L. XXIX. Ste». 12 1926 m >,-. 1 j; :.vr btt11 ■M 7/» v 'II/. .-v/ afaftV/A J.-' ) \'il V (CEBEUAffl GLASILO ČEBELARSKEGADRUilVA 2ASL0VHNU0 Vsebina: Od organizacije ni koristi! , 177 Koristi šolskega čebelnjaka.....178 Čebelna družina , ........179 Kongres in razstava v Dubrovniku . . 182 Čtivo za začetnike........184 Opazovalne postaje........185 Blagovni oddelek Čebelarskega društva v ifubltani. Kovinski deli za A.-Ž. panj: a) 6 finih palic, 40 cm, a Din 1 "25 b) 2 nosilca za matično rešetko a Din 1-50......... c) 2 tečaja za vratca a Din 1 -40 . d) 4 tečaji za brade a Din —75 . e) 2 mreži za okenca a Din 4-— . f) 4 zapahi za okenca a Din —-75 NOV€ Žflideršičeve Petnic P° dnevni nizki ceni Proti naročilu natančno izdelano z verando po najnovejšem sisfemu. kakor J0?6"1 vnaprej ^delovalin se priporočam vsem če-nrPUCilTAiPnP Knnf*»»* be,lar>em' ~ KANCLER FRANC, mizarski mojster in preusiroiene niinceve čebelar, sP. Hajdina št. 12 Pn ptUjU. Partija TOJ knjige broširana Din 3 g jr^ C t ki se je razprodajala po znižani ceni, Jr**-*-11- "-J f je pošla. Odslej stane vezana 40 Din, ¡5'—. Razprodajo je prevzela Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nove Znid na 10 ali 9 okvirčkov, solidno in čebelarjem. — Vinko Klaming, r lersičeve panje priznano natančno izdelujem in priporočam cenjenim nizarski mojster in čebelar, Dolga vas pri Kočevju. Na prodaj je čebelarstvo, in sicer: 4 originalni ttunčevi panji, prazni, kompletni z blazinami- Okenca so opremljena z mrežo za prevažanje. 5 prainih predelanih Kfuncevih panjev z 9 odnosno 10 satniki v plodišču, 4 panji so brez okvirov. 1 ftunCev panj v delih. Vsi panji, razen onega v delih, so pleskani in zunaj im-pregnirani s katranom. Zraven pripadajo še sledeče potrebščine: 4 rezervne sanke na 10 ter 2 rezervni sanki na 8 okvirov, za 1 panj železja, kvačice, 1 Kunčeve klešče, 1 pinceta za matico, 4 pitalniki, 1 deščica za vdelavo satnic, 1 sipalnik, platno za blazine (za 6 dvojakov), 1 čebelarska kapa. Vse to prodam za Din 5.000'—, v slučaju garancije tudi na mesečne obroke. Nadalje je naprodaj še sledeče: 2 kompletna amerikanca z begalnico za Din 320'—- 1 Žnideršičev dvojak......za Din 475'— Na prijave čakam samo do 20. januarja 1927, ker potem ni več na prodaj. Mihlavec Franc, žel. uradnik, flošhanjci. Iz dobe čebelarja začetnika.....188 Društvene vesti.........189 Vesti iz podružnic........190 Drobiž................ Listnica tajništva.........192 . Din 7'50 g) 2 zaporici za zaklopnico a Din —"20 ...... . Din 3'— h) >/4 kg kvačic....... . Din 2-80 i) 1 kljukica za vratica . . Din 3'— j) rešetka za 1 panj, zelo močna . Din 8-— brušena......... . Din 3"— k) cevka za A.-Ž. panj z verando Din —-40 Din 5'— Din■-35 Din 12'- Din 8 — Čebelarji prijatelji MnnCevcev pozor! GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Letnik XXIX. V Ljubljani, dne 1. decembra 1926. Številka 12. Od organizacije ni koristil P. Močnik. SLOVENSKI « LEBELflR i 3CSti očar K. na L. in sin se bavita s čebelarstvom in vsako leto po starem običaju prodasta pridelek — lectariu. Tako sta tudi letos naložila osem panjev, kmečkih seveda, ter jih pehala po strmi poti k bližnjemu lectarju, oddaljenem dobri dve uri hoda. Plačal jima je satje z medom po 15 Din kg. Ker je medičar natehtal 56 kg satja in