kakor: peči j, postelje,-omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za eene ia pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skulnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebni*.
' -	s//,/,,/,.;„.■//, ■//„,„. „„////,/,//,/„//,/, ...■.'„/„,,, ■ /
17,000 oseb v Belgmdu brez strehe.
"Nowa Reforma" poroča po srbskih "Radničkih Novinah": V belgrajski občini so našteli 6500 rodbin, ki štejejo 17.000 do 18.000 oseb, ki so brez strehe. Občina podpira te rodbine tako, da plačuje rodbinskemu glavarju 30 vin., ostalim članom rodbine pa po 10 vin. na dan. Belgrajska ob čina je, odkar je izbruhnila voj ska, izplačala 488.515 dinarjev. Izdatki v ta namen so zdaj poskočili mesečno na 75.000 dinarjev. Na vlogo občine vladi za podporo ni vlada ničesar odgovorila.
"Figaro*' pripoveduje o nenavadni vojni poroki: V neki vasi v okolici Verduna se je pred krat kim vršila originalna francoska poroka. Poroka se je vršila v šoli, v dvorani, okrašeni z venci in vojaškimi znaki, v navzočnosti mnogih vojakov v uniformah. Ženin je pri vedel nevesto k mizi, kjer je sedel častnik, ki je imel pred seboj odprti državljanski zakonik. Zunaj so grmeli topovi in prasketale strojne puške. Častnik je nadomeščal župana ter poroSll mlada Človeka. Samo to je bilo, da je svatba trajala le kratek čas,
Strossmayerjev spomenik v Oseku.	,
Kipar Rudol£ Valdec je dogoto-vil model za spomenik, ki se postavi škofu Strossmayerju v Oseku. Spomenik bo vlit iz brona in bo veljal 40,000 K. Zbranih je 2e 33,000 kron.
Bogato dedšcino
zapušča trgovskim sirotam praš.r^^oplo^pri^roča Sloveneem v Wa^ kega okraja te dni v Pragi umrli' egaB in 0 ° *** drogist František Heiner. Oporoka umrlega trgovca določa, da se naj njegovo, skoro 500,000 kron broječe premoženje varno naloži ter porabi čim bo naraslo 1,000.000 kron, za
1 ?2EviSf' Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali *' managerjev'9 in opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira is Kranjskega: brinjevec, tropinovec in tfl-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem is kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gten-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo ie kedaj na trgu. Prodajam samo na debele. Pišite po eenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
NAZNANILO.
Ruska velikonočna darila našim vojakom.
''Pester Lloyd" priobčuje iz pisma nekega vojaka 3. pehotnega polka sledeče; "Na velikonočno nedeljo smo doživeli zanimiv slu čaj. Po solnčnem vzhodu je pri šel ruski parlamenter, ki mu je sledilo mnogo vojakov. Približali so se našemu strelskemu jarku, nam podali roke ter nam dali ci gar in cigaret. Zvečer so Rusi zopet prišli ter nam izročili tele, ki smo ga hvaležno sprejeli ter pojedli."
Pečen krompir.
Dunajska občina je izdala dovolilo, da sme, kdor prosi, na javnih prostorih peči in prodajati krompir. Potrebni krompir lahko dobiva od občine. S tem ho 3e občina pomagati tistim, ki vsled uvedbe krušnih nakazil ne morejo izhajati z določeno množino kruha.
Jeruzalem' — vojaški tabor.
"Frankfurter Zeitung" poroča da izgleda sveti Jeruzalem kakor vojaški tabor. Na bivšem tempeljskem targu se vrife ljudska zborovanju, na planotah Oljske
S tem naznanjam, da se je ne-j na kaj iiaših domačinov naselilo v ustanovitev sovi katoliški naselbini v Alaba-
' ' Zavoda Františka Heiner ja za mi, kjer ni snega, ne slane in ne j trgovske sirote."	I neurja.
Podnebje v tej državi je fino, Novi avstrijski topovi I zemlja in voda dobra. Od tu se i
vr •	v , <<T, . „ „ ,, lahko pridelke proda in drugam
Vojni porocevalec "Frkf. Ztg." T>0šilj«.
poroča iz poročevalskega stana	. . .
dne 5. maja: V sedanjih zapadno-L ™eI*mo * Poročila: galiških bojih igra ena izmed av- .T4he Catholic Colonization So-strijskih baterij 42 centimetrskih K* °f £ f/.^ Priporočena je havbic zelo važno vlogo. Strašen *udl.04 Sofijskega urada v Ala-je učinek teh pri Škodi vlitih to- baim-
pov, ki so bili prvotno določeni piiite meni pojasnila! Lahki za obrambo obali. Ti topovi so pri kupni pogoji l Tarnovu streljali na razdaljo 12	Math Oesar,
km. Učinek je še strašnejši, kakor 1900 W. 22nd St., Chicago, 111 oni nemških 42centimetrskih mož-	Telefon Canal 80.
narjev, ker so krogle še za 300 f 2.10—8.1015 kg. težje. Vsaka krogla uniči vse v krogu več sto metrov. —
Kdln. Ztg." poroča iz poročeval-l	PRIPOROČILO,
skega stana: V veliki bitki v za-
padni Galiciji niso igrali samo I Rojakom sobratom v Waukega .^ 42centimetrski možnarji, marveč nu in North Chicagu priporočam U 1900 W. 22nd St
Pozor krajevna drnštva K, S. K. J.
Kadar potrebujete aova draftrma pravila. Se« ali drafe tiskovine, obrnite se tndi aa:
Narodno Tiskarno
M44-11SS BLUE ISLAND AVE.	_CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode irrriil« rte tiskovine v najboljšo zadoroljnost glede cene in ličnega dela. Pri aaa Je vse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zapoalene,—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "VpUčiln« knjižice" za član«, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 30 let. Razdelba asesmentov je narejena na posebni tsbelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rste". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
C V naši tiskarni se tiska "ClasUoJC. S. K. Jednote."
slovenska gostilna in restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canai 80.
tudi 30.5 centimetrski tem večjo, vlogo, čim slabše je streljala ruska artilerija. Da je pomanjkova-lo municije je dognano dejstvo, kajti ruski topi so našim le slabo odgovarjali. Nasprotno pa Je naša infanterija tako bliskovito napredovala, da se je sicer ruska artilerija postavila v nove pozicije, da pa sploh ni prišla do streljanja. Artiljerijske priprave in učinek je bil na naši strani sijajen. Na celi fronti je bilo vse polno nemških topov največjega kalibra, proti čemur se Rusi niso mogli braniti. Tudi metalci min so napravili temeljito svoje delo v ruskih vrstah. Vodstvo bitke je bilo naravnost mojstrsko.
|
Chicago, 111. ^
svojo trgovino z moškimi obleka- j ^%%xwvxxxxxxxxxxx\\vvxxxvxxvxxxxxvvxx\xxxxx\xx\>%x\vvvxx^ mi, kakor tudi za dedke. Blago prodajam po najnižjih cenah.
Pri meni dobite že primerno narejeno, ali gotovo obleko že zal $10. — do $13. — Ker sem sam krojač, lahko obleko popravim če Vam ne pristoja dobro.
Izdelujem tudi elegantne obleke po naročilu, ali meri; pridite k j meni in pripričajte se I
Za obilna naročila in poset se toplo priporoča
Joseph Stirn, slovenski krojač in]
trgovec s moiko obleko 603 —10 St; vogal McAllister av. Waukegan, HI
(Adv. «. 17.)
TELEFON: CANAL 2910
Pogovor na cesti:
Karolina: "Hallo Katij! Kam pa kamf" Katarina: "Tjakajle na komer k Banlchu " Karolina: "Lepo spomladansko vreme, kajne f"
Katarina: "Kakor nalašč za naSo vrtno solato! Pri nas jo jemo sedaj
po večkrat na dan!" Karolina: "Kje pa kupuješ solatno oljef"
Katarina: '' Ravnokar grem z galonco ponj k Banlchn, tj ale na 22. cesto in So. Lincoln St. Pri njem se dobi najboljie solatno olje galanca po 90c."
"Dobro da si mi povedala, jaz ga <ojdem pa jutri iskat!"
OFFICIAL OBGAN «f th#
•BAND CABNIOLIAK SLOVENIAN CATHOLIC UNION of tke
UNITED 8TATBB OF Ammrn4
Iwtd wwy Widwdty,
O««^ by tl* Omd Omioliu Slo-, wi" CatkoUc Union of the StetM of Ameriea.
upodobljeni K. a K Jednoti, lepi devi, ki ji ponuja s desnico podporo. V svoji levici pa drži ta podoba (Jednota) certifikat ter ga ponuja in kale v desnem robu okraska stoječi skupini treh članov: kovač (rokodelec, rudar in kmet.) Vsi ti zrejo v Jednoto.
Umetnik je zares to risbo izvrstno pogodil. Na zadnji strani certifikata je odstavek za premembo dedičev in potrdilo o izplačilu) ti Avstriji t zneska v slučaju smrti člana. Certifikat je najbolj važna li
konečno čuditi, čemu je Italija zagrabila zopet po meču napram Avstriji Pohlepnost po slavi, ozemlju in bogastvu jo je privedlo do tega koraka. In poleg tega so se pojavili I ran najl^lf ljubiti! med ljudstvom znam hujskači ka-kor je to znani pesnik
se
ne smemo preveč zanašati na ljubezen sveta; vsaj nas pozabijo, da, včasih celo smrtno sovražijo ravno tisti, ki bi nas mo-
karkoli sumljivi, so enostavno zaprli. Kakor v posmeh tem intimnim pripravam za visoki obisk se je obenem ukazalo slavnostno okrašenje mesta z ruskimi zastavami Mestna hiša, de-
OFFICEj lm Wmt 22nd Place, Obicafo, DL Phone: Canal 2487.
kor je to znani pesnik Gabriel k r° £ .brldkeje okuSal. ka- želna hiša, namestništvo in grško-d'Anunzio, ki je skoro eelo Itali- u°F JeZUS	mi, lju- pravoelavna katedrala s škofijsko
jo podšuntal naj stopi v ofenzivo,	^ * 6e P*lačo so bile košato okrašene,
sedaj ko je čas.	'[storil On za nas, česa ni storilt|Na kolodvoru so postavili slavolo-
Morda je imela ujega najetega za
vil skoro celo Italijo na noge pro-«. .. - ,, . .. . , .. ,	I.
ti Avstriji!	ja veliki petek popoldne!	čam pričakovali z zelo razdvoje-
I Kakor kažejo sedanje razmerej,	f"* P0?1'**1	^^ZkV?^ zju-
*	v	a v ljubezen Takega žalostnega ra- traJ 3e P° Grodecki ulici in po ce-
i. so se naže avatnjske grmadne že-	ge ti prS ^tilec "ah starega meata, ki so bUe za
rtma, katero to« Jednota m- ta .*J^^j*«-** J« H božjega Srea,	"promet vežnoma zaprte, koraka-
jemn flann ali Slan.«, radi tega P« pade u sovražn.h rok, - b8ti) že gi izbereš JezugaPza gv0. lo	M I H
tmbaexiption veta:
For Member*, per jaar.....
Far Noamemboia...........
Fw Foreign Oonotriee......
ve.
.#0.60
31
Naši novi certifikati.
naj bi bila tudi vsacega člana sve-	zmage Avstrijcev v Galiciji in • ' prijatelia ta dolžnost, da ga varno čuva in Karpatih so na dnevnem redu ta- n
hrani. Videli smo že pri raznith	ko da je pričakovati še najbolj- n •i.001 narodnostih, da hranijo certifika- uspehov. Smelo bi lahko tr-
te večjih podp. organizacij v ok-	diti, da so vse dosedanje itelijan-1pnj«ega,
-'virjih in imajo certifikate javno	ske zmage samo na papirju; kaj'Dos vedn<> 8mel £anestl!
obešene na stenah v raznih sobah,	je pravzaprav resničnega, bode kar dela nedvomno lep utis na o-	pokazala Šele prihodnjost ali že-biskovalca, ali gosta. Največjega	lezna hrabrost, avstrijskih Čet, pomena je pa tako shranjen cer-	kjer so si priborili neminljivo tifikat vsled tega, ker se na ta	slavo tudi naši slovenski vojaki, du8nd» -------.—-	žrtvami. Prišel1' krflH
vojaštvo v paradnih unifor mah. Straže so patrolirale, v hiše kako britko boli ne-pe PriSla policija s kategorično hvaležnost! Zato boš v Njem i- za^tevo« da se okna zapro in osta mel prijatelja, na katerega se "---" X<W1 ----- ~
nejo zaprta za čas carjevega o-! biska. Veliko tisoč vojakov je tvo-Le premišljuj Njegovo Srce I SpaHr. Kar je bilo civilistov
To Srce je "kralj in središče ?	80*>lh. ve2J?®?f vsi vi
'deti kot prikriti policijski agenti. Ostalo občinstvo so tvorile družine ruskih častnikov in uradni
vseh src." Da, ako vstopiš v to j Srce. najdeš v Njem res veliko-no,
V zadnji številki tega lista nam Ivsled tega, fcer se na taisiavo n.<u na« siovens*,	d„a'lkov ter brezčastni radovedneži, ki
je na« sobr. glavni tajnik nazna- M more '^b.t, ali zalo-Ualda s tobko žrtvam, .PrUel	^^voSrce. k. drugega ne ne •
nil da bode izdelala K. S K J žltl- bode morda dan obračuna in pla-	zeil» *a*or sprejeti te v kralje- avtomobili v
celemu članstvu nove certifikate,' Mnogo je bilo že slučajev tudi f * _Itah> P«J? 7	^voie^ so drvili po cestah proti
kakor je to določil in sklenil glav- pri naši Jednoti, da se ni zamo- n £daJ b<> ^	kraljestvo milosti L^^ potem ^ ^ ^
ni Jednotin odbor. Člani in čla- glo izplačati posmrtnine dedičem ^ }n kateri ji bodo Pozje!	cerkveni zvonovi in topovski stre-
nice krajevnih društev od št. 1, vsled tega, ker je član certifikatMa™li Po vodi! Tedaj bode I-	V božjem Srcu Jezusovem naj- H Zastonj gmQ .
to je društvo sv. Štefana v Chi- kam založil ali celo zgubil. Jed- tallJa uvidela, da ni dobro piti na	des odkritosrčno, prijateljsko Lj. ^ M ge * ,
cagu, I1L, do št 10. društvo sv nota sedaj ne ve, komu naj se lz- ražun medvedove kože, — Se se	Srce, Srce prijatelja, na katero« '
Roka v Clinton, Ia., se torej še plača posmrtnina, ker je~bilo to o-enkrat uljudno prosijo, da se rav- značeno samo na dotičnem, žal najo po navodilu gl. tajnika ter izgubljenem certifikatu. Dediči) naj oddajo svoje stare certifikate čakajo torej že leta in leta na iz-tajnikom krajevnih društev. Čla- plačilo, Jednota jim pa nikakor ni na potnih listih naj pošljejo ne.more in ne sme ugoditi proš-svoje certifikate krajevnemu dru- nje za izplačilo posi^rtnine, ker štvu po pošti če mogoče registri- nima certifikata pri rokah. Prav rano, da se ta važna listina ne i«- radi tega je prišel gl. odbor do
se vselej lahko zaneseš, ki te ne I ^°vedoval! mi: da Jf m ko-
bo nikdar zapustilo, se Nikdar iz-1"^	.car?* vchkl
neverilo'	Nikolaj Nikolajevic z generalnim
,T . ' 0	v a. a . štabom in da se je ondi tudi vršil
V tem Srcu najdeš Srce Ženi-Ujutrek. Namestnik grof Bona, k ne pozna nobene zavisti; brinfiki je pa pozdravil carja
^^	Ženina, ki samo zato hoče vneti	ob vhodu v Grodeck ulico, kjer
K prazniku presv. Srca Je*uso- tvoje srce v ognju božje ljubezni,	8o bili postavljeni slavoloki. Car-
vega. (11. junija.)	ve, da te le ljubezen Njego-	8ki avtomobil je tu najprej kre-
_ , ....... v	va zamore osrečiti!	nil na Grodecko pokopališče, kjer
V knjigi Sirah beremo po-| To Srce je Srce najboljšega	je Nikolaj II. opravil molitev na
medveda še nima v rokah.
