Dopisi. Iz Maribora. (Lesni tržci, koaferenca učitcljev, nesreča) Lesnih trgovcev je mnogo prišlo dne 8. t. m. semkaj, tudi iz Dunaja, Ljubljane, Varaždina, Kesztely, Sombotelja, Novega Sada in Budapešte. G. Adalbert Walland je predsedoval in nagovoril aemški in slovenski. Poročal je, da južna železnica ob novem leti odpravi refakcije in vozaino upelja po novih, znižauih tarifah, menda fl. 1 30 — 1*40 od vagona in milje. Sklenejo ustanoviti zadrugo jnžno- avstrijsko- vogerskih lesnih tržcev. Stroškov bo vsako leto 1500— 1800 fl. Ustopniaa znaša 10 fl. Tudi so sklenoli lesotržnih navad se držati, kakor jih je g. Wippel iz Bleiburga nasnoval. Načelnik ravnateljstvu je A. Walland, namestnik Ber- nardi, odborniki: Sternfeld, "NVippel, Cliiappani, Hribernik, Negri, Hoffmann, Kramer, Pfrimer, Toresani, Dentsch, Lowentritt, Hren, Spitzer, Roth, Pepein, Jaklin, Manal in Breznik. — Pri učiteljski konferenci je kamčki Gratze zahteval, naj se deca uže prvo šolsko leto nemški poučuje. Učitelji so pa takšno neumnost zavrgli. — V soboto je na velikem trgu slep konj všel in več ljudi oškodoval. dokler nista Jan. Lešnik od Hrastovca in P. Pihlar iz Cerkovec mrlie ugrabila. Ranjenih je 5 ljudij. — Wiesthalerju v Brestenici je nekdo 22 pšeničnih kop na njivi užgal, škode je 200 fl. Iz Vojnika. (Zadnje volitve) v deželni zbor štajerski so razdjale več nemškutarskih gnjezd ; med njimi tudi naš Vojmški trg, ki je biL dozdaj vedno v popolui oblasti aemških liberalcev. Velika večiua pametnih naših tržanov pa je prišla k spoznanju, da je vendar le abotno, v sredi slovenske dežele hrepeneti po tujih, nemških šegat. G. prof. Žolgar je dobil tiikaj 19 glasov — a nemški liberalni celjski župan Neckermanu le 16. Kolika sprememba v malih letih! Imamo sicer v Vojniku mnogo mož, rojenih na slovenski zemlji in od slovenske matere, ki so se pa celo potujčili in ližejo še zmirom pete celjskib. nemškutarjev. Ti so se tudi silno prizadevali, da bi večino naših mož pridobili za celjskega liberalca — toda niti njihove palice, s kterimi so grozili; niti kočije, ktere so razpošiljali niso pomagale nič: Vojnik se je pokazal v svojem slovenskem, narodnem lici ter vrgel od sebe nemčursko krinko (ali larfo), v ktero so ga zavijali do zdaj nekteri tujci. Prav za prav bi bili imeli Slovenci 22, Nemci pa le 15 glasov, ako bi bila po postavi ravaala volitvena komisija. Kajti zavrgla je glas narodnega moža Moi-nika, češ: on ima pravico voliti pri Novi cerkvi. § 15 volitvene postave za Stajersko pa pravi: ,,Kdor ima volitveno pravico v trški in mestni skupini — ob enem pa tudi v kmečki skupini, sme voliti le v trški in mestai skupini." G. Močnik plačuje pri Novi cerkvi in v vojniškem trgu toliko davkov, kolikor jih postava zahteva — toraj je smel edino le v Vojaiškem trgu voliti. Toda komisija mu je to pravico vzela, čeravno je bilo njegovo ime v volitvenem zapisniku in je imel svojo legitimacijsko karto. Nek drugi mož je prišel pred volitveuo sobano še ob pravem iasu; tu mu pride nasproti vojniški strah. ves vesel, da še vjame za liberalca ea glas. Toda volilec mu reče še zunaj izbe: ,.jaz bom volil Slovenca". Strah pa zakokodajska: ,,Da gelien Sie aber nur \vieder fort, geheu Sie nur wieder fort" in volilec odide. Toraj smo zopet en glas zgubili. Nasproti pa je smel voliti nek mladoleten možicelj proti postavi, ktera zahteva odločao, da le oni, ki so dopolnili 24 let ali so spoznani za polaoletne, imajo pravico voliti v obcinski odbor in v deželni zbor". Komisija mu je pa dovolila glasovati za liberalca. Po pravici je dobil toiaj dr. Ncckermanu le 15, prof. Žolgar pa 21 glasov v Vojniku. G. komisar si je tudi tc nepostavnosti zabeležil. Drugokrat bomo pa vsi volilci prišli k volitvi tako zgodaj, da