medu, sta prejela lepo vsoto — 840 Din. Vsa zadovoljna sta na potu nazaj krenila v gostilno na klancu, kjer sta si privoščila kozarček vinske kapljice. Plačala sta 15 Din in odšla vesela. Ker pa sta morala še enkrat mimo gostilne, kjer točijo dobro dalmatinsko kapljico, posebno pa še, ker še nista nič kosila, sta vstopila, da se pokrepčata. Natakarici sta plačala 50 Din in 50 p. Ko se je solnce nagibalo k zatonu, sta se vračala proti domu, zadovoljna, da sta napravila dober izkupiček, čeprav nista organizirana! Vsaj se tudi brez »Čebelarja« da čebelariti in celo pričebelariti! Bi li tudi organiziran čebelar tako ravnal? Mislim, da ne! Ta bi svoje preko-številne panje podrl sam doma ter iztočil med s točilom. To je možno tudi pri kmečkih panjih. Ako bi bilo neugodno, bi dobil 51/4 kg satja ter 50% kg medu. 5x/4 kg satja, recimo, da je staro, bi dalo 2 kg čistega voska, kilogram po 46 Din, je 92 Din. 50% medu po 30 Din kilogram da 1522 Din 50 p. Za vosek in med bi torej dobil 1614 Din in 50 p. Zamude enega dneva, stroškov v gostilni ter obrabe čevljev ne vpoštevam, ker bi tudi napreden, organiziran čebelar rabil nekaj časa in kuriva, da skuha vosek in iztoči med. Vendar kaže račun 776 Din več, nego je dobil čebelar K. na L. Če bi se ta čebelar od podružnice ničesar drugega ne naučil, nego to, da bi znal ravnati s pridelkom, bi se mu članarina 40 Din za organizacijo več nego poravnala. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se ustanavlja posebna šola za čebelarstvo v Št. Jurju ob j. žel. Pouk bo trajal eno leto. Šola se priklopi že obstoječi kmetijski šoli v Št. Jurju, toda le v upravnem oziru, v strokovnem bo pa samostojna. Učenci se bodo izvežbali tudi v oskrbovanju sadnega drevja in zelenjadarstvu. Koristi šolskega čebelnjaka. J. E s s i h — Loče. e so čebelarji po naših krajih, ki čebelafijo po starem načinu in nečejo o naprednem čebelarstvu nič vedet. Njih znanje o čebeli in njenem življemu je na isti stopnii, kot je bilo pri njih pradedih. Kar so vedeli stari očetje, to vedo zdaj oni in to bodo vedeli njih potomci. V navadnem čebelnjaku, ki je na vse strani odprt, imajo nekaj starih panjev. Čebele so prepuščene same sebi in ¡se čebelar sploh ne briga zanje. Kvečjemu ogrne roje in jim pobere jeseni med. Pri jemanju medu je še ponekod zmeraj navada, da čebele žveplajo. Po mojem mnenju je to najkrutejši način. V njem se zrcalita samo čebelarjeva trdogrčnost in surovost. Takšen čebelar nima niti pičice ljubezni do čebel, ampak jih ima pri hiši samo zato, ker jih je imel njegov oče. Koliko čebel in dobrih matic se s tem uniči? Ni jih večjih trdovratnežev, nego so taki starokopitneži, ki se ravnajo po ustnem izročilu in mislijo, da je samo to prav, kar so jih učili očetje. Če hočeš takšne čebelarje malo poučiti in jim kaj svetovati, te zavrnejo, da ne potrebujejo tvojega nasveta in bodo že sami naredili tako — da bo prav. Pa takih čebelarjev je hvala Bogu že prav malo. Zato pa je tem več čebelarjev nevednežev, ki so se ¡sicer poprijeli naprednega čebelarstva, pa imajo zaradi slabega čebelarjenja neprestane izgube. Ti potem vedno tarnajo, da čebelarstvo re nese, dolžijo panje, da niso za nič, in slednjič vržejo puško v koruzo, ne da bi iskali pravih vzrokov neuspehov. Glavni vzrok tiči navadno v tem, da so začeli