Srce JezDsovo, naš Edini pravi prijatelj.
gubi.	zaključka, naj se izda nove po«
Glavni odbor K. S. K. J. je u- fnrtninske certifikate celemu	Isebno za sedanje čase vsega u-|o£eta, ki nikdar ne izgubi potr"Igrobeh zaiij padlih častnikov! Od videl umestJio potrebo, da se za- clanstvu, da ne bode prišlo morda	važevanja vredne besede: "Zvest pežljivosti, ki ne pozna maščeva- ondi se je peljal v ulico Skargi deva glede certifikatov preje kot v pnhodnjosti zopet do takih ne-	prijatelj je močna bramba; in nja, ki je vedno pripravljen od- kjer je v pravoslavni katedrali mogoče uredi in sicer iz sledečih P""*-	kdor M Je našel. je našel za-	puščati in prizanašati; očeta, ki prisostvoval službi božji za padle, razlogov: Prvič: Dosti je članov Iskreno bi bilo torej želeti, da	klad. Z zvestim prijateljem se	rad prenaša naše slabosti; očeta, Ob vhodu prekrasne zgradbe v in članic, ki so certifikate ali naj vsak član svoj novi certifikat	ne men, teža zlata in srebra	ki nas vedno sprejema za svoje 8i0gU rokoko <*a je pričakoval zgubili ali kam založili, da jih spravi v okvir, ter ga obesi v so-	ni nič vredna proti ceni njego-	otroke, navzlic temu, da Ga tol- pravoslavni škof Evlogii z vso du-morda ne morejo najti. Drugič: bo, da se nikakor ne bo zgubil.	ve zvestobe. Zvest prijatelj je	ko žalimo! Da, Srce tega očeta hovšeino Kasneje je car obiskal Dosedaj so v veljavi "hli cirkula- Kolik ponos, in pa čast tudi za	javilo življenja, in kateri se	je "potrpežljivo in neskončno ranjence v bolnišnicah Mi smo se eiji tri vrste certifikatov; vsaka vsakega člana in članico naše si.	b<>je Boga, ga najdejo!*0 (6,Usmiljeno!	že odrekli temu da bi ga videli izmed teh vrstserazlikuje po be-Organizacije ki pokaže še javnoU^-ie.)	A kaj bi še našteval; tv tem ko se je na ulicah pojavil ter so sedilu ali vsebini. Nekaj je. ce- m vidno vsakemu prešlesu, da je	Tako mnenje ima sv. Duh sam	gr<m imaš božje grce samo! Sr lzamokli živjoklici hitro naraščalo takih, ki ne odgovarjajo po- «an te organizacije. To bode	o dobrem pnjatelju. In^ hvala ta	ce w te je ijubU0 neskončno, ta- joč prihajali hliže. Skozi vojaški vsem državnim zavarovalnmskim nedvomno delalo tudi neposredno	ni pretirana, če pomislimo, kako	ko da je za.te elUo Kri do §palir je glo kakor udar Pokaza
predpisom m sedanjim pravilom reklamo sa našo Jedpoto že v pri- redki so res dobri, zvesti in ne- 2adnje kapljic Srce ki nima H 80 se dirjajoči jezdeci. Varno-Jednote'	Ivatnem ali domačem življenju sebični prijatelji; Ali nam ne nobene d želj kakor te ve.Len avtomobil, potem earjev voz.
meds.T j. strvr± rfcTnj^^^^ rži*	k^rj^0
meriškemu Slovencu ponos! |poglejmo si jih nekoliko te	Jn^K^^J^^
zato^ ker imaš v Srcu Jezusove- hn utrujen, a silil se je k strumne-je bil o tem mu božje Srce, zato se ti ni tre- Um vojaškemu držanju, ki se je
pre-I hn. bati. fJn lii Srpp tpcrn VinJipcrjt _____________^ i_______
le na goriimenovani način. I radi teca se tudi ni noalalo no-1 . "n^n^v. k
Četrtič: 21. letnico stanka bode K. S. K. znovala z izdanjem novih ____
certifikatov, kopih nima dosedaj I tografičnega dela izvršiti.	[resnici, kakor sreča tega sveta, I j0, 8 katero te je ljubilo" od veX^a ^Tro^ni^l 7eZ'
71ato nhlinho UnUU L^0 tndif.ljub?2en T- ^ komaj' te,ljubi in te bo W^0 del generalni' adjutant V nasled-" Zlate ObljObe Itall l. ^ Dane« ti sveto zatrjuje, kil- na v8e veke. Ako toraj hočeš in njem avtu je vzbudil mojo pozor.
«ee Boga na pričo, da žrtvuje za- upaš v ljubezni najti srečo, O, n08t do]ff ffeneral ki je Jpol^ se. Razni italijanski listi v Rimu so H VSe'.	treba, tudi zivlje- nikar je ne išči v spremenljivi, o- df^a častnika pre8egal za celo
Tretjič: Po novem sistemu hoče naša Jednota upeljati skupen pregled oz. zabeležbo dedičev od vsacega posameznega člana, komu ravno nai se posmrtnina iz-
Nove certifikate bode izgoto- jatelje." vil neki največji litografični za-| Že stari latinec
plača T To se bode lahko uredilo vodv Chicagu v nekaj tednih, in prepričan. Od tod
še nobena slovenska podporna or ganizacija, tako da bo vsak novi certifikat lahko kras v vsaki slovenski hiši.
____ kati moramo več vzrokov! Neka- velikodušni, prebogati, neskon-.zdrav ]c enkrat h^ri^
znani češki umetnik J. Petrtyl v I njena Triple Ententa:' Anglija |teri liud*e mislijo, da so le za-se čno požrtvovalni ljubezni pre dvi>?niI roko in se Qzrl ko ge . Ohicagu. Obrnili smo se ustmeno Francija ter Rusija.	na 8vetu- E^°isti so, zaslepljeni svetega Srca Jezusovega. Le * peljal mim0 na§e hi§c ^avz in in pismeno že večkrat na našega Te države so obljubile Italiji, 0(1 lastne ^e«"- In ta egoizem tem Srcu boš našel srečo, mir, ve- 0 premotril vrs^0 da bi ---------. ^ ... ,jih uk0 omami) da so ti le to-1 sel je! Le v tem prijatelju bošLanil pravo mišljenje' prebival-
slovenskega arhitekta in risarja najsi že ostane nevtralna, ali če
prijatelja, na katerega
cev. Medtem je najeto ljudstvo za
Ivan Jagra v Minneapolisu, da zahrbtno napade svojo bivšo m liko naklonjeni, dokler jim	našel
naj bi nam naredil kak primeren staro zoveznico Avstrijo, sledefte:\ty0Je Prij^eljstvo kaj "nese!"	smeš računti ne le v dnevih sre-. gtim g alirjem navdušeno vzkli.
vzorec za certifikate Žal, da je l. Prisvojitev, ali priklopitev . P/avemuk P^teljstvu skodu-	če in veselja ampak prav pose- kala Tem avtomobilom je sledila
menda Mr. Jager preobložen z de- Trentina, Istrije, Pulje, jR-eke He 1 nehval^znost sveta. Ali	bno v trenutkih bridkosti in ne-'
lom, ker nam na naše vprašanje Zadra in Dalmacije do reke Na- ni navadno nehvaležnost plači-	sreče; vsaj je Jezus Bog in Bog
" "	*	"	lo sveta? Glej dijaka; dvanajst	je ljubezen (Ja. I. 4, 8.)
P. M. H.
še niti odgovoril ni.	| renta.
' Novi certifikati bodo drugačne 2- Priklopitev. otočja Dodecan-oblike in večji v velikosti 16x20 neso» koje so si Italijani prisvojili palcev tea litografirani. Imeli pred 3 leti v zadnji turški voj-bodo zgorej na robu, okoli ter ni.
zdolej lepe okraske s primernimi 3. Priklopitev albanskega pri .	, H®	,	,
sUkami, ki bodo naredili že takoj stanišča Valone z nekaj ozemlja T^f1? du?°™ka P° brezver- 0 tem poroča "Berliner Tage-
let je užival dobrote iz rok te-1 ga ali onega duhovnika. Le temu se ima zahvaliti, . da je po-| stal imeniten gospod. In kako j mu vraču je te dobrote. Ssramo- [#
Ruski car v Lvovn.
na prvi pogled pomenljiv vtis na vred. lastnika certifikata. Tako vidi- Priklopitev nekaj ozemlja v mo zgorej na levi sliko ali risbo, Libiji in Tunisu. predstavljajočo starokrajsko va-| 5« Konstitucija, ali ustava ne-
skih časopisih!
blatt:" Iz nekega čez Rumunijo
še dolga vrsta s častniki v bleste čih uniformah. Car se je peljal v namestniško palačo, kjer se je vršil slavnostni obed. Nisem se omgel tako daleč premagati, da bi se pridružil reki tisočev, ki je valovila v smeri proti Czarnieckie-ga ulici, da bi si ogledal aranžirano poklonstvo ruskih priseljencev
Glej otroka ; stariši so zanj žr-|došlega zasebnega poročila Posne-1	fol^in sf za'hvaiil
tvovali vse. Bili so pripravljeni, mamo naslednje značilne podrob-še več žrtvovati, ko bi imeli. A nosti o carskem obisku v Lvovu,: sico s hribčkom, kmetiško hišico I odvisne hrvaške države pod via-1 kako povračuje otrok to ljube- za nameravani obisk sem zvedel 111U
in malo cerkvico. Pred hišo sto- Uarstvom kakega princa.	zen starišem? Sramuje se jih, no- §ele dan prej. Sedaj sem razu-1 slednji'dan sta se ear in veliki
ji mož, ki jemlje slovo od svoje 6. Dodelitev Italiji gotovega ce plh Pozn&ti pred svetom, po- mel, zakaj je poleg že obstoječe še knez' Njkoiaj s gtabi peljal žene odhajajoč v Ameriko. Čaka turškega, ali otomanskega ozem- zabl na-nje!	nova armada ovaduhov, vohunov PrZemysl. Zagotavlja se da ondi
ga že voz na cesti, da ga odpelje tf®. oziraje se na kraje z italijan- Da, v resnici, kako rad poza- in tajnih policajev nenadoma pre- Lj bii0 ne toliko varnostnih od na postajo. Sredi certifikate skimi prebivalci.	bi svet vse dobrote, soeute, žr- plavila mesto ter je nadlegovanje redb ne takih poklonstvenih aran
pn vrhu ponosno prostira ameri-j 7. Italija naj bi dobila tudijtve, s katerimi so hoteli dobri civilnega prebivalstva zopet en- zmajev kakor v Lvovu da je bil ški orel svoje peruti stoječ na n§kaj nemških kolonij, kadar ljudje privezati na-se srca člo- krat doseglo neznosno stopnjo. pa 8prejem kljub temu navdušen solncu, ki se odseva naokolu v pride do morebitne razdelitve i- veska ! f'Dobrota postane nava- Številni meščani so dobili pozivni- To se mi zdi povsem verojetno IT*1^™*? 8vobode- 8tlh P° d°končani vojni.	dno sirota!"	ce na prefekturo, kjer so jih iz- ker se je nahajal ruski car v trd-
rel drzi pod seboj lavorov venec, Ako upoštevamo te točke in te Kaj naj rečem o nestanovit- praševali o vseh mogočih zasebnih n javi, ki jo je bilo civilno prebi-v katerem se nahaja znak naše si.prasne obljube, se ne moremo ni-1nosti?! Ali ne razjeda tudi ta in poslovnih stvareh ter zahtevali valstvo zapuMo, čisto sredi svo-
K. S. K. jr ter palmovo vejico, kakor čuditi, čemu je pristopila vezi prijateljstva? Poglejte lju- dokaz alibija za gotove ure. Na u- jih vojakov. Nasprotno pa tu
ljudstvu" za poklonstvo z besedami: "Naj živi nerazdeljena, mogočna Velika Rusija!" Na-
.kiPZb0?inje Pr°!t08ti' Na des-1 zares lepa. Nastane še samo glav- dolžnega odgovora, ne privošči! I nali. Kdor se je drznil le z besedo |niki. no dalje so razne tovarne, rudo- no vprašanje, če se bodo te zlate' Vse te slabosti in pomanjklji-1 ugovarjati, so ga traktirali s sun-
Slov.1
Madžarski list "Az Ujsag* roča o razgovoru z nekim a skim brigadirjem, ki so je ini zil o avstro-ogrski in ruski artile-riji tako-le: "Zdelo se je za hip, da bodo Rusi v Karpatih nadvb! dali ne glede na to, koliko bate-rii bi mi postavili v boj. Začetkom bojev v Karpatih so namreč stali Rusi v izbornih postojankah ter so s svojimi 12 centimeterski-mi havbicami streljali 8 km daleč. Kmalu na se je pokazalo, da ruska artilerija kljub svojim iz-bornim postojankam ne more nad-vladati naših baterij, da, k večjemu more ruski ogenj ščititi lastno infanterijo pred nami. To se da lahko razložiti: Tako doljro namreč nismo posegli v boje, dokler nismo izenačili prednosti in dospeli v postojanke, v katerih smo se mogli razviti. To je bilo namreč glavno vprašanje vseh bojev v Karpatih. Šlo je za to, da spravimo topove na gore in da pri-praflmo tam tudi prostore, kjer bi mogli postaviti topove. Ljudje in konji tega niso mogli, zato so morali to opraviti voli. Topove smo položili na vozove, v sredi razpolovljene. Šest, osem, včasih deset volov je komaj speljalo en top. Od spodaj se je dostikrat videlo, kakor da se pomikajo ti vozovi po navpični steni navzgor. V ledu in gozdovih je bilo treba napraviti pota. Najbolj so se Rusi bali, da se nam bo posrečilo, postaviti topove. To so skušali za vsako ceno preprečiti. Neprestano in silno so obstreljevali ceste, jih skušali uničiti in razbiti, da bi onemogočili transport. Da ne bomo pošiljali svojih topov za infan-teriio na cestah marveč čez gore, na to niso mislili. To se jim je zdelo popolnoma nemogoče. Rusi, ri vsled ponovnih vpadov žal ravno tako dobro poznajo ozem-je, kakor mi sami, niso mogli verjeti, da bi zmogli kaj takega. Sami so to poskušali, ni se jim posrečilo. Našli smo sledove, dokaze teh poskusov. Neresnično je tudi, da bi bili Rusi v bojih v Karpatih bolj štedili z municijo. Nasprotno so njih topovi grmeli dan in noč. Odkritosrčno moram izjaviti, da se ruska kavalerija ni iz-premenila, nikakor pa ne njej v slabo. Zelo ozlovoljiti mora, če slišimo nasprotna poročila, ki kažejo nepoučnost in zmanjšujejo s tem samo zaslugo naših izbornih vojakov, ki stoje v tem orjaškem T>oju enakovrednemu nasprotniku nasproti. Ruska artilerija je tudi danes dobra in daje težkega dela, če jo naj prepodimo iz njenih postojank. Vendar se to posreča se je že posrečilo.

