Velike malenkosti, na katere lega prah
Zakon o usmerjenem izobraževanju opredeljuje tri vrste usmerjenega izobraževanja: izobraževanje za prldobitev strokovne izobrazbe za začetek dela, izpo-polnjevanje strokovne izobrazbe In usposabljanje z delom. Izobraževanje pred vstopom v delo, ob delu In Iz dela je popolnoma enakovredno. Izobraževanje odrasllh se izvaja v prllagojenih obllkah. V usmerje-nem Izobraževanju se uresničujejo interesl In po-trebe posameznika, združenega dela In celotne družbe.
Združeno delo si zagotavlja izobraževanje na načelu svo-bodne menjave dela v nepo-srednem odnosu z izvajalci ali pa prek samoupravnih intere-snih skupnosti in po njih. S takim odnosom lahko združe-no delo uveljavlja svoj vpliv na vsebino, obseg, organizaci-jo in trajanje vzgojnoizobraže-valnega dela. Ob tem pa mora združeno delo opredeliti svoje interese po izobraževanju z vi-dika tekočih in dolgoročnih razvojnih potreb, z vidika ne-posredne svobodne menjave dela in prek SIS. Le z načrt-nim pristopom ugotavljanja izobraževalnih potreb, pred-stavljenim v izobraževalnih načrtih, bo mogoče mlade in delavce usmerjati po vrsti vzgojnoizobraževalnih pro-gramov ter usklajevati interes združenega dela z interesi mladih in delavcev.
Srednje usmerjeno izobra-ževanje je bolj ali manj uspeš-no steklo. Osem mesecev ni veliko, če pomislimo, da gre za popolno reorganizacijo srednjega šolstva. Pa vendar -slabosti in prednosti so vidne.
Cilji usmerjenega izobraževa-nja so nam znani. Dobro smo jih zastavili, čeprav še ne do-delali. Pozabili pa smo, med drugim, tudi na prostore, na zgradbe, v katerih naj bi po novem izobraževali, pozabili smo, da nimamo kadrov, ki bi začrtani program izpeljali, po-zabili smo, da takšna reorga-nizacija za seboj nujno poteg-ne tudi nove investicije. In še na marsikaj smo pozabili. Tu-di na to, da so učitelji ne le izobraževalci, ampak tudi vzgojitelji, da so predvsem in samo to dvoje in ne admini-stratorji, ki morajo skrbeti^za urejenost številnih potrebnih in za še več nepotrebnih for-mularjev, vprašalnikov. Poza-bili smo tudi, da šolarji ne smejo in ne zmorejo sedeti za knjigami ves dan, ampak da se morajo tudi sprostiti, igrati, se zabavati.
Kmalu bo konec prvega leta usmerjenega izobraževanja. Naša naloga je, da se ob začet-ku novega šolskega leta spo-mnimo na pomanjkljivosti, na katere smo doslej pozabljali.
n.i.Č.
IGOR LAVŠ, gimnazija Vide Janežič:
»Programi usmerjenega izobraževanja so pretežki, uč-beniki ne ustrezajo, učenci se praktično ves dan učijo, zmanjkuje jim časa za proste aktivnosti. Nekje je raven v prvih letnikih previsoka, drugje prenizka. Učitelji so bili slabo pripravljeni ali pa sploh ne. Nočejo ali pa ne zna-jo razumeti, da gre za reformo in enostavno delajo po svoje. V družboslovnih predmetih ne bi smeli predavati fakto-grafsko, ampak z veliko več pogovori. Več bi morali govo-riti o vsakodnevnih proble-mih, predvsem pri STM. 2al ni ne interes, ne potreba druž-be, ampak ocena dejavnikov, ki usmerja mlade. Danes ' praktično ne moremo govoriti o vzgoji, ampak izključno o izobraževanju v šolah. Da trpi izobraževanje, je vzrok tudi da učitelji vse bolj ppstajajo administratorji.«
SLAVKO MLAKAR, DO Tkanina:
»Mislim, da program izo-braževanja v usmerjenem izo-braževanju ne ustreza potre-bam, mislim tudi, da je pre-malo delovne prakse. Kar pa zadeva izobraževanje ob delu, vem, da je bil v naši delovni organizaciji razpis. Nanj se je oglasilo veliko kandidatov. Tisti, ki v razpisu niso prišli v poštev, pa so lahko študirali na svojo pest. No ja, dobili so povrnjene stroške šolanja, ne pa tudi ugodnosti, kot je štu-dijski dopust. Obveščanje o možnostih izobraževanja je slabo.«