brez prave podlage čebelariti v panjih s premičnim satjem. V navadnih panjih so z uspehom čebelarili, ko pa so začeli z naprednimi panji, jim je zmanjkalo potrebnega znanja in z nepravilnim ravnanjem so še izgubili čebele. Ni torej čuda, če tak čebelar navzezadnje vep obupan za vedno preneha s čebelarjenjem v panjih s premičnim satjem in se vrne h kranjičem. Drugi čebelarji pa, videč sosedov polom, izgube pogum ter se sploh nečejo poprijeti umnega čebelarstva, ker imajo vedno pred očmi sosedov slabi napredek. Tako odvrne en sam čebelar s slabim zgledom mnogo sosedov tovarišev od prvotnega sklepa, čeprav bi ti lahko z uspehom čebelarili. Vzorno urejeni šolski čebelnjaki bi kaj uspešno vplivali na razvoj umnega čebelarstva in izpodbujali nečebelarje. Sicer so že v nekaterih krajih urejeni, vendar jih še ni zadosti. Vsaka šola bi morala imeti takšen čebelnjak, ki bi ga oskrboval učitelj čebelar. Ob nedeljah popoldne bi se vršila pri čebelnjaku predavanja in razkazovanja. S tem bi si pridobili naši čebelarji splošnega in temeljitega znanja ter navodil o čebeli in njenem oskrbovanju. Imeli bi potem zdravo podlago, na kateri bi lahko snovali načrte za bodočnost. Čebelnjak naj bi bil šolska last, postavili naj bi ga z raznimi darovi ali pa čebe-larjevo varčnostjo. Sčasoma bi se stroški pokrili z dohodki, za kak večji dobiček bi pa nabavili potrebno orodje in nove panje. Šolsko čebelarstvo bi imelo tudi namen učiti šolsko mladino uspešnega čebelarstva. Vsako leto bi odbrali nekatere učence, ki bi se udeleževali predavanj in bi pomagali učitelju pri čebelarskih opravilih. Tako bi se ti čebelarčki po nekoliko letih priučili čebelarskim poslom toliko, da bi potem oskrbovali vsak svoj panj. Ko pa bi zapustili šolo, bi si uredili po možnosti čebelnjak in začeli uspešno čebelariti na podlagi znanja, ki so si ga pridobili v šoli. Bili bi zgled svojim sosedom čebelarjem. Gospodje učitelji čebelarji! Bližamo se zimi in z njo koncu starega čebelarskega leta. Kmalu bomo stopili v novo leto, v leto upanja v boljše čase in lepše uspehe. Ob njega začetku napravimo trden sklep, da bomo poslej bolj skrbeli za razvoj šolskega čebelarstva. Treba nam je sposobnega naraščaja. Gotovo najdemo za to marsikatero kleno zrno. Na delo za čebelarski napredek! Čebelnjak gosp. Franca Kanclerja v Hajdini pri Ptuju. Čebelna družina. P. Ani panju bivajo od maja do oktobra meseca in tudi že v aprilu ter še v novembru tri vrste živali, ki so združene v celoten organizem in druga od druge odvisne: matice, troti in čebele. Matica živi najdalje 3 do 4 leta; troti žive v družini, v kateri je vse v redu, od aprila do oktobra meseca; čebela živi le kratek čas. Tiste čebele, ki so se izvalile jeseni, prezimijo in ostanejo morebiti do konca aprila meseca, ob dobri paši pa žive koma) šest tednov. Čebelna družina je torej neka naselbina, neko skupno življenje samostojnih orga- nizmov, ki so drug od drugega odvisni tako, da drug brez drugega ne more obstati. Matica. Srce panja je matica. Brez matice ni čebelne družine. •'Napačno pa bi bilo misliti, da matica kraljuje ali vlada v panju, da ona vodi vse delo, da ona kakor kak vojskovodja ukazuje čebelam in jih vodi. Ne, matica ni kraljica, da bi vladala. Ona nima v panju nič oblasti in tudi ne zahteva pokorščine od