m
Prejšnji papež Pij X. In sedanja vojna.
"Echo de Paris" prijavlja, kakor čitamo v listih iz Nemčije, zanimive članke o pokojnem papežu in njegovem drž. tajniku. V člankih je povedano, da sta Pij X. in kardinal Merry del Val bila že več let prepričana, da pride do vojne. Že 1. 1912. in 1913. je papež Pij X. skoraj vselej, kadar je bil kardinal Merry del Val pri njem, začel govoriti z besedami: "Svetovna vojna je neizogibna" Dostikrat je papež tudi rekel: "Leto 1914. bo začela najhujša vojna, kar jih je svet kdaj videL" Tudi med poročanjem kardinala Merryja je včasih papež naenkrat zaklical: "To nima nobenega pomena s tem, kar nam prinese t 1914." To papeževo naziranje je pač izviralo iz dobrih informacij ki so mu jih pošiljali njegovi di-plomatični zastopniki in drugi zaupniki.
IVERI
Čim bolj gledaš za tem bolj boš slaboten.
i
slabostjo. J
Pajek ni nikdar v nevarnosti »a svoje življenje, čeravno visi samo na nitki.	«
Poreden šolarček trdi, da je brezova veja najbolj trda vejiea pri učenju.
V človeškem življenju je včasih en korak tako usodepoln. ds se ne zamore storiti več druzega koraka.
Žal. da
vporablja dosti ljudi najboljšo dobo svojega življenja samo z gradbo zlatih gradov v oblakih.
Uctanovljena t Jolietu, I1L dne 2. april* 1891 Inkorporirana t Jo-ttetu, državi Illinois, dna 12. januarja, 1896.
GLAVNI USAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048
#	o
. Od ustanovitve do 30. aprila 1915. skupna izplačana podpora
9MM.fM.40.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, JSL l Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St, Joliet, m. O. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. V. •lavni blagajnik: John Grahek, 10L2 Broadway, Joliet, HL Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, EL
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Mirm , Frank Petkoviek, 720 Market St, Waukegan, HI. Frank Frančič, 293 Reed St, Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St, Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, 111.
PRAVNI ODBOR:
Joseph Buss, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, 111 Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo aa glavnega tajnika: JOSIP ZAT.AR, 1004 N. Chicago St., Joliet, HL dopise, društvene vesti, rasna mumaniia oglase in naročnino pa aa: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, DL
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. •
Društvo sv. Jožefa št. 155 K. S. K. J. v Johnstown, Pa., je su-spendovano z dnem 4. junijem 1915 vsled neplačila mesečnih ases-mentov.
Članstvo imenovanega društva se prosi, da to vpošteva. Za K. S. K. Jednoto:
JOSEPH ZALAR, gl. tajnik.
Joliet, DL, dne 4. junija 1915.
PRISTOPILI ČLANI
K dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 20871 Šukle Josip, 17, 1000 -20875 Raspit Andrej 30, 1000. — 20873 Virant Franc, 31, 1000. spr. 14. maja 1915.
K dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 20874 Vulakovič Mihael 24, 1000. — 20875 Okoren Ivan 33, 1000. — spr. 17. maja 1915.
K dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, O., 20876 Bušič Vid. 21, 1000. spr. 9. maja 1915.
K dr. sv. Jan Evang. 65, Milwaukee, Wis., 20877 Gerlica Frane 24, 500. spr. 9. maja 1915.
K dr. Marija Majnika 154, Peoria, 111., 20878 Torkar Ivan 40, 1000. spr. 9. maja 1915.
K dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn., 20879 Subie Jožef 27. 500. — 20880 Markoja Štefan 27, 500. spr. 16. maja 1915.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 20881, Sterle Ivan 19. 1000. — 20882 Turk Josip 27, 1000. — 20883 Raitz Anton 28, lOOO! — 20884 Kordiš Josip 30, 1000. spr. 9. maja 1915.
K dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 20885 Kerick Jožef, 25, 500. — 20886 Skufca Alojz 23, 500. spr. 16..maja 1915.
K dr. sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 20887 Leskovec Matija 18, 500. spr. 16. maja 1915.
PRESTOPILI ČLANI.
Od dr. ev. Or. in Metoda 135. Gilbert, Minn., k dr. Vit. sv. Mi haela 61, Youngstown, O., 17299 Matekovič Ivan, 23, 1000. 9. maja 1915.
Od dr. sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k dr. sv. Jožefa 112 Ely, Minn., 18540 Kuzma Ivan, 20 1000. 18. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k dr. sv. Jožefa 110, Bar-berton, Ohio 4555 Debevc Frane 18, 1000, 16. maja 1915.pHiiH
Od dr. sv. Jan. Kratn. 13 Biwabik, Minn., k dr. sv. Cir. in Metoda 59, Evelet, Minn. 13252 Gregorič Marko 32, 1000, 22. maja 1915
Od dr. sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., k dr. sv. Cir. in Metoda 45, E. Helena, Mont., 19635 Ambrožič Anton 28, 1000, 9. maja 1915. i
. .peip - -
PRESTOPILE ČLANICE. §
Od dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., k dr. Mar. Pomagaj 78, Chicago, 111., 1143 Schneller Ana, 20, 1000, 16. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, yirginia, Minn., k dr. sv. Jožefa 110, Bar-berton, Ohio, 4175 Debevc Marija 26, 500, 16. maja 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI
Od dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 486 Flak Ignac 24, 500. 13. maja 1915.
Od dr. sv. Jan. Krstn. 20, Ironwood, Mich., 20338 Mrzljak Juro 26, 1000. — 18776 Kropčič Frank 19, 1000. 16. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 20634 Novak Jožef, 19, 500.
—	20367 Canžel Jožef 30, 1000. — 15101 Žust Ivan, 44, 1000. 9. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 41, Pittsburgh, Pa., 16030 Bostjančič Matija,
18,	1000. 12. maja 1915. Od dr. sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 1692 Lavtar Franc 19,
1000. — 3443 Lavtar Franc, 34, 1000. — 11647 Malkin Ivan 36, 1000. 15. maja 1915.
Od dr. Mari. S. Žal. 50, Allegheny, Pa., 15160 Starčevič Josip 29, 1000. — 19171 Barešič Matija 22, 1000. 9. maja 1915.
Od dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 2049 Simonovič Anton 25, 500. 15. maja 1915.
Od dr. Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19365 Dukarich Martin 21, 1000. 20. maja 1915.
Od dr. sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 16529 Kornat Franc 33, 1000. — 18404 Lešnak Peter, 27, 1000. — 17. maja 1915.
Od dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 17629 Jurkovič Matija, 36, 1000. — 17624 Jurkovic Alojz 18, 1000. — 9947 Knes Vilijem
19,	500. — Očko Bernard 44, 250. — 9961 Andolšek Valent 31, 1000.
—	9960 Szislowski Ivan 33, 1000. — 20618 Obranovic Jandre 33, 500. — 11103 Marcelja Josip 43, 1000. — 15434 Grman Lovrenc 43,
PRISTOPLE ČLANICE.
K dr. Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 7401 Verbiščar Amalja 16, 1000. spr. 16. maja 1915
K dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 7402 Katzman Ida 23, 500. — 7403 Rifel Marija 27; 1000. spr. 9. maja 1915.
K dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn. 7404 Stariha Marija 20, 1000. 7408 Vesel Neža, 20, 1000. — 7405 Kovačič Franca 21, 1000. — 7407 Dolinšek Marija, 27, 1000. —7406 Jež Antonija 27, 500. — 7409 Russ Uršula 34, 1000. spr. 2. maja 1915.
K dr. sv. Ane 120. Forest City, Pa., 7410 Bencina Jožefa 17, 1000. spr. 6. maja 1915.
K dr. sv. Petra 30. Calumet, Mich., 7411 Pecaver Ana, 38, 500 spr. 23. maja 1915.
K dr. Mar. Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 7413 Režek Katarina 20, 1000 spr. 21. apri. 1915. in 7412 Kaglovits Ana 18, 1000. spr. 16. maja 1915.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI
K dr. Mar. S. Žal. 50, Allegheny, Pa., 17454 Kajdonic Pavel 36, 1000. 9. maja 1915.
K dr. Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 4556 Sterle Anton, 23, 1000. 9. maja 1915.
K dr. sv. Frančiška Sal., 29, Joliet, 111., 16333 Benko Mihael 23, 1000. 22. maja 1915.
K dr. sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9960 Scislovski Ivan 31, 1000. _ 9961 Andolšek Valent. 31, 1000. 24. maja 1915.
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10955 Radočaj Karol 25, 1000, 21. maja 1915.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K dr. Mar. S. Žal. 50. Allegheny, Pa., 5113 Kajdonic Katarina 34, 1000. 9. maja 1915.
K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5312 Benko Barbara 24, 1000. 22. maja 1915.
K dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 5448 Radočaj Marija 28, 500, 21. maja 1915.
1000. 2. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 103. Milwaukee, Wis., 20146 Eršte Anton 19, 500. 17. maja 1915.
Od dr. sv. Martina 126, Mineral, Kans., 19864 Kuhel Franc 24, 500, 9. maja 1915.
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15458 Kreus Louis A. 7, 500. — 20074 Jartz Josip J. 26, 1000. 19S51 Kreus Josip 30, 1000. 9. maja 1915.
Od dr. sv. Ahacija 149 Tfcoele, Utah, 19904 Morel Ivan 43, 500, 6. maja 1915.
Od dr. Mar. Majnika 154, Peoria, 111., 20477 Stupi Jakob, 35, 500. — 20740 Perich Louis 42,500. i7v maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18802 Ciglarič Jožef 25, 1000. — 18208 Sepec Nikolaj 26, 1000:, — 13498 Jurkovič Jakob 26, 000. — 10126 Oberstar Janez 29, 1000. — 13683 Bohte Janez 30, 000. 20. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 122, Rpcksprings, Wyo., 13082 Kostainšek ^ranc 21, 1000. — Jesenko Ivan 41, 1000. 18. maja 1915.
Od dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 20518 Rupar-čič An.ton 33, 1000. 18% maja 1915.
Od dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19953 Rupar van 19, 500. 19. maja 1915.
. Od dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 17701 Blažičevich Jurij 33, 1000. — 19016 Tuss Josip 37, 1000. 22. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colb., 16705 Levstik Alojz 20, 500. — 17684 Arko Dominik 28, 500. — 20112 Virant Anton, 24, 000. 14. maja 1915.
Od dr. sv. Treh Kraljev, 98, Rockdale, 111., 13533 Teran Peter 39, 1000. 23. maja 1915.	•
Od dr. sv. Jurija 100, Sunny Side, Utah, 18620 Režek Marko, 36, 1000, 16. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 110 Barbeton, Ohio, 18295, Lukešič Jožef 24, 500. — 16432 Žagar Franc, 16, 500, 22. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 15190 Mušič Ivan 22, 1000. 22. maja 1915.
Od dr. sv. Roka 113, Denver, Colo., 16158 Kambič Ivan 24, 1000, 22. maja 1915.
Od dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 9230 Martin-čič Andrej, 28, 1000, 25. maja 1915.
Od dr. sv. , Jožefa 58, Haser, Pa., 9178 Koš Matevž 20, 500, 23. maja 1915.
Od dr. sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 10289 čampa Alojz 21, 1000, 22. maja 1915.
Od dr. sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 Brežinski Filip 30, 1000, 16. maja 1915.
Slike Iz vojne.
Vojni doživljaji četovodje 17. pešpolka.
Četovodja 17. pešpolka Ivan Oswald opisuje svoje vojne doživljaje tako-le:
Še smo imeli šopke na čepicah, katere smo prejeli ob slovesu in odhodu iz domovine, ko smo se dne 25. avgusta nenadoma znašli sredi peklenskega vojnega plesa. Kot fantje poskočnih nog smo se 17ti hitro prilagodili vojni godbi in se veselo vrgli v divji vrtinec. V vojnem plesu sem se sukal brez prestanka noč in dan do 8. septembra; tedaj sem menda stopil kakemu Rusu na kurje oko, za kar se je maščeval s tem, da mi je skozi lice porinil kroglo v usta, drugo mi je pa pognal v nogo. Za ples nisem bil več, treba je bilo iti lečit rane; a Rusom sem obljubil povračilo. In res, v nekaj tednih sem se zopet vračal na bojišče, popolnoma zdrav, le enega zoba mi je manjkalo. Pa mi ni bilo žal zanj, sem bil vsaj brez skrbi, da me ne bo več bolel.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od dr. sv. Cir. in Metoda 4, Tower, Minn., 295 Flak Ana, 24, 500, 13. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 4142 Žust Ivana, 34, 500. 9. maja 1915.
Od dr. sv. Barbare 97 Mt. Olive, 111., 4995 Grman Barbara, 36, 1000. 2. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn,, 2853 Oberstar Marija 22, 1000. — 3983 Bohte Ana, 31, 1000. 20. maja 1915.
Od dr. sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 4698 Martin-čič Ivana 24, 1000. 25. maja 1915.
Od dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3506 Kos Frančiška 19, 500. 23. maja 1915.
Od dr. Mar. Sed. Žal. 81, Pittsburgh, Pa., 6094 Kuzelički Uršula, 21, 1000. 23. maja 1915.
Od dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., 6289 Klun Pavlina 30, 1000. _ 6295 Globočnik Barbara 35, 250. 3. maja 1915.
34, 500.