si bomo volitveuo komisijo sami izmed svoje srede izvolili in bomo potem pri volitvi odloi-evali ne eaostraiisko, temvee po postavi in pravici. Pričakujemo tudi, da nekteri možje, ki srao jih do zdaj šteli med Slovence, uam priliodnic zvesti ostanejo in ne odpotujejo nekam na Hrovasko, kamor se lahko druge dni pride. Jiinaški vojaki se ne skrivajo, kedar je treba planiti nad sovražnika. To uaj si zapomnijo tudi celjski strabopetneži, ki so s tcm da so na dan volitve odpotovali, zakrivili tudi št) to, da se drugi možje potem tudi niso upali k volitvi. Hvala pa našemu vrlemu g. Vratariču! Duli njegovega nam nepozabljivega oceta živi v njem ter se ne da upogaiti po str.istnih napadih njegovih sosedov. Tisti brbljau pa ob cesti med Arclinom in Vojnikom, ki niti svojega imcna podpisati ne zna, naj se v naše tržke zadeve ue meša; drugače inu hočemo prihodnjič posvetiti. Resnica pa je in ostane: Slovenski narod se vzbuja in vstaja povsodi, tudi po našili trgili. Zatoraj živeli vsi narodai tržani po Sloveaskem Štajerji! Iz Sevnice. (Vrla narodua šola). V nedeljo 30. avgusta obliajala je naša javaa Srazredna šola sklep šolskega leta z veselico. Udeležili so se je vsi c. kr. uradniki, maogo prijateljev šole kakor tudi .stariši šolskih otrok. Ob 1. uri bil je velikanski sprevod šolske mladeži in mnogo občinstva z avstrijsko, cesarsko, sloveusko in štajersko zastavo in godbo. Na veseli hribeek sv. Ane dospevši bila je mladina navzoča pri večernicah. Ueitelj veronauka jemaje prav genljivo slovo od iz šole izstopivše mladeži priporočuje marljivost iu delavnost, da naj iiikdar lepih in koristnih šolskih naukov tudi v prihodnje ne pozabijo, naj v prostili urah čitajo in pišejo, ter da naj ostanejo zvesti svojemu rodu, svojemu mileara maternemu jeziku, kajti ni sramotilnejega in gršega na olovekn, kakor če se tako popači, da svoj rod, svoj materni jezik zataji. Taki popaeeni Ijudje so Judeža Iškarjota bratje. — Pri veselici pa se je naša mladež povsem prav lepo in apodobno obnašala. Deklamacije so bile slovenske kakor tudi nemške prav dobro prednašane. Kar nas pa najbolj zadovoljuje je, da se Dai?a deca rcsno in praktično pripravlja na piihodnje življenje, Ona razume, kakor sem se uže čestokrat prepričal, berila na pamet z lastnimi besedami pripovedovati in spisovati. Spretni so tndi v spisovanji raznih pisem, pobotnic, dolžnib pisem iii kont, kar vse bode mladini v življenji dobro sltižilo. Kako žalostno prežalostno pa je, če se mladina dovolj spisovanja ne privadi, ker smo, Bogu in našemu prisvitlemu cesarju hvala, priborili si toliko pravic, da je v naših pisarnah kakor tudi po drugod po Slovenskem tako po postavi urcjeao, da se po slovenski uraduje. Kako žalostno bode v prihodnje za one Ijudi, ki niso dovolj slovenščine zmožni; pri nas ne dobe nobene službe več. — Kar pa nemščino zadeva, pričajo pa naši študentje, kateri so se vsi tukaj šolali in potem v mestu izkušnjo v nemškem jeziku tako dobro uaredili, da so bili sprejeti v latinske šole. In ker je naša šola uže dobila od višje šolske gosposke iz Gradca polivalna pisma, sledi iz tega, da je naša 3razrodna šola čisto na postavni podlagi. Glavaa hvala pa gre učitcljstvu in šolskim prijateljem! Iz Loc. (Volitevski pobirki.) Pri nas vleoejo zoper Slovence najbolj Miiller, čegar starši so se priselili in z malim premoženjem začeli, potem Fr. Kokol, ki se ima veliko zahvaliti uže umrlemu dušn.emu pastirju, in Jož. Schmid. Ta je najbolj aasprotoval župniku pa je propal. Ta so bili s 36 proti 26 gtasom izvoljeni. Sclimid je žugal enemu posojene vole vzeti, drugim, da potegne svoj deaar iz posojilnice pa niliče se ga ne boji; sedaj še menje, ko imamo sami v Koirjicali posojilnico, ki je 1. sept. začela poslovati.