čebel. Čebelna družina v njej ne gleda svoje vladarice, marveč svojo mater, ki ji je narava dala zmožnost, da nese jajčeca. Zato bi jo bolj pravilno smeli imenovati stroj za nesenje jajčec. Ker je pa ona mati vse čebelne družine, ker od nje zavisi sreča in obstoj panja, tako da lahko reče: »Država to sem jaz,« uživa v družini ljubezen matere in čast kraljice. Matica ne opravlja zunaj panja nikakega dela; ne izletava, da bi si iskala hrane, saj zato tudi nima primernih organov. Kar potrebuje hrane, ji nudijo čebele najobil-neje in najboljše. Dobra matica potrebuje dobre, že prebavljene hrane, mnogo zlasti, kadar leže, To delo, nesenje jajčec, opravlja skoraj devet mesecev. Proti koncu januarja ali v začetku februarja meseca že prične zalegati in leže do oktobra meseca, nekatere tudi dalje, zlasti ako je vreme ugodno ali pa, če čebelar pridno pita. Ako pomislimo, da takrat, ko je razvoj panja na vrhuncu, t. j. v aprilu in maju mesecu, dobra matica vsak dan zleže dva tisoč ali še več jajčec in je skupna teža teh jajčec mnogo večja nego teža telesa matice, si lahko mislimo, da ta čas potrebuje tudi mnogo dobre hrane. Mlade čebele spremljajo matico pri njenem delu in jo pridno pitajo. Na tem, kako matica zalega, spoznamo ali je dobra in rodovitna. Ako je zalega strnjena, da je sat z zalego tako rekoč zalit, pravimo, da je kakor salo, je to znamenje, da je matica dobra. Najdemo pa včasih matico, ki je bolj površna in ne leže brez presledkov, temveč izpusti tu pa tam kako celico, toda je vendarle dobra in rodovitna, ker s pridnostjo nadomesti, kar je s površnostjo grešila. Matica je najbolj rodovitna v prvih dveh letih, zato mnogi čebelarji ne trpe nad dve leti stare matice. Vendar so pa tudi nekatere triletne matice še zelo dobre in rodovitne. Matica je krotka in pohlevna živalca. Brez skrbi jo lahko vzameš v roko, jo pregleduješ, nič žalega ti ne bo storila. Stari čebelarji so mislili, da matica sploh nima žela. Toda želo ima in strup tudi, le narava ji brani, da ne rabi žela, kakor da bi se zavedala, da bi bilo v nevarnosti njeno in vse družine življenje, če bi želo rabila. Ako pa ona naleti v svojem panju na kako drugo matico, ki se je morebiti pri prašenju zmotila in zašla vanj, jo z veliko silo napade in jo piči, ako le more. Dokler je matica dobra in rodovitna, jo imajo čebele rade in jo pitajo. Ako pa se preveč postara, ako ne more več izvrševati svojega dela, ako je pohabljena, se ljubezen čebel hitro ohladi: obsodijo jo na smrt in jo kratkomalo pahnejo iz panja. Ako čebelar o pravem času ne poseže vmes in jim da kako reservno matico, si čebele same izpodrede novo, pravimo, da preležejo. Nastavijo matičnike, navadno dva ali pa tudi enega samega. Včasih puste staro matico pri življenju toliko časa, da mlada izgodi in opraši. Zato se zgodi, da najdemo včasih dve matici v enem panju. Preleganje je za čebelarstvo velikega pomena. Priporočajo, da od takih družin vzrejamo matice in take panje puščamo za pleme. Umen čebelar skrbi, da ima vedno le dobre mlade matice. Čebele. Narava je čebele obdarila z najlepšimi darovi. Opremila jih je s krasnim in zelo primernim orodjem in jim vcepila veselje do dela, za zalego pa najnežnejše čuvstvo ljubezni in skrbi. Za zalego se zelo trudijo, jo negujejo, pitajo in grejejo z neumorno