ODSTOPILI ČLANI.	1
Od dr. sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15460 Kobrin Teodor 15461 Smole Franc 38, 1000. 9. maja 1915.
ZNIŽAJ ZAVAROVALNINO $1000 NA $500.
Pri dr. sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 9021 Boštnar Ignac, 39. zniž. 14. maja 1915.
Pri dr. sv. Jožefa 122, Rockaprings, Wyo., 19647 Jamnik Franc 28, zniž. 16. maja 1915.
Joseph Zalar. gl. tajnik K. S. K. J.
22 dvonogih in 67 četveronogih ujetnikov.
Po štiridnevni vožnji in daljšem maršu smo dospeli k našemu 17. polku v gorah. Kar nas je prišlo starih, smo se prisrčno pozdravili s tovariši, novinci so si pa poiskali znance. Mene so takoj uvrstili k prejšnji stotniji, kjer sem našel domalega še vse prejšnje fante. Poveljnik, gospod poročnik Fiala, me je prijazno sprejel, mi nalil dobrego čaja, njegov sluga pa mi je prinesel kos pečenke. To je bilo zame!
Naslednji dan smo jo že rezali z Rusi, katere je naša artiljerija neusmiljeno podila. Pot za Rusi so nam kazali mrtvi konji in razbiti vozovi; mrtve vojake so Rusi sproti pokopavali in z njimi vred tudi še žive težko ranjene, kakor so nam pravili kmetje.
14. decembra smo došli Ruse v Novem Sandecu, kjer so nameravali počivati. To veselje smo jim skalili. Naskočili smo m^sto — 17ti kot prvi — in začeli loviti Moskale po hišah. Razpolagal sem z oddelkom petih mož, pa sem takoj imel 18 Rusov. Pa mi še ni bilo dovolj. K meni je pri-hitel poljski čuvaj in mi ves za-sopljen pripovedoval, da je še Mo-skalov in govedi. Takoj sem bil odločen iti na nadaljnji lov, ki je razen drugega obečal tudi pečenko. Povem svojim fantom, za kaj gre, možu pa velim, da nam kaže pot do ruskega skrivališča. Nerad je ubogal, a je moral. Korakali (8mo dobro uro preko pašnikov, ko se mož ustavi in pokaže na "neko točko. Pripravim puško in grem v ono smer. '1 Stoj!" za-grmim. Štirje Rusi so obstali in me gledali kakor okameneli. Pobrali smo jim puške, nato pa se-gnali skupaj živino, katere sem naštel 67 glav.
Veseli smo se podali s plenom proti mestu; inedpotoma smo dobili ogenj v hrbet, kar pa nas ni motilo. Ko smo prišli do mesta, me je poljski čuvaj prosil, da mu dam v spomin moskalsko puško; dal sem mu jo, a istočasno je dobil revež v nogo še drug moskalski spomin — zadela ga je odnekod ruska* krogla.
Naslednji dan sem predstavil polku svojih 67 četveronogih vojnih ujetnikov, ki so bili namenjeni , ruskim želodcem, a niso zato avstrijskim nič manj dišali. Dobil sem majhno denarno nagrado, ki sem jo zapil, da primerno proslavim svoje maščevanje nad Rusi.
\ Pri Gorlicah.
Po dolgotrajnih neprestanih bojih smo se končno utaborili pri Gorlicah in se tako utrdili, da nam Rusi sploh niso mogli do živega. Bili smo le 400 korakov narazen. Rusi so nas opetovano napadli, a vselej svojo preveliko bojevitost drago plačali; streljali so pa po svoji stari navadi sploh vedno, naj so kaj zadeli ali ne. Zlasti ponoči so kar naprej pokali, da so si preganjali strah pred našimi bajoneti. Mi smo njihovega streljanja že tako navadili, da se še menili nismo zanj in smo sredi ognja hodili kuhat kavo v bližnje tise.
Nekega jutra me zopet prosi eden mojih mož, da bi smel iti kavo kuhat. Rekel sem mu: "Sedaj ne smes, saj vidiC da Ruse danes treBulTbonT ker se bolj streljajo nego navadno." A fant
se ni dal oplašiti in končno mu dovoli^ oditi Ni še preteklo
pol ure, ko se zopet prikaže in z njin — dva Rusa! To je bilo smeha. Rusa sta pa pravila, koli krat bi bila že rada k nam prišla in da enako željo go je tudi njn-ni tovariši. Sedaj nisem imel več pokoja; moji ljudje so me vedno nadlegovali: "Gospod četo vod j a, pustite me, da grem kavo kuhat; prignal bom štiri, pet, deset Rusov!" Tako smo se šalili, dokler ni prišlo do resnega spopada z Rusi.
Bilo je na zadnji dan leta; Rusi so čež dan čiste malo streljati. Mi smo dobro vedeli, da se sovražnik na nekaj pripravlja in zato tudi mi nismo rok križem držali. V mraku je začelo grmeti in krog 8. ure zvečer smo opazili bližajočega se sovražnika., Pustili smo Ruse tako blizu, da smo mogli razločevati posameznike. Tedaj so za-grmele naše puške in pokale, dokler ni bil dan znak za naskok. Med gromenje naših in sovražnih topov ter ropotanje strojnih pušk je zaoril naš "Ura!" in takoj na to so se oglasili udarci jekla ob jeklo. Svoje bajonete smo križali z ruskimi in zemlja se je namakala s človeško krvjo. Čez nekaj časa so se na ruski strani oglasili klici: Boži, Boži! Bratko ne bij več I" Zmaga je bila naša. Podrobnosti tega groznega večera se ne spominjam, ker je človek ob takih prilikah kakor brez uma. Ujeli smo 200 Rusov z njihovo godbo ter uplenili dva topa in tri strojne puške.
Na Karpate!
Sredi januarja so nas spravili na vlak in odpeljali smo se nezna-mo kam. Med vožnjo je tu in tam kdo omenil: "Radoveden sem pa le, kam se peljemo." Drugi mu je pa odpovoril: "Naravnost k materi, kaj še ne veš?" Na splošno se pa nismo menili, kam vodi naša pot; kamor nas bodo postavili, tam bomo pa poprijeli. Glavno je, da imamo dovolj jesti. In to smo imeli.
Po štiridnevni vožnji smo se ustavili v mali vasici blizo Kord-smezoja. Tu smo ostali tri dni in se dobro preskrbeli z obleko in živili, nato smo pa odrinili proti karpatskim hribom. . Marširali smo cel dan in prenočili v velikem gozdu v zapuščenih gozdarskih kpljbah. Naslednji dan smo prišli v precej Čedno selo. Vaški židje so že imeli pripravljeno žgano brozgo, to je "vodko", s katero so nam mislili postreči, sebi pa napolniti žepe. A za enkrat so se grdo opekli.- Naši častniki so najstrožje prepovedali vojakom prodajati žganje in zagrozili Židom s hudimi kaznimi; za vino so pa določili najvišjo ceno 1 K 60 h za liter. Žide bi bila vsled teh odredb kmalu zadela srčna kap, vojaki smo bili pa častnikom hvaležni ter smo se dobro najedli in napili.
Tu sem imel smolo, da je morala naša 2. stotnija preskrbeti večerjo 83 ruskim ujetnikom, ki so jih bili odnekod pripeljali. Naš kuhar je bil tako jezen, da je rekel, da bo v krop natresel popra namesto kave; no, pa se je le premislil in Rusom skuhal kavo. Jaz sem jim moral pa razdeliti komis — 20 hlebov. Toda kaj mislite: še predno sem prišel do zadnjega Rusa, je prvi že vse snedel. Pripovedovali so, da že več dni niso nič jedli; menim, da bi bil vsak izmed njih v hipu pogoltnil celo štruco komisa. ako bi jo bil dobil, ne da bi kaj grizel.
Drugi dan smo že na vse zgodaj odrinili dalje in proti večeru prišli v tabor, kjer so bile napravljene barake in kjer se je cel polk združil. Namesto spat sem moral iti na prednjo stražo; prestal sem tudi to.
Naslednji dan popoldne smo se jeli pomikati proti vrhu kakor kake prikazni in pozno v noč dospeli na vrh. Tu nas je po presta-nih naporih čakala gorka juha in toplo zavetišče? Kaj še, dobili ~ smo povelje: ta stotnija se name- -sti tukaj, druga tam itd., in stvar je bila v kraju. V nad meter globoki sneg smo si izkopaali luknje, se zavili v koče in čakali dneva.
Komaj se je jelo daniti, je bilo že vse živo; kopali smo jarke, pijonirji so pa postavljali barake in kmalu je stalo celo selo.
Kupujte pri trgovcih m podpirajte podjetja, katera oglašujejo v našem listu.
Umrli to v I^ubljani:^- Anton Peresič. pešec 97. pešpolka.—An-.gelo Bertollo, črnovojnik 97. pešpolka. — Josip Hribar, pešec 27. domobranskega pešpolka. — Anton Zakrajšek, mestni ubožec, 69 let.— Marija Homovec, bajtari-ea, 46 let. — Ivan Oaisslechner, pešec 4. domobranskega pešpol ka. — Ivan Šest, delavee-hiralec, 69 let. — Ivana Rozman, gostija, 54 let. — Ivan Lenarčič, ključanr ničarski pomočnik, 39. let.—Martin Rozman, postrešček, 47 let.— Marija Glavič, poljska dninarica, 50 let. —- Jurij Kos, hiralec, 81 let. — Brigita Mekše, usmiljena sestra, 28 let. -	' v ■
Žrtev svoje usmiljenosti.—Učiteljica v Šiški, gdč, Marija Vider, je bila prostovoljna strežnica v ljubljanski garnizijski bolnici,. Tu je pri izvrševanju svojega dela dobila nalezljivo bolezen in je umrla.	. . .. v
Umrl je dne 10. maja v Sinji gorici št. 8 pri Vrhniki občeznani posestnik Mihael Šemerl in mnogoletni občinski odbornik kraj-nega šolskega sveta in odbornik Občinske hranilnice na Vrhniki.
lenjskem, Viktor Grčar, ki se nahaja v mgstu Ashabad od perzij-| ski meji. Piše, da se mu godi dobro, da je zdrav in zadovoljen.] Dopisnica je potrebovala na Kranjsko skoro dva meseca.
sklenil, da bo mestna občina la za kilogram rjavih 12 vinarjev, da s tem pospeši pokončevanje tega škodljivega mrčesa.	. J ... .T',; J
Mestna vojna kuhinja.—Apro-vizaeni odsek občinskega sveta ljubljanskega je sklenil čimpreje otvoriti mestno vojno kuhinjo, v kateri bodo lahko dobivali raznovrstna jedila potrebni Ljubljan-
vršila zaprisega prostovoljske I	Izk®z?1° ?e i« namrei! da
strelske stotnije Ljubljana 1. Obh'«M v L,»b ,am Stevlo tak.h, 10. dopoldne je prikorakala stot- k< ,8e. bo^ls' vsled brezposelnosti, nija z godbo 97. pešpolka na čelu hod,sl "led. draginje ne morejo pred nunsko cVkev. V cerkvi se vee P^ranjevat, po izkuhih A-
—-	I nvntriianni nncabr 10 tnrii „1.1 1
V- A
v r , -
miMrn
> ; - v-.-
Zaprisega
cev,—Dne 9.
prostovoljnih strel-
maja dopoldne se je I
je vršila slovesna služba božja, ki jo je služil mornariški supe-| rior, g Kokalj. Pred božjo služ-l	u«tan0V1tev
provizačni odsek je tudi sklenil priporočati občinskemu svetu ta-
zaslužil to svetinjo povišan za narednika.
Umrl Je te dni v bolnici v Br&i (Bosna) četovodja pri trenu Anton Kranjc, rodom iz Maribora. J Tragične smrti je preminul sin trgovca in posetnika Birtiča na Hrastniku Srečko Birtič. Na bojišču težko ranjen je prispel domov in tu okreval. Posledice poškodbe pa so ga napravile otožnega m nekdaj veseli fant se je popolnoma spremenil. Pred


ALOJZ STRITAR
slovenska
GROCERIJA IN MESNICA
9018 West 21. Place
CHICAGO, ILL.
Priporoča rojakom svojo veliko zalogo grocerijskega blaga. Fino namiaio, ali solatno olje po 90c
dnevi wJki,	, Par galona. Osobito priporočam vsa
anevi 01 se bil moral vrniti k svnii I r	_* .	.
a*. .. ni vrmu K ^J11 kovrstno sveže in doma prekajeno
&ti. Očividno v napadu hipri^^ ^vmno m ooma preaajeno ^ "»p«"" niPne meso> fine domače suhe klobase,
zmedenost! je posegel po revol- L^«?«- o^ti, krade in preka-verju te si sam končal svoje mlado j^TSan^	?
življenje. a Tragična smrt priljubi-
Wš«
M. POGORELC
trgom z zlatnino
■ w	i i '.r,.
29 C. Madison St.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
1112.
PETER CULIG
JA.VMI SfOTATt 1245 So. Santa Fe Avenue,
posebnega jenega mladeniča je vzbudii;
rior, g. rvuKaij. ncu uuziu siuz.-i	, • .	,	. .	miaucnifa le VZDUCll a nn
bo je nagovoril strelee, podžiga-Hdelka' k. naj se peža s social- Hrastniku odkrito sočustvovanje joč iih k hrabrosti in obrambi mm vPra*a!Ve™ ^ezposelmh in Maribor. Dne 28. »nrilii iJ
5. 26—6.26
Izdeluje vsakovrstne pravove-1 javne listine, spadajoče v notarsko stroko za Združene države in staro domovino.
joč jih k hrabrosti in obrambil . v .. ,. domovine, ter jim razložil svetosti sir?m8snih.?Jud,> ter
prisege. Godbo med slovesno bož- ] i^SI°iiSJi<» jo službo je oskrbela deloma- vojaška godba, deloma uršulinke. ki so pele tudi cerkvene pesmi
Maribor. Dne 28. aprila se je gmotno vršHa pred tukajšnjim c kr okrož
Tudi bolnice postanje draije.-1
Deželni odbor je sklenil oskrbnina v deželni bolnici spri
niku J. Muršeču iz Frama pri Ma <*a riboru. Župnik Muršec je bil ob
sprejeti v
go je prebral strelcem njih nad-poročnik dr. Kotnik v slovenjem in nemškem jeziku, nakar je di-vizijonar fml. pl. Kuczera nagovoril strelce, ter končal svoj govor s klicem "Živio" na eesarja, Umrl je na Vrhniki 4- maja se-1 nakar se je vršilo defiliranje čete. dlarski mojster Anton Jereb v Siavnq^ti so se udeležili predsed^ starosti 55. let. Pokojnik je bil nik eks^». baron Schwarz, dvorni mož poštenjak,	svetnik*
Umrl je v nedeljo 9. maja v dr. Vel. Laščah č. g. Janez Bevc, du-| ditelji vseh uradov, hovnik v pok.
Nagloma je umrl v Remusu, v I posestnik I. Lušin v Vodmatu. kantonu Graubunden g. Mihael Njegov sin Ivo, o katerem se je že Sterbenz iz Mozfelja na Kočev- poročalo, da ga je nemški cesar skem.	I odlikoval z železnim križem, leži
Po končani službi božji se je vrši-<S °ploim. d-TO zvisa od 10- konfan; ob^vJ„avi k;
la na Kongresnem trgu zaprisega 20^-Tudl. okngm«. boln.cama L d(m .	•	»"»f
strelcev, ki so bili s to prisego £Zl^ZZ f^'1 T žuP»ik Mule popolnom' oprfJ
skupno armado. Prise- ,'"volUo Primera0	»b- Uen _
• skrbnine.	1
Omejitev prodaje živine.—Izšle so tri ministrske odredbe, ki orne
Mati generala Kusmaneka ro-dom Štajerka. Graški listi poro-
JOS I R PER K O
SLOVENSKA GOSTILNA 1
2236 S. Wood Str.
Chicago, Illinois
Telefoa: Caaal 298
8e priporoča rojakom 81ovencem za obilen po««t. in dobra jrtjaia", to je moje gealo.
'Dobra iMttreiba
jujejo prodajo goveje živine, te- ea''0' (,a lllat^ hrabrega prze-; jC let, prašičev in kokoši na pet dui myslske^a Ppveljnika generala!I(f,
y~\ n ^ j \ H i ^ / n 1 /1	•	KusinanokH hiln rmotlu Vto<ln»lro' M
na teden. Ostala dva dni je dopuščeno prodajati klobase, jetra
Kusmaneka bila rojena Štajerka, iz Furstenfelda ob stajersko-
Samomor ruskega vjetnika. — ranjen na Ogrskem. Drugi sin Dne 6. maja dopoldne se je vrgel Anton, praporščak, ki je bil tudi pri premikanju vlakov v Zalogu ranjen, se nahaja v vojnem vjet-tamkaj zaposleni vjetnik Sergej ništvu v Nišu. Sinova Adolf in Komsibin, desetnik pri ruskem Josip sta tudi ranjena. Izmed pe-j 146. pešpolku, v samomorilnem erih sinov je doslej neranjen edi-namenu pod vlak. ki ga j^ usmr-1 no Dominik, dasi se nahaja že od
možgane in druge notranje dele. r)g.mki. meJi in 8e Je zvaIa z dekli-Z drugo odredbo se smejo molzne rkim i,uenom Wiehrer. Njen oče: retniktW Chorinsky, župan g. I™ V}™*™}* krave pobijati le s M« W klepar kotlov Franci r. Tavčar, ter zastopniki in vo- P.T^1"!	^ se ome- ^hrer.
tel ji vseh uradov.	8e bolj kIauJe telet- Tretja od Smrtna obsodba vojaka v Grad-
Pet sinov je poslal na bojišče redl)a uvaj« gotove vrste legiti- cu. Pred graškim domobranskim
1 macije živinskim trgovcem. Brez- divizijskim sodiščem je bil 28. m. pogojno so odpravili zapore, ki m. obsojen infanterist I. Popodi iz so jih glede na promet z živino Trbiža zaradi ropa na smrt na ve-| odredili posamezni okraji in de- šalih. Popodi je bil rojen 1. 1889. žele.	ter je služil pri domobranskem j
Novi novci—Ker se je izkaza- polku št. 4. Bil je že večkrat lo, da ne zadostujejo v prometu kaafiovan, dvakrat tudi zaradi ta-se nahajajoči nikelnasti novci in tvine. V septembru lanskega leta da jih posebno v industrijskih o- je bil vsled psihične degeneracije krajih zelo primanjkuje, je vlada superarbitriran. Kmalu nato pa sporazumno s kraljevsko ogrsko je ukradel v neki gostilni v Trbižu' začetka vojne"ko^ popočnik lie-j v'ac^0 sklenila, nakovati in izdati posestniku Lorencu Schilcherju
til.
Hnd udarec je zadel g. Antona I prestano*na bojišču. Viranta, trgovskega poslovodjo Požar. — Dne 7. maja ob pol pri tvrdki Urbane v Ljubljani. 11. zjutraj je nastal ogenj na Njegov sin Ratislav, ki je služil Knapih pri Bukovšici na Gorenj-kot praporščak pri 27. pehotnem skem (občina Selce nad Škof jo ^
polku v Gradcu, se je pri manipu- Loko), ter upepelil skoro celo va-1 Tk"k"^ i . i i i i*. -m.
liranju s samokresom ponesrečil. | sico. Užgali so menda otroci.1 J,h b°d° P<1 ^ t0hk°' k°llk°r Jlh
nove novce po 10 vinarjev in vse-	200 K, za kar je bil obsojen v Ce-| kakor tudi po 20 vinarjev iz no- lovcu na šest mesecev težke ječe.
vega srebra (zmes iz 50% bakra,	Pri naknadnem naboru v decem-
40% cinka in 10% nikelja). Ti	bru so ga zopet potrdili in je 8.
lOvinarjski novci so se že začeli	februarja t. 1. vstopil zopet k vo-|
izdajati 10. maja t. 1. Nakovali	jakom in sicer pri istem polku v
ROJAKI IN ROJAKINJE
ŠIROM AMERIKE.
Podvizajte se; sedaj se Vam nudi najlepša prilika pomagati sorodnikom in prijateljem v stari domovini dokler so krone še ceno.
Sedaj pošiljam: . .$ 1.60 200 kron za . . $ 32.00 4.00 250 kron za . . 40.00 8.00 500 kron za . . 80.00 . . 16.00 1000 kron za . . 158.00

10 kron za 25 kron za 50 kron za 100 kron za
Vrbi na Koroškem. 20. februarja
Samokres se je sprožil *in krogljalRazen en"eg"a'so bili vITkmetje sa-1 3* neo'lhodno. Potrebno, največ I je dobil pardnevni dopust za po-ga je zadela v	™«s ^ ^ - -	I-Da za 20 milijonov kron. Novci|tovanie v Gradec. Ker na ni imel
bil simpatičen
v glavo. Ratislav je varovani, žal, da za premale svo- U^r^; .	■ , tovanJe
t mladenič, ki se je L. Zgordo je do male.a osmim
tovanje v Gradec. Ker pa ni imel se je preoblekel v civilno I
priljubil vsakomur, ki ga je po- gospodarjem vse; tudi pohištvo znal. O njegovi priljubljenosti je obleka itd. in tamošnjemu gostil-
noma enaki nikelnastim novcem, obleko in oropal na poti iz gostilne le kovinasta barva in pa natisk p08e8tllika Frana GriUa ki gi je
Denar je točno in zanesljivo dostavljen, kar Vam jamčim s svojim, meni lastnem premoženjem.
Slovencem priporočam t poset tudi mojo
GROCERIJO I N MESNICO
ter zalogo kuhinjskega in namiznega orodja.
Prodajam blago najbolje vrste po najnižjih cenah. KRANJSKE SUHE KLOBASE doma£e*a izdelka raspoiiljam na tm kraje. PUite pm cenik tek.
JOSEPH SITAR
SLOVENSKI TRGOVEC IN POSESTNIK
801-2-3 N. Chicago St.	JOLIET, ILLINOIS.

ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
pričal tudi njegov pogreb, ki so Ličarju tudi dve kravi in štirje tStrani b°8ta drU* hotel kuPitJ krav0 in ie v ta mu ga priredili njegovi tovariši prašiči, nekemu posestniku pa	^ , k^Wmo ^^ - namen večjo vsoto denarja pri
„ n™___U_____ :*	___wmo * DdlUWVCif-fl Q?ze.Uhi C flUn trn ip VPIK»1 na tla era
v Gradcu.	I nekaj srebrnega in papirnatega
Na Badeku je umrla hčerka denarja. Beda je velika. Vedno
le
se
XT .	sebi. S silo ga je vrgel na tla, ga
piše: Nastalo je tako po- davil in mil vzei denarnico z 212 K.
revidenta Južne železnice gosp. se novič pokaže kako opravičen m*njkanje drobiža, da ni mogoče Hotel mu je ukrasti tudi uro a to Gornika, Anica.	I i- ~	Tr"ln,ka,a<)r 8 papirnatim denarjem. |ni M«n»H«W ip n»tn
ni šlo. Napadalec je nato zbežal.
^u.vu.	I je že tolikrat izrečeni poziv: Va-ipn .Q • i Q,	• „	t— —jv>
Imenovanje.—Pri častnikih ka-	rujte otroke! Skrivajte užigalice|li Sl tISum ^ kmalu Padel nanJ teIK 80
kor pri moštvu priljubljeni mno-	pred njimi! goletni poveljnik ljubljanske do- q i^miiijt
mobranske brigade generalni ma-	jah. _ 0koU Židanega"m7stu gT-1 drobi^' Č
jor Igo Schmidt pl. Fussina, ter	da strežnik ri 8V maši .	tudi no železnici
vpokojeni titularni feldmaršal-	na Rrezi^h vid^l ioLti if^r \~luh "	.F^S!?'®1
UstlROfljill lata 1857
panje ;tujee pa kratkomalo od slavljajo. Naletel sem na veliko O izmišljenem ^čudeža na Brez-1 trgovino, ki je imela celih 10 v
e nimaš drobnega de-
našli pri preiskavi njegovega ležišča v vojašnici v zglavju denarnico s 192 kronami. — Pri razpra-,vi se je Popodi izgovarjal na vse] zdravniška izvedenca
licijualizs-rasa Ista 1884
vpoKojeni utuiarni ieiamarsai- na Rreziah vidpl inlcnti MatPpL;i „	*	, nacme, a zdravniška izvedenca
lajtnant Ivan Lavf pl. ZsplaJ^^a I^nilhovntkl	pedala, da je pa. degene-
sta imenovana za feldmaršallajt nanta.
vprašal, kaj gleda itd. Vodstvo I uradov se vračajo kmetje, kernel™™™*' ni Pa na umu b01"1-iste cerkve izjavlja, da je vse iz- morejo plačevati z bankovci dav-l.
ga je obsodilo po §483. v.
- iTfi i i i" ■' ■ ■
Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav
NALAGAJTE VAg DENAR
Ljubljana v zastavah.-Povo- mišljeno; Marijina čudodelna po- kov. Tem^ bi se moralo na vsak zazradi ^ z uporabo §487. na ^ y najstaTCiŠO, DdiVeČlO ID Iiaiboli mOCDO »m zmage v Galiciji je bila doba je brez solz: nobeden, ne način kako ndmWi	ea mn. 8mrt na vesahh m lzklJuženJe 12 ■ - 1	I-! I |V	«"UU»U
dom zmage v Galiciji je bila Ljubljana dne 5. maja v zastavah Slovenec, odlikovan na bojišču. I blizu
doba je brez solz; nobeden, ne način kako odpomoči, sicer se mo-mašnik, ne strežnik, ne drugi, ki ra ves promet ustaviti.
U1:„11.__• _	- r	• i i*l
Adolf Franzot je te dni pisal z
oltarja kleč^, niso videli Marije jokati, niti prositi za tri
bojišča staršem, bivajočim v Šiški I neštete reči, da ne bi bilo vojske,
ni»i T ln^lioni . " T^r»Q »i o-f a poi f	I	; — 1--1___• m___v -t v v
pri. Ljubljani Berem v ginja je
Kako si v Sarajevu pomagajo pri pomanjaknju drobiža?—Vladni komisar v Sarajevu je izdal od-
Dragi starši! .. lakote in bolezni. Tega čudeža šeL^u T •	J V *
ih k»kšna drR. nJ Kil. ™	____\ndbo. da izgubi ona oseba.
časnikih, kakšna dra- ni bilo na Brezjah, in kdor o njem L.'	. .. . ,.v
doma. Ne pn«H.4ta miL«____: ___I kateri se najde skrit drobiž
torej nobenih jest vin več, pora bite jih rajši doma. Jaz sem se
že tako privadil na našo hrano. I ukaza Njegovega Veličanstva je
, Ne pošiljajte mi govori, razširja izmišljen čudež, " ;: ^ V , aro»lz; ipst.vin r,nrft-lkarpasv. Cerkev prepoveduje.	^^ Enaka naredba
t)a, pri ž, 50%
se
Cesar in vojno posojilo.-Vsled|tb°,!zdal7a' kafor iavlja "0bzor'' -T._____J	. . I tudi v Zagrebu, da se s tem od-
da mi ni popolnoma nič za kaj J kakor poroča c. kr. korespondenč-boljšega. Samo, da imam dvakrat ni urad, podpisalo generalno rav-
pomore pomanjkanju drobiža.
smrt na vešalih in izključenje iz| armade. Ta smrtna obsodba je od začetka vojne prva v Gradcu in ,prva obsodba na smrt zaradi ropa v celi Avstriji.
V Orehovo vas so došla te dni naznanila, da so umrli vsled bolezni. Oziroma ran v Karpatih trije Kmečki sinovi: Vincenc Cebe, pešec 47. polka; Vincenc I Gselman, črnovojnik št. 26.; Mar-j tin Tement, dragonec št. 5. vsi v 20. letu.	,
Umrl je v Gradcu generalni
BANKO V JOLIETU
-ki daje-
3%
3%
pripisuje polletno k glavnici
na dan kavo, pa sem zadovoljen. I nateljstvo privatnega in rodbin-
Kave pa imamo, hvala Bogu, do- skega fonda Nj. c. in kr. apostol-	________ ^ Bva	^ ^^
volj. Te dni sem bil posebno po- skega Veličanstva 5 milijonov zalster Anton Planine, iz Soč pri I ^o^Franc Juvan^M^eTstar"' • čašcen. Naš polkovnik mi je svo- drUgo avstrijsko in 5 milijonov | Mariboru, je dobil srebrni zasluž- Cesto na Volovlek na krani jeročno pripel na prsi hrabnost- za drugo ogrsko vojno posojilo
fl A tfxrilf mm Priart/JAM i\Ar*/4 %<n«r i*« I TT ---Z___ ___••! _	rr
ŠTAJERSKO.
Orožnik odlikovan—Stražmoj-1 tajnik štajerske kmetijske družbe
S »* A tlf AM PlnmnA	TT - * _I	___	_ . _
no svetinjo. Prisrčen pozdrav in n. vojno posojilo. — Korespon
ni križec s krono za rešitev življenja neke Marije Potočnik
Cesto na Volovlek na kranjski meji so nameravali zgraditi v Lu-j lz,čah v Sa vinski dolini. V to svrho
poljnb! Vaš sin Adolf."	denčni urad poroea: S. M. Roth- smrtne nevarnosti. Gosp Planine	r T	, Z ,
____. tt • • i - • l'u t-* • j • i	• i , Jv .	jrittiUULIso prosili, da se jim da za delavce
uonirovanje.—vojaški zasluzm scnmiova nisa je podpisala 25 mi- je bil dno Z. maja v Ptuju po o-|niske vjetnike. Z ozirom na tež-
koče prehrane oblast ni mogla | ugoditi tej prošnji.