vztrajnostjo in s čudovito požrtvovalnostjo. Med in obnožino nabirajo in se trudijo od zore do mraka, da zalega ne trpi lakote. Ne zabijo pa tudi ne matice ne trotov. Razvoj in obstanek čebelarske družine ni mogoč brez dobro urejenega nagonskega življenja. Nosilke in gojilke teh nagonov pa so čebele. Življenje v panju je kaj lepo urejeno, delo pa razdeljeno. To najlepše opazujemo v zgodnji pomladi. En del čebel čisti satje, druge čistijo dno panja, tretje iznašajo mrtvice, četrte stražijo pri žrelu, pete donašajo vodo, šeste obnožino, druge zopet opravljajo delo dojilk in pitajo ter grejejo zalego itd. Vse čebele pa niso za vsako delo, temveč je delo odvisno od starosti in kakor se razvijajo razni organi, razne žleze, n. pr. žleze za topenje voska. Ta radelitev dela se ravna po razvoju če- belnih nagonov. Tako razločujemo nagon za množitev, rojenje, stavbo satja, nabiranje in donos medu itd. Umen čebelar drži te nagone v pravih mejah ter jih ali podpira ali pa omejuje. Seveda se mora pri tem ravnati po paši in vremenu. Pravilo je, da pri čebelarstvu ne smemo nobenega nagona zadušiti, temveč nudimo čebelam priliko, da zadoščajo svojim nagonom. Ne bi bilo prav, ako bi čebelam ne dali nikake prilike, da stavijo satje. Mnogi čebelarji so tudi mnenja, da ni prav, ako naravno rojenje preveč zatiramo. Čebelar naj torej podpira in urejuje če-belne nagone, pri tem naj se pa ravna po paši in vremenu. Ako pa narava sama ne nudi čebelam dovolj hrane in toplote, mora čebelar za to poskrbeti s tem, da gnezdo v panju zoži, panj bolj opaži in pridno pita. Kadar pa dobe čebele vsega dovolj, naj čebelar to pravočasno izkoristi. Razširi naj jim gnezdo (v A.-Ž, panju prestavi), jih pelje v pašo, kadar je čas, pa pridno trca, predvsem pa naj skrbi, da bo v panju vedno dosti čebel. To pa ni odvisno samo od dobre paše, marveč tudi od dobrih matic. Čebelar mora čebele ohraniti pri dobri volji, dobre volje pa so, ako se zavedajo, da je panj s hrano dobro preskrbljen. Zato naj čebelar ne skopari in naj nikar ne pusti, da bi stradale. Stradež jim vzame ves pogum. Čebele imajo torej v panju glavno besedo. Res je sicer matica za družino neobhodno potrebna, toda res je, da so tudi troti potrebni, ker brez njih bi imeli same trotovke. Čudno se slišijo te besede: brez trotov bi imeli same trotovke. Vendar vsak čebelar ve, da je tako. Ako se matica ne opraši, leže same trote, ako pa ni matice v panju in si morajo čebele izmed sebe izvoliti matico, leže ta »matica« same trote. Taka čebelna družina s čebelo trotovko pa je obsojena v smrt. Vse to je res. Matica in troti so potrebni, vendar je tudi resnično, da imajo čebele prvo besedo v panju, ker le one določajo> delo, le one so nosilke in gojilke čebelnih nagonov. Čebele silijo matico k zaleganju, čebele krote trote. Ako matica malo zalega, dobi tudi malo hrane, ako je pa marljiva, dobiva hrano obilno. Čebele po-večavajo gnezdo po potrebi, ako nastane toplo vreme in se odpre paša; čebele od-ženejo trote, kadar jih več ne potrebujejo ali ako nastane slabo vreme in preneha paša, da, celo matico zavržejo čebele in si vzgoje mlado, ako jim stara ni všeč. Troti. Troti so »gospodje« in niso na dobrem glasu. Trot je prišel celo v ljudsko prislo-vico, in če hočemo koga, ki nič ne dela in se pase od žuljev drugih, prav po domače ošteti, pravimo: »Ti trot ti!