Z Južne .železnice. Blagajniki
Mi pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu.
(Prva Nacl|onalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
IŠZTT. $5,000.900.06
križec 3. vrste z vffjno dekoracijo lijonov vojnega posojila; vlada- krajnem glavarju dekoriran
lta._l_:	__J •___r I	T----T • -l-A___i	- -I Ol_____t-- •	1	w *
je d«bil štabni častnik, nadporoč- joči knez Liechtenstein pa 5 mi-
topničarskega lijonov kron.
Slovenska junaka Pavčnik m Bukovnik. Korporal štajerskega
Je rojen Šiš- Hroščev letos zopet kar mrgoli. 87- pešpolka Bukovnik in podde-
nik 3. gorskega polka Fran Pišlar
kar in biva ves čas vojne na se-1 Zadnjič smo imeli Vojsko ž njimi I »tnik tistega polka Ivan Pavčnik |<na mariborskem glavnem kolo vernem bojišču.	L 1912., torej ni merodajno,vsako s*a dne 28. decembra rešila dvoru' viš-'i revident Ivan KejžarJ
Odlikovanje.—Nemški cesar je četrto leto. Najprej so se lotili avstrijsko strojno puško Rusom ,je prestavljen v Leoben. podelil načelniku štaba przemysl- sadnega drevja in so posebno sli- takorekoč iz rok. Pavčnik je po- Novi "^j«1"* v Mariboru. Dne ske divizije majorju Milanu vite- ve in črešnje prizadete, zdaj se pa grabil strojno puško in z njo be- 21- m- m- 80 v Maribor pripeljali zu Bleiweisu železni križ. Major selijo v gozdove med hrast je in žal- Za njim je grmelo in treskalo Preko Pragarskega 200 ranjenih! pl. Bleiweis je rodom Ljubljan- imajo tam cele roje. Ljudje se za- in krogle so kakor dež letele nanj. ,v°jakov iz Karpatov. Med njimi) čan-	malo ali nič ne brigajo. Toza-|če je hotel rešiti strojno puško, je|Je bil° 50 težko »njenih.
Č. g. župnik Andrej Zdolšekl umrl. — Dne 5. maja je umrl č. g. Andrej Zolšek, župnik pri Sv. Štefanu pri Žusmu na Spodnjem Štajerskem, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Rajnik je bil rojen 18. novembra 1854 v Ponikvi. Posvečen je bil dne 22. julija 1880.

DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD
prodaja
1780-82 E. 28 tli St., Lorain, O lil o
Is ruskega ujetništva se je o- devne odredbe glede zatiranja te- moral na strm vrh. Na potu je glasil g. Josip Ravnikar, načel- ga škodljivega , mrčesa bi bile bil seveda izpostavljen nik cestnega odbora v Radečah, pravočasno ravno tako potrebne, mu obstreljevanju
najhujše-in tudi hudo
ki je bil v trdnjavi Przemysl. Pi kakor za poljska dela v vojnem ranjen, kajti krogla mu je prile-sal je svoji soprogi dne 14. aprila času. Črvive letine so za kmeta tela pod levo pleče, <a vendar je
1915, da je omenjenega dne pre stopil, azijsko mejo.
Is ruskega ujetništva se je o-glasil učitelj v Ribnici na Do-
hude šibe in te, kakor se vidi, ne hitel naprej in rešil strojno puško.
izostanejo.
Pavčnik je bil za to odlikovan z
12 vinarjev za 1 kilogram hro- veliko srebrno hrabrostno svetinjo, see v! — Magistratni gremij je I korporal Bukovnik, ki si je bil že
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
P
avstro-ogrska pričela vojsko.
Južno bojišče postranskega pomena.
v tistem trenutku, ko je nastop Busije vžgal evropsko vojsko, je postal jug za Avstro-Ogrsko postransko bojišče, na katerem se je smelo uporabljati le toliko čet,, kolikor jih je neobhodno potrebno, da se čuva naš balkanski položaj. Ker zamore postaviti Srbija 10 pehotnih divizij prvega, 5 drugega in 4 tretjega poziva in ker se je proračunala moč Črne-gore skupno s štirimi divizijami, se je zdelo, da se med našimi 49. pehotnimi divizijami armade in o-beh deželnih bramb mora, kar je najmanj neobhodno potrebno na južnem bojišču, pustiti 11 divizj. Za glavno nalogo na severu je o-stato torej 38 pehotnih divizj.
38 naših proti 80 ruskim divizijam.
Ruska brambna sila obsega samo na četah prve vrste 79 pehotnih in strelskih divizij in še 35 rezervnih divizij, ki S6 s prvo vrsto brezpogojno enake vrednosti. Če se odračunajo tiste divizije, ki so jih pustili začetkoma na drugih mejah, katere so pozneje zelo znižali, je ostalo Rusiji najmanj 100 divizij za evropsko bojišče, če ne vraeunavamo 40 divizij državne • brambe (orna vojska), katere znatni deli, kakor se je pokazalo pozneje, so podpirali armado na bojnem polju. Pri razsežnosti prostora Rusije se je potrebovalo veliko časa, da je bila vsa ta mogočna sila razpoložljiva na zahodnih mejah; z 80 divizijami prve in druge vrste se je pa morala računati sila, ki so jo imeli Rusi zbrano začetkom vojske v zahodni Rusiji.
Ruska pest.
Če se je računalo, da štejejo nemške sile v vzhodni Rusiji z de-: želno brambo približno 15 divizij in da zaposlujejo 20 sovražnih divizij, jih je ostalo še 60, ki jih je moralo nase potegniti 38 naših divizij. Neenakost se še poveča, ker štejejo povprečno ruske pehotne divizije 16, naše pa 13 pehotnih bataljonov, glede na arti-ljerijo so polovico močnejše kakor naše, in da je stala ruski pehoti na strani premočna konjenica, 39 kavalerijskih divizij proti našim 11.
Po številu tako premočnemu sovražniku je poleg tega koristila še oblika meje. Na severu, severovzhodu vzhodne Galicije in Buko-vine so se lahko ruske armade razvrstile, ki so, kar se je kmalu pokazalo, popolnoma izpraznile Rusko Poljsko zahodno od Visle in so deželo brez naravne obrambe kakor z mogočno roko oklenile, ki naj bi se navidezno le v pest sklenila, da stlači več kakor tretjino slabejšo avstro-ogrsko armado.
kratkem prodiranju vse železniške zveze naših glavnih sil, ki vodijo v glavnem proti zahodu, prerezala in bi jih potisnila od notranje monarhije in od zvezne Nemčije in prisilila, da bi se u-maknile v vzhodne Karpate.
Naš sunek v severni smeri je tudi najuspešnejše razbremeni relativno slabe sile, ki so branile vzhodno Prusijo, če bi bil sovražnik proti vsakemu pričakovanju nameraval večjo silo vreči tudi na to bojišče.
Čez 17 dni po splošni mobilizaciji že tri armade v Galiciji
Naglica, s katero se je izvedla mobilizacija, in dobro premišljen transport v zbiralni prostor, je pripomogla, da se je izvedel zgodaj sunek proti severu. Dne 20. avgusta, šele 17 dni po pričetku splošne mobilizacije, so bile že v glavnem zbrane tri med štirimi za Galicijo določenimi armadami. Dve naj bi prodirali med Vis-lo in Bugom, tretja armada naj bi zadrževala sovražnika, o katerem se je pričakovalo, da pride iz severovzhoda in iz vzhoda Čez Radziechow, Brodow in Tarnopol. To armado naj bi podpirala armada, ki pride zadnja na bojišče.
Rusija se že pred mobilizacijo pripravila na vojsko.
Razvoj dogodkov je pokazal, da je Rusija zelo obširno pripravljala mobilizacijo in da je znala vse svoje odredbe spretno skriva ti; mobilizacijski ukaz je takore koč le še zadnjič opilil vojno armado. Zgodaj že, takoj po prvih I grozečih korakih Srbiji v korist so se pomikale večje zveze čet in v polni vojni moči proti gališki meji; zahvaliti se moramo le hi tremu in spretnemu nastopu naše obmejne brambe, da so bili pre prečeni vsi poizkusi, ki so merili j na to, da motijo načrtno zbiranje naših sil. Tudi dne 14. avgusta pričeto poizvedovanje v daljavi naših drznih letalcev, ki se je
Naša severna armada se ne umakne ruski pesti.
Ni šlo, da bi se tej nevarnosti izognil s tem, da bi se bili umaknili iz nevarnega prostora in bi bili tako deloma vzravnavali razmerje sil tako, da bi se bili oklenili daleč zadaj ležečih ugodnih obrambnih ozemelj. Če bi bili to storili, bi ne bili mogli izvesti vloge, prevzete v veliki vojski, da se krije hrbet Nemčiji. Sovražniku nismo smeli prepustiti nikakor popolno svobodo postopanja, vsiliti smo mu morali marveč svojo voljo. Če bi se bili le branili, bi bili prepustili njegovi volji, da uveljavi svojo premoč, bodisi z obko-litvijo na naših krilih, ali pa da nas zaposluje s približno enakimi močmi in nas tako veže, da lahko z ostalimi četami neovirano vpade v Nemčijo.
Zakaj je napadla naša armada v severni smeri.
Naša severna armada je zato morala nastopiti z ofenzivo. To se je moglo izvesti le tako, da se kolikor mogoče močan del vojne sile hitro vrže na zbirajoče se ruske skupine, da ga porazi, drugi del naj pa zadržuje toliko časa o-stale skupine, dokler se po doseženi zmagi ne more obrniti glavna sila tudi proti tem. Napasti se je morala v prvi vrsti le tista skupina, ki se je nahajala na severu med Visi o in Bugom, ker bi ta, če bi bila sunila naprej, ako bi se bili mi obrnili morebiti prvič proti skupini na vzhodu ali na severovzhodu, lahko po relativno
bodočim dnem pričelo podpirati po naši kavaleriji, ki se ni ustrašila resnih prodiralnih poizkusov dobro organiziranih sovražnih varnostnih čet, je dokazalo, v kolikor je bilo sploh mogoče posvetiti v temo, v kateri se ."je nahajal sovražnik skrit, da je ruski nastop veliko bolj napredoval, kakor bi se bilo moglo soditi, če bi se bili dogodki redno razvijali. Vedno jasneje se je kazalo, da knežji umor v Sarajevu Rusije ni zadel nepričakovano in da so računali v Petrogradu z napadom na centralni velesili že ob času, ko notranjih zvez dogodkov, ki so se zgodili, niti izdaleka nismo mogli slutiti. Ravno to, ker smo spoznali, da nas je Rusija glede na vojno pripravo prehitela, nas je moralo še bolj vzpodbujati, da smo že sklenjeni napadalni sklep nemudoma udejstvili. Izvedli so se že posamezni vpadi ruskih kavalerijskih čet, ki jih je podpirala pehota, in Sicer ob obeh straneh |Buga, pri Brodyju in čez Zbruž. Vse je kazalo, da se hoče roka, ki nas je prijemala, stisniti v pest. Šlo je za to, da se hitro postopa. Za Rusi,, ki so izpraznjevali zahodno od Visle ležeče Rusko Poljsko, je neka pri Krakovu zbrana slaba armadna skupina pod gene-Iralom kavalerije pl. Kumerom že j 13. avgusta stopila na sovražno o-zemlje in je med neznatnimi boji, na strani spremljana po v Pruski Šleziji razvrščenih nemških brambovskih zborih pod Woyr-schovim poveljstvom prodirala ob levem bregu Visle. Z arotovostjo se je dognalo, da se zbira močnejša ruska skupina pri Lublinu, do jasnosti pa niso dovedli podatki o sovražnih silah pri Dubnu in v ozemlju onostran Zbruza. Brez-dvomno dognani sovražnik naj prvi čuti, da niso postali tofti kremplji dvoglavega orla.
Razvrstitev naše severne armade za nove boje.
Ko se je nagibal koncu 22. avgust, na predvečer resnih bojev, ki so se zdaj hitro pričeli, je bila severna armada pripravljena na skok. Levo krilo je tvoril general kavalerije Danki s krakovskim, požunskim in s srednjegališkim zborom ob spodnji Sani in južno od pom očvirjene Tanevske nižine, sprednje čete so stale že na robu višin, cela armada je bila zbrana, da prodira med Vislo in Wiepr-zem proti Lublinu. Levo krilo te armade so varovale zadaj za Vislo krakovske skupine generala kavalerije pl. Kummera in nemški Woyrschov domobranski zbor.
Vzhodno od te armade je stal general pehote vitez pl. Auffen-berg z dunajskim, košiškim in s
še- po železnici dohajaj oči m lito-merškim zborom in z nanovo sestavljenim 17. zborom nekako v črti Tarnogrod, Niemirov (na cesti Przemysl—Rawaruska); pred njim se je razprostiralo prodiral-no ozemlje med Wieprzoni in levim pritokom reke Bug, Hudezwa. Ta za sunek pripravljena skupina je štela okroglo 350 bataljonov, 150 eskadronov in ravno toliko baterij. V prostoru okoli Lvo-va naj bi general kavalerije vitez pl. Bruderman do 25. avgusta zbral graški, inomoški in večji del Lvovskega armadnega zbora. Ta skupina naj bi po potrebi podpirala proti sovražnim vpadom iz obmejnih odsekov Sokal—Brody proti Lvovu. General pehote pl. Koevess bi bil moral končno s sed-mograškini v Przemyslany pozvanim armadnim zborom in z neko z več kavalerijskimi četnimi divizijami v okolici južno od Zloczowa potisnjeno pehotno divizjo kolikor mogoče ovirati morebitno sovražno prodiranje čez Tarnopol in z zgornjega Zbrucza. Med razvojem dogodkov naj bi ga podpirala na Dnjestr v ozemlju Zydacxow— Haliz pozvana, od 25. avgusta nadalje dohajajoča armada generala kavalerije pl. Boehm-ErmolJi, ki sta jo tvorila budimpeštanski in temešvarski armadni zbor. Skupaj so te sile obsegale 200 bataljonov, 170 eskadronov in 130 baterij, ki naj bi se toliko časa u-pirale sovražniku, o katerem se je javilo, da dohaja s severovzhoda in z vzhoda, dokler naša napadalna skupina ne napade in ne do-razi ruskih sil na severu med Vislo
in med Bugom. Te odredbe so dovedle v za prvo odločitev izbrani in po okolnostih naravnost s silo pogojenih smeri dejansko do dveh uspehov; k zmagam pri Krasniku in pri Zamošču-Koma-rewu.
slaven spomin je za večne čase zvezah z imeni Turobin, Wyso-kie, Stara Wes, Wilkolas, Kra-snostaw, Fayslawice, Gestoboro-wice, Krzczonow, Niedzwica-duzza in Chodel.
General pehote vitez pL Auffen-
berg napade nizko 5. armado.
Veliki boj je prestopil dne 26. avgusta že tudi na prostor med Wieprzom in, Huczwo, kjer je napadel 5. rusko armado general pehote vitez pl. Auffenberg. Kakor če posežeš v sršenovo gnezdo, je vplival uspeh košČiš-kega armadnega zbora pri To-maszowu, litomeriškega in dunajskega zbora pri Suchawoli in pri Szczebrzcszyni ob Wieprzi. j Iz kota med Huczwo in Bugom so hitele sovražne čete, da bi padle zmagovito prodirajočim četam v krilo. Rusi, ki so se zanašali na to pomoč, so $e branili v dobri postojanki pri Tarna-watki ob cesti Tomaszow—Za-mosc kakor obupanci proti delom košiškega in litomeriškega zbora, dasi je dunajski zbor vzel že 27. Zamosc po daljšem boju. ( asa mu seveda ni preostalo, da bi te bil mogel veseliti zavzetja. Od Wieprza so pritiskale močne ruske sile, ki so trdo napadale Dunajčane in krilno divizijo Danklove armade, ki je prodirala ob vzhodnem bregu Wieprza, da vzdržuje zve zo in da olajša prodiranje Auf fenbergovega levega krila.
Tem potom se prav iskreno in lepo zahvaljujem vsem številnim znancem in prijateljem za izražene čestitke povodom moje srebrne poroke dne 31. maja t. 1.
Iskrena zahvala čast. duhovščini Rev. Ant. Sojarju, Rev. Jonn Plevniku in Rev. Al. Krascho-witzu za tako lepo cerkveno prireditev po slovesni sv. maši, oso-bito pa še Rev. Plevniku za njegov ganljiv nagovor. Hvala tudi našim vrlim cerkvenim pevcem za krasno petje, bivala vsem številnim vernikom, ki so se vdele-žili te sv. maše in tako pospešili slavlje.
Hvala lepa Mr. Pavel Schnel-lerju in drugim govornikom, ki so mi na poznejšem sestanku čestitali ; vsem skupai kličem v mojem imenu, imenu moje soproge in družine: Živeli!
Martin Kremesec. Chicago, 111., dne 1. junija 1915.
n.
Nevenljiv lovor si je priborilo napadalno veselje, vztrajnost in smrt zaničujoča hrabrost naših čet v vročih bojih, v katerih je nesel naš sunek proti severu zmago globoko v sovražnikovo deželo. Silovito to borenje vsebuje samo po obsežnosti dogodkov toliko bojev, spopadov in bitk. kolikor jih je obsegalo prejšnje čase dobro izrabljeno vojno leto.
Spopad pri Polichni.
Ne ozirajoč se na nepopislji-ve napore in težkoče je Danklo-va armada prodrla skozi proslu-li močvirnati in gozdni pas Ta-nevškega ozemlja, da takoj plane na najbližjega sovražnika. Čete krakovskega in deli požun-skega zbora so že dne 23. avgusta v spopadu pri Polichni okusile, kaj da pomeni v moderni vojski, če se napade v utrjeni postojanki hraber z niočnim topništvom izborno podpiran sovražnik. Junaška njihova hrabrost je premagala vse težave, boj je divjal oba naslednja dneva
Kritičen dan 28. avgusta pri Zamosču.
Kritičen dan je bil 28. avgusta. Silno je divjala neodločena bitka pri Zamošču sem in tja; proti Tarnawatki ni bilo mogoče napredovati. Desno krilo košiškega zbora so potisnile premočne sile proti Toiuaszowu nazaj Ker je višje poveljstvo armade pričakovalo sunek na krilo iz kota Bug—Husczowa, je odredilo že 25., da prične korakati proti severu del okoli Zolkiewa zbranih Sil, tri pehotne divizije, dve tirolski in ena honvedska divizija pod generalom kavalerije nadvojvodo Jožefom Ferdinandom. Deli tega zbora so hiteli v sili se nahajajočim Košičanom na pomoč, z druge strani se je bližala po generalu pehote Auf fenbergu odposlana armadna re zerva, 17. zbor, na pomoč. Pravočasno sta pritisnili obe skupini, da zabranita nesrečo.
(Dalje sledi.)
UGODNA PRILIKA
za Slovenca ali Hrvata.
pri "Krasniku,
kjer so se Rusi izdatno ojačeni ustavili na nov odpor. Vrhovi) pri Frampolu so tvorili istočasno pozorisče .srditih ruskih napadov na desno krilo Danklove armade. Ti napadi se niso le izjalovili vsled vztrajnosti sred-njegališkega in požunskega zbora, marveč tudi niso mogli za-braniti, da so naši pridobivali na prostoru. Krakovski zbor je vedno bolj in bolj obkoljeval| Krasnik, in ko si je obkoljevalna skupina z zmagovitim bojem pri j Kluczkowicu zabranila hrbet, je prisilil krakovski zbor junaške I branilce Krasnika, da so se mo-| rali dne 25. avgusta zvečer u-makniti, nakar je zbežala tudi| skupina pri Frampolu. Prvi dnevni boji, ki jih skupno ime-1 nujemo bitko pri Krasniku, so| se končali s sijajno zmago.
Vztrajna sovražnikova nadaljna obramba.
Vztrajni sovražnik, ki se je neprestano ojačeval tako,-da je na-1 rastla ruska četrta armada končno na dvanajst divizij, se je vedno zopet ustavila v ugodnih odsekih na nov boj. Dan na dan so se bili na celi počasi naprej se pomikajoči bojni črti Danklove armade, kateri se je mogla koncem avgusta priklopiti v ojace-nje tudi Kummerjeva skupina, krvavi in vztrajni boji, katerih!
Proda jem tri hiše skupaj z lepim vinogradom. Dolžina 163 čevljev, širina 112 čevljev. Cena vsem trem hišam je $2200 od tega $1450 v gotovini, drugo pa na lahke obroke.
Poleg tega imam še eno samsko hišo s 4 sobami. Lota je dolga 169 čevljev. Cena $600. Vse 4 hiše so samo 5 minut oddaljene od mesta Steelton, Pa.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na lastnika hiš:
Martin Nemanič, No. 11 Chamber St. P. O. Bressler, Pa.
(Adv. 6. 9. lx)
^ FLORIDA. — FLORIDA. ^
S tem naznanjamo, da gremo zopet dne 15. junija t 1. ob pol
eni pop. iz Chicaga v Florido z več rojaki, ki so se odločili ku piti zemljo v Vilas,Liberty County, Florida. Vožnja od tukaj do Port San Joe, Fla., traja 30 ur. Kdor kupi zemljišče, se mu vožnja povrne!
Štirje Slovenci, ki so dne 4. maja t. 1. kupili v Floridi zemljo, se preselijo tjakaj z družinami vred sredi tekočega meseca. '
Kdor namerava iti v Florido glede nakupa zemlje, naj se pismeno javi pri nas najkasneje do 14. junija. Lahko nas tudi s postaje pokliče po telelfonu, da ga pridemo iskat.
S poštovanjem
M. Lauricb & Co., 1900 West 22. Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 5777.
(Adv. 6./9. lx
Mednarodna Tiskarna.
(Poprej 1 * Slovenski Narod.")
E. J. Mensinger, lastn.
1117 Nertkeri Ave. Peeble, Cele.
Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spa-dajoča dela totno in najceneje.
Priporoča se društvom in trgov« itd. tirom zapada. Pitite po eenef 5.5.15—5.5.18.
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisani imam na prodaj v okolici Willard in Greenwood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega: Gregor Seliškar
R. 5. box 26	t
Greenwood, Wis. '*» Ad. 5. 5. — 11. 5.
UGODNA PRILIKA.
Na prodaj je en blok od slovenske cerkve v Chicagu lesena hiša z dvema stanovanji po 4 sobe. Skupni mesečni rentni dohodki znašajo $18.— Hišo prodaja vdova, ker ne može več vzdrževati plačil, ki pridejo na hišo to leto Cena hiše $1425.00. Gotovine je tr»ba samo $500.00; potem pa mesečno po $10.00. Za pojasnila se obrnite na
Frank Kosmach, 2116 W. 22. St., Chicago, 111. Telefon: Canal 2138.
(Advert.)
JOHN MOŽINA
slovenska grooerija in meedea
1039 Prescott St. vogal 11th St North Chicago, 111.
(Telefon št. 466) -
Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega grocerij-skega blaga in mesnico. NIZU CENE, DOBRO BLAGO DV TOČNA POSTREŽBA je moje geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. U.
Marija Sluga
4114 West 31st St Chicago, m.
telephone: Lawndale 8390.
izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena
BABICA
■e uljudn. priporoča «|». venskim in T
POZOR!
Imam dosti svežega pelina, katerega prodajam po zO centov funt; ako pa kdo želi suhega, tak je pa 4Qc en funt. Kdor ga želi, naj se zglasi pri:
Fred Udovich, R. F. D. 35—box 125, Elm St.
Barberton, Ohio. (Adv. 6./9.—7.7.)
ŠOLA
za učenje vožnje z avtomobili.
Kdor se hoče temeljito in kmaln priučiti vožnje z avtomobili, ali iate popravljati, naj pride k nam v šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrti podne-vu in ponoči!
Mi garantiramo, da dobi učenec "Li-cence" ali dovoljenje. Pridite m torej učit k nam!
PENN AUTO ŠOLA Mnrtland Ave. and Kelly 8t. (55.—11. 5.) .	Pittsburg, Pa.
i
Večkrat se pojavi na strehi kakega stanovnika štorklja ob času. ko preži volk pred njegovim duri m.
*
Če bi zadostovala modrijanu že samo ena sama beseda, — potem bi bilo malo modrijanov na svetu.
Dr, Martin J, Ivec
Slovenski . zdravnik
PfcflltlM llf|MI
Vrhovni zdravnik Jt. S. H. J.
900 TM. Chicago St
Corner Clay St.,
JOL1ET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
^ Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortland« Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Straino razburjenje je zavladalo med navzočimi, ko je gospodinja izrekla o sebi tako težko ob-eodbo.
"Za Boga, Tilka, bodi pametna,n je vzkliknil mož trepetaje ; "tako daleč vendar ne sega ljubezen do bližnjega, da bi ti sama sebe ovadila za tatico in s tem rešila pravega krivca . . . Saj ve vsak človek, da Lokarici ni treba krasti denarja."
"Ne pravim, da sem ga ukradla," je vršela Tilka v svoji zbeganosti, "ne, nisem ga ukradla, samo izposodila sem si ga z namenom, da ti ga ob priliki vrnem."
"Toda, Tilka, ne govori tako nespametno!" jo je prosil mož, "saj ni res, kar trdiš!" • "Ne morem izpremeniti tega, kar je res," je odgovorila natiho-ma in si zakrila z rokami solzno obličje.	y
Tedaj je stopil orožnik bližje, uprl svoj strogi pogled v ženo ter vprašal:
"Žena, ali je vaša trditev resna in bi-si je ne sramovali tudi pred sodiščem?" "Da!"
"Tudi če bi morala priseči, Til
".Tilka, morda se bo konečno zadeva drugače razvozljala, kakor je videti na prvi pogled . . . Nemara bi se dalo tvoje ravnanje o-pravičiti, če bi vedel vzrok, ki te je tiral do tega nepremišljenega koraka. Tilka, kar povejmi, čemu si rabila denar?"
Lokar je čul bolesten zdihljaj, ali besedice niso izpregovorile Til-kina ustna.
"Tilka, ali si čula in umela, kar sem te vprašal?"
"Da!" je odgovorila komaj slišno, "ali povedati ne morem ■ ne smem."
"Zakaj ne smeš povedati?" se je razvnel mož.
"Ker mora ostati tajno!"
"Tajno? Svojemu možu hočeš prikrivati? ... O Tilka, ne ženi me do obupa! . . . Vsak utripijaj mojega srca je pričal o moji lju-beznj do tebe, ljubil sem te kakor svojo dušo, svojo srečo! — Zaupal sem ti najnežnejše globine svojega srca, ležale so pred teboj kakor odprta knjiga in ni senca ti ni ostala v njih prikrita ... Bil sem uverjen, da sem si naklonil tvoje zaupanje, tvoje srce ... In zdaj — tak prepad med tvojim in mojim srcem ? . . . Tilka, rotim te
ka? Potrditi jo s sveto prisego !Pri vsem» kar ti je svetega, ne de
laj svojega moža nesrečnega — u-ničenega!"
Sklenil je roke ter jih povzdignil pred njeno obličje kakor v molitvi.
Tedaj se je zganila tudi žena, zdrsnila pred .njim na kolena ter zaihtela:
"France, pri najini večni ljubezni, pri najini srčni sreči; in če me imaš le še količkaj rad, te prosim, ne terjaj od mene odgovora, vsaj to pot ne! Pusti, da ohranim skrivnost v sebi— to. bo najlepši dokaz tvoje ljubezni, hvaležna ti bom zanj vse žive dni ... Glej, prosim te tako srčno in zaupljivo, kakor bi prosila Boga."
"Bog nam odpusti samo tedaj, če se obtožimo svojih grehov," jo je zavrnil mož srdito.
"V tej zadevi mi vest ne očita niti najmanjšega greha."
"Ali nekaj tujega, sovražnega se je vkljul* temu ugnjezdilo med nama . . . Tvoje srce ni več popolnoma moje, kakor je bilo nekdaj."
"Samo tvoje je — prisegam ti pri vseh svetnikih!"
"Potem mora biti kaka krivda ali kak prestopek iz prešnjega časa, ki te gloda v srcu."
"Ne, ne! — Bog mi je priča. France, ali res več ne zaupaš svoji ženi?"
"Človeku, ki se je prvič pokazal nepoštenega, se drugič več ne verjame ... Ako mi takoj ne pojasniš skrivnosti, moram dvomiti o tvoji poštenosti. "
"France, ti si krutega in trdega srca do mene."
"Ne, premehak in predober sem . . . Kar te prosim in zahtevam, si mi dolžna povedati . . . Tilka, ni za ped ne odstopim od svoje terjatve . . . Sili me do tega lastno dobro ime in čast hiše .. . Nakopala si nam sramoto in ponižanje, omadeževala si naše družinsko življenje. Samo s tem moreš poravnati in izbrisati svojo krivdo, če mi odkrito zaupaš, skrivnost, ki jo hraniš v srcu."
"France, Bog mi je priča, da sem ti samo zato vzela denar, da bi* se ne zagrenila najina srčna sreča, da bi ne minila najina ljubezen . . . Toda, moj Bog, malo da nisem izblebetala . . ."
"Torej vendar ... Le nadaljuj!"
"Ne morem — za ves svet ne !* " Če ne — je minila najina ljubezen, minila za vselej!"