« Torej trot je nekak zajedalec, požeruh, ki nič ne dela, uživa pa najboljšo hrano, gre okrog poldneva, ko solnce prav toplo greje, na izprehod in se kmalu vrne, počiva in je. Ubogi trot! Če si res tak požeruh in lenuh, imajo tisti čebelarji prav, ki te tako preganjajo in tvojo zalego izrezavajo ali pa obglavljajo. Ali pa je trot res vreden, da ga preganjamo in sovražimo kot škodljivca? Ali res nima nobenega opravila in pomena v panju? Ali je samo zato na svetu, da opraši matico in jo založi za vse njeno življenje s toliko množino semena, da more izleči na sto tisoče jajčec? Gotovo je prašenje matice glavni namen in naloga trota, pa to je tako važno in potrebno, da bi brez tega čebelna družina ne obstala. Trot je potreben, kakor je potrebna matica in so potrebne čebele. Pa poreče kdo: Za praho je treba samo enega trota, čemu pa po več sto do tisoč trotov? Tudi to veliko število trotov v panju ni brez pomena in čeprav ne poznamo vseh skrivnosti čebelnega življenja» smemo vendar le reči, da deluje narava smotrno tudi pri trotih. Gotovo je že marsikateri čebelar opazoval mlado matico, ko je šla na praho. Najprej se prikaže na bradi več čebelic, ki živahno izletavajo in se praše: nato začno prihajati iz panja troti, ki jih je čimdalje več. Z nizkim glasom vabijo še druge tovariše iz sosednih panjev. Sled- njič se prikaže še nevesta, mlada matica, ki se v lepih kolobarjih izpreletava pred panjem in se kmalu izgubi v zraku. Troti jo kmalu zaslede, ker imajo silno dober vid, in šinejo za njo. Hitrejšemu in spret-nejšemu se posreči, da opraši matico, zato pa mora dati svoje življenje. Matica je preveč dragocena živalca v panju, ki se ob težavnih okoliščinah praši. Zato je modri Stvarnik poskrbel, da jo pri njenem ženitovanjskem izletu spremlja cel trop trotov, da se laže opraši. To je menda poglavitni vzrok, da je toliko trotov v panju. V 6. štev. lanskega »Slov. Čebelarja« je bilo priobčeno mnenje čebelarja Tro-jana, ki pravi, da troti pripravljajo hranilni sok za žerke v matičnikih, ki je tako zelo potreben za vzrejo matice. Sklepa pa, da kdor vzame čebelam možnost, da si poljubno izpodrede trote, jim krati veselje do življenja, zavira panj v razvoju in škoduje sebi, ker pridela od takih panjev manj medu. Vsekakor je trot prav potrebna stvar v panju. Previden čebelar pa ne pusti, da bi mu matica zalegla kar cele sate s troti. V A.-Ž. panju se ni bati, da bi bilo preveč trotovine, zlasti ako uporabljamo cele sat-nice. Dobro pa je, da v kakem satu blizu gnezda pu,stimo za doibro dlan praznega prostora, da napravijo čebele tamkaj trot je celice. Čebelna družina je v resnici lepo urejen organizem in se moramo pri čebelarstvu tudi na to ozirati. Kongres in razstava v Dubrovniku. Jože Okorn — Ljubljana. [Kouec.) aslednji dan, to je v nedeljo 22. avg. t. 1. se je vršil v dvorani Sokol-skega društva kongres. Točno ob 9 dopoldne je bila obsežna dvorana nabito polna Predsednik »Zveze«, g. Svetozar K. Gjorgjevič, je pozdravil navzočne čebelarje, zlasti še g. velikega župana dr. Kneževiča, zastopnika vlade, občinskega zastopa ter odposlanca čeških čebelarjev gg. Šmidlika in Jakša. Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ter zaščitniku čebelarjev Nj. Vel. prestolonasledniku Petru je kongres poslal brzojavne pozdrave. Kongres so pozdravili brzojavno gg.: Ljubic, Živojin, llič, Fabijan, Dilber, Bar-tol Tomečak, Zadružni savez v Splitu in Čebelarska podružnica Šumadija. V imenu čeških in slovaških čebelarjev je s toplimi besedami pozdravil kongres tajnik »Svaza« g. Vaclav Šmidlik, ki je med drugim pozval čebelarje, naj se v obilnem številu udeleže kongresa slovanskih čebelarjev v Pragi, kjer bo 1. 1927. Obravnavalo se je potem o ustanovitvi zvezne zadruge za nakup in prodajo medu in voska. Po dovršenem sporedu je pozval gosp. predsednik navzočne, naj si ogledajo razstavo v »Učiteljski školi«. Tja so odšli z godbo na čelu. Čebelarska razstava. Razstava je bila nameščena v Učiteljski školi, in sicer na hodniku in v 3 sobicah v pritličju, žive čebele pa na šolskem vrtu. Razstava je bila v splošnem prav lična. Najbolje je bila zastopana čebelarska industrija (večinoma fabrikati tvrdke Rie-tsche in Graze) ter izdelki iz medu (raznovrstni likerji). Pri vhodu k razstavi sta nas v veži pozdravila dva panja — Krizmanova »Ame-rikanka« in »Medarka«, na vrhu stopnišča pa dva ameriška panja: »Jugosla-vensko A ulište«, recte Zandrov panj in Dadantov panj. Po mojem mnenju Krizmanova »Ameri-kanka« in »Medarka« sploh ne sodita na razstavo, vsaj na tako odličen, pozornost vzbujajoč prostor ne, ker ne eden ne drugi panj ne ustrezata zahtevam naprednega čebelarstva ter ju zato nikakor ne moremo prištevati med »p odesna u 1 i š t a«. Kvečjemu bi spadala v skupino »panji in orodje« kot kuriozum, ki pa na tej razstavi ni bila zastopana. Na hodniku vrh stopnišča nas je pozdravilo že znano Grazejevo točilo na 10 okvirov. V prvi sobi so nam nudile dokaj prijazno sliko mnoge skupine. Brata Berača v Dubrovniku sta razstavila zelo okusno skupino medu v steklenicah, v kartonskih posodah in v satju; čebelarsko društvo v Vukovaru razne likerje, med in vosek; Rečaj v Vukovaru istotako vzorno napravljene likerje, medeno čokolado itd ; Srpsko pčelarsko društvo satnice itd.; Kru-ševačka podružnica panje, satnice, vosek; Antonioli panje, vosek in likerje. Poleg imenovanih so tu razstavili še Markelj satnice, Mudroh v Novem Sadu med v steklenicah in v pločevinasti posodi, Fie-dler satnice, Berman likerje, Ruska čebelarska zadruga kemične sestavine medu, in drugi, V drugi sobi sta nas iznenadili krasni skupini gg. Strgarja iz Boh, Bistrice in Mileusniča iz Rume, ki sta vzbujali občo in res zasluženo pozornost ter priznanje. Strgarjeva skupina je zavzemala dobro tretjino sobe. Obsegala je piramido medu v tubah, modele iz voska (gorenjski motivi), med v steklenicah, satnice, priprave za eksport čebel ter globus z označbo, kam je že pošiljal našo čebelo, — Skupina g, Mileusniča je obsegala načrt njegovega vzorno urejenega čebelarstva ter lepo piramido medu v steklenicah ter na medu vkuhanega sadja, ki je bilo zelo okusno vloženo v steklenicah. V tej sobi so razstavili tudi: g. Bugarski načrte panja (Vojvodjanka), g. Pobjegajlo in sin, velečebelar iz Bavčiča v Boki Kotorski, razne fotografije svojega 156 panjev ob-segajočega čebelarstva, čebelarsko dru- štvo v Vukovaru razne fotografije in od7 likovanja, ki jih je prejelo na raznih razstavah. Poleg tega je' bilo v tej sobi razstavljeno nekaj čebelarske književnosti in čebelarskih listov. V