Strašen boj je divjal v srcu mlade Lokarice. Dvoje krutih stvari ji je bilo torej danih na iz-bero, ena hujša kakor druga: izgubiti ljubezen in srečo svojega moža ali pa nastopiti v javnosti kot otrok ubijalca in požigalca Jošta ter prevzeti nase srd in sovraštvo cele občine. — Mož je videl njen notranji boj, ali obenem je tudi opazil z njenega obličja, da n bo razodela skrivnosti. Zato je dejal osorno:
"Nemara tudi veš, da lahko s silo spravim iz tebe, česar nečeš izlepa povedati?"
Pri teh besedah so se Lokarici zaiskrile oči v prezirljivim ponosu in odiiovorila je prešerno:
pred živim Bogom?" jo je vpra šal mož.
"Da!"
Lokar ja je spreletela rdečica, bol in srd sta odsevali z njegovega obličja; Lokarica pa se je se-sedla na stol, bilo je ni drugega nego strah in sramo|p.
"Stvar se je torej dovolj pojasnila," je pripomnil orožnik Lokar ju, "tako da lahko s tovarišem odideva . . . Morda želite še kaj?"
"Hvala," je odgovoril Lokar mrtvo, "kadar bom potreboval vaše pomoči, se bom javil.''
Orožnika z županom sta zapustila hišo, takoj nato so se razkropili tudi posli in zbežali pred grozečimi pogledi svojega gospodarja po vseh kotih ; Lokar je stopil k Tilki, jo prijel precej trdo za roko in peljal v hišo. Tu sta sedla za mizo, drug za drugim vogalom, in dolgo, dolgo časa — molčala. Šlednjič je prekinil mož čudno tišino, rekoč:
"Tilka!" Rekel je mehko, lju-beznjivo, ali vendar strogo in odločno.
Tilka ni črhnila besedice, marveč zakrila je obličje s predpasnikom in še bolj zaihtela.
"Tilka!" je pričel mož iznova, 4 ne morem verjeti, ne morem si misliti, da bi bila ti nakopala na-Si hiši toliko ponižanje in sramote... Čemu neki ti je bilo treba tatvine?"
"Tatvine?" je za jecljala žena v solzah, "prosim te, zakaj zopet ta kruta, ta neusmiljena beseda. . . ? Denar sem si samo izposodila in ti ga vrnem do zadnjega vinarja... Saj imam še zmerom tistih osemsto kron po materi."
"Tilka, čuj vendar, da mi ni toliko do denarja, ali boli me, da si tako nespametno poteptala svojo <čast in zvestobo ... Da si me proeila, bi ti bil naštel tisoč, da, pettisoč kron — bila si moje bogastvo, moja sreča, moje vse."
"France, nujno sem potrebovala denar in ti si bil med tem z doma »*
ma.
"In zakaj mi nisi tega takoj povedala, ko sem se vrnil domov? Zakaj si me pustila letati po mestu ter loviti tatu, ki ga ni bilo? Zakaj si prignala to žalostno stvar tako daleč, da je prišla pred tuje 0$, da bo govorila o njej cela vie, cela dolina? Pa bi bila vsaj zinila odrešilno besedico danes! . . . Tilka, tvoja čudna neodkritosrČnpst, lažnji-vost ti je nadela strašno ime: tatica!"
"France, ne bodi neusmiljen, brezsrčen! . . . Moj Bog, tati ea?"
"Ne vem druge besede." Žena je nagnila glavo kvišku in ozrla vanj preplaiena, poblede-ia kakor smrt . . . Njene črne oči eo se zdele še bolj temne in nedo-umne, kakor bi zrli skoznje strahovi . . . Bila je kakor marmorni kip. tako lepa in žalostna. Tedaj f * "e v možu zbudilo vnovič sučut-je vnovič mu je vzplamtela v srcu ljubezen do žene. Pomaknil se je bliije in rekel krotko, skoraj sladko:
'Tega ravno ne mislim, čem tvoje sramote oznanjati mu svetu, ali . .
"Kaj ali . . .?"
"Menda vidiš, da ne moreva o-stati še nadalje skupaj, če ne iz-premeniš teh razmer?"
"Torej mi boš pbkazal. vrata?"
"Sama sijih bošfodprla; izberi si sama pot — če bi bila pametna, bi zadostovalo nekaj odkritosrčnih besedi in stvar bi bila končana."
"France, tvoje srce je kakor kamen, trd kamen.''
"Ne maram žrtvovati svoje ča sti goljufivemu srcu nepoštene ženske."	* B
• "France kesal se boš teh besedi ... Le pojdi k župniku ter mu sporoči najino ločitev, ne bom ti delala zapreke.
"To lahko storiš . . . ti imaš najin razdor na vesti."
III b.
Bilo je na predvečer Velike Go-spojnice. V prostorni hišni veži neke kmetije v obližju goriškega mesta je sedela mlada žena in zrla s sanjavimi očmi po cvetočem vrtu in širni, nepregledni planjavi, ki se je razgrinjafa pred njo, kamor ji je segalo oko. Žena je nosila napol mestno obleko; bujni, črni lasje so krasili v širokih kitah lepo čelo, črne oči na bledem obličju pa so zrle nekam žalostno in molko: Zamislila se je žena — mlada Lokarica — v širno pokrajino, zatopila v svoje otožne misli. Vse skrbi in bridkosti, vsi napori in boji zadnjih tednov so se ji o-glasali v duši. Koliko gorja je morala prestati, ko se je pletla ža lostna pravda za ločitev! In ko je napočil čas ločitve, ko je bilo treba zapustiti ljubljenega! moža, kako je takrat krvavj^K) njeno
srce!--Trikrat se je zgrudila
k njegovim nogam in ga prosila, naj je ne zavrže. Kakor dekla mu je zatrjevala, da mu hoče pridno jn zvesto služiti, da rada izgubi vse gospodinjske pravice, samo da ji dovoli ostati v hiši... Njene prošnje so bile zaman. — Kiti trdno zagotovilo, da ga bo kmalu osrečila z željno pričakovanim darilom iz nebes, ni moglo omehčati moževega srea. Pač se je zdrznil in prestrašil pri teh besedah, ali takoj je zopet stopil prednjo s svojo zahtevo: razodeti skrivnost ali pa iti. Tako se je končno morala očiti od Lokdrjevine z grenkostjo r srcu in globoko, neutolažljivo žalostjo v duši. Pri slovesu ji je mož izkušal vsiliti tistih osemsto kron. ki jih je imela pri njem shranjene kot materino dedšeino, in nekaj lastne glavnice, da bi se mogla pošteno preživiti. Ponosno je odklonila ponujeni denar ter moško izjavila, da rajše umrje od lakote, kakor da bi si morala opo-moči z Lokarjevimi stotaki. Sto-taki. Storila je to zlasti zategadelj, da bi ne odšla v tujino kot "tatica". — Noč je bila, ko je odhajala z Lokarjevine, noč na zemlji, noč v njeni duši. Potovala je peš do Gorice in tam ji je neka prijateljica, ki je bila omožena v mestu, našla službo pri sedrfnjem gospodarju. Mesec dni je preteklo, odkar je prišla semkaj; sicer .se ji nazunaj ni godilo slabo, ali srce ji je glodala dan za dnevom nedopovedna bol. In ko so ji vstajale zdaj v duši mrke slike mino-lih dni, ko je čutila vso svojo bedo in zapaščenost, se je zgrozila bolj kakor kdej proprej nad brezsrčnim in krivičnim moževim ravnanjem. Nehote so se ji orosile oci v solzah, in da bi bila žena sama, bi bila bridko zaplakala.
Na dvorišču so se oglasili koraki. Lokarica je v strahu planila kvišku in si otrla solze. — Ozrla se je proti oni strani, kjer je čula hojo in zagledala pred seboj — Jošta.
"Jezus, Marija!" je vrisnila v neki notranji groži, " Jožt, o — — mislila sem trdno, da si že zdavnaj v Ameriki."
"Kakor vidiš, sem še zmerom v ljubi domovini," je odgovoril Jošt zaničljivo.
"Torej si me osleparil in nisi izpolnil svoje obljube?"
, "Počakaj, ne vznemirjaj se pO nepotrebnem! Imel sem . trden sklep, da odidem v tujino, ali ni bilo mogoče... In prav je, da nisem šel, dobro bo zame in zate!" (Dalje.)
ljubljanski gostilni cen6 ip, o jed: žgance. Natakarica je razumela "piščance" in jima je pečene piščance tudi prinesla. . Prebrisana in varna kmeta sta to ziaoto takoj uvidela. Vroče jima je prihajalo, ko sta zagledala tako imenitno in drago jec name^tu priljubljenih žgancov Komaj je natakarica odšla, je Že prijel kmet jednega piščanca in ga v žep vtaknil, potem je zgrabil druzega in tudi v žep dejal Takisto je storil tudi njegov tovariš.
"Jih pa domov poneseva," rekel je prvi. — Poklicala sta po tem natakarico in jeden kmetov je začel:
p" Midva sva naroČila žgance, ali vzela bova venderle peteline, samo bolj po ceni jih morate dati."
Natakarica odgovori, da tu ni nič barantati, v tisti hip izvlečeta oba piščance iz žepa in vržeta na krožnik: "Jih pa nazaj v kuhinjo nesite!"
trdiš^ da me
Prepričevalen dokaz.
Ona: "Ti vedno ljubiš; ali ti pa smem tudi zaupati?"
On (kramar): "Zaupati? Ako mi zaupa Petričič, ako mi zaupa Souvan in ako mi zaupa Mayer
mi moreš tudi ti zaupati."
Slavljenec.
"Kako ste danes radodarni in veseli!"
"Zakaj bi ne bil, saj sem danes slavljenec." 1
"Tako?"
"Da, danes je ravno 25 let, odkar mi je moja žena — ušla . . ,
SLABO MAŠČEVANJE.
Nek mesar imel je za soseda pe ka, kateri je bil na glasu, da peče jako mali kruh. Ko gre necega dne mimo pekarije, pride mu pek nasproti in ga vpraša: "No, sosed, od kod pa prihajaš?"
"Od kod? Pri tebi kupil sem si dva hleba kruha!" "Kje pa ju imaš?" "Pod kapo ju neseni; imata ravno dovolj prostora."
Pek vtakne robato šalo v žep in molči, a misli si, da že pride čas. ko se hoče maščevati. In res, srečata se črez nekaj dni na ulici. Ker pa pek nič ne reče, vpraša ga mesar: "No, sosed, od kod pa prihajaš?"
"Pri tebi sem bil in seiu si kupil telečjo glavo!"
"Tako; če je pa ni nikjer videti!"
"Le poglej sem, tukaj pod kapo jo imam!" odreže se pek in gre vesel dalje, misleč si, da se je res dobro i^aščeval. Pa tudi mesar se je smejal, misleč si: "Imaš jo res pod kapo."
<<
V lekarni.
Prosim praškov za bolhe."
"Za koliko?" "Kaj jaz vem par sto!"
najmanj za
SLOVENSKA NASELBINA
v Jump River, Wis., obeta postati jedna najboljših v Ameriki Zemlja je rodovitna, na njej raste vse, in je ^tik železnice. Podnebje ie zdravo, voda dobra, vse se lahko proda. Živinoreja, svinjereja, ovčjereja, kurjereja bodo dajale tukaj lep dobiček. Skušali bomo vstanoviti zadružno mlekarno, zadružno sušilnico za svinsko meso in klobase Hd. M ust rov zem Ije ne pošiljamo; vsak naj si pride stvar ogledat sam. Požurite se rojaki, dokler ni zemlja tik železnice pobrana ali prodana. Cena za aker $20.00 in vigje na osemletno plačilo. Obrnite se na rojaka:
Wm.Brunschmid
FARMER
Jump River, Wisconsin. OPOMBA:
Prodajam tudi obdelane farme, konje, Živino, svinjat, kurjad, sadno drevje, trs je, inkubatorje. Cream Separatorje, razne poljedelske stroje itd. 4. 14. —7. 14. 15.
Kako težko Je dobiti danes delo in kako mora ravno naš narod v tej deželi opravljati najtežja dela?, to ve gotovo veqritdo, zato pa: odslovimo to sužnost in po-stanimo svoji gospodarji!
Nisem se bal lansko jesen precejšnjih stroškov pri izberi ali preiskovanju dobre zemlje in lepega kraja v državi Wisconsin. Posrečilo se mi je dobiti res to, kar sem iskal in kjer upam, da bode vsak prav zadovoljen.
Moja želja je, da se zbere kakih 10—20 kupcev, kteri bi prevzeli skupno lep kos zemlje od 1000 — 2000 akrov: eden 40, drugi 80, itd. koliko bi kdo želel in bi tafio vsta-novili novo lepo slovensko naselbino.
Kdor želi res biti svoj gospodar in kdor "hoče imeti z zaupnim in poštenim rojakom opraviti, naj se takoj oglasi pismeno pri meni, da mu odpošljem natančen popis tega sveta, ali naše bodoče slovenske farmarske naselbine. Posebno opozarjam in prosim rojake Primorce, da se obrnejo do svojega rojaka. Pišite takoj!
Ven v čisto naravo in na zdrav zrak!
Val
F. Seljak
1412 W. 18th St. Chicago, ni.
oblastv. potrjeni
POGREBNIH
210 St. M ar K* Street
PERU, ILL.
Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, HL, za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom Ceh in sem edini pogrebnik v tem kraj« ter okolici, ki je tudi član K S. K. J. Na razpolago imam vedno ambulantni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, * krst ije, itd. ČUai podpirat« tu—i
Seda) je čas.
Vsi oni, kateri ielijo kupiti farmo naj pitajo takoj po knjige, katere jiir pošljemo zastonj. V tej knjigi je na tsnčen opis ozemlja, katerega proda jemo.
Sedaj kdo razdelili 10,000 akrov zev Ije za farme za vatanovitev nove alo venske naselbine v Draper, Wis. V te. knjižiei je veliko zahvalnih pisem o<3 onih, ki ao ie kupili od nas zemljiKe Zemljišče prodaja znana Edward Hln* Lumber Oo. največja trgovina z leeoa na svetu. Da se boste sami prepričal^ pišite na
A. B CODE, T »and sals Manager EDWABD HIKES F ABM LAND OO. 1324 Otis Bldg.. Chicago, 111. Naš zastopnik za Slovenes je: Mr. MATH CE8AB, 1900 W. 22nd St., Chicago, OL t/24—5/24
United Undertaking Co.
POGREBN1K1
PodjetjY s katerim ao v zvezi tudi 81ovenei.
Na vogala Union A D. St., Pueblo, Colo.
8e priporoča Sloveneem za blagohotno naklonjenost.
3.17.16
Važen nasvet
Ako ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupno na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije
United Mine Worker* o/A m erica,
"District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih tožbah.
I
gov naslov je'
Nje-
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield.,
Za zastave, regalije in vse društvene potrebščine
priporočamo
prvo bi naistara jšo domačo tariko
Fe Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, HL
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spopain 20. letnice L S. K. J. kot so jih prejeli dele-gatje zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
$1.00
otroci lahko pri
katera se A /w obrestuje
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
pod državnim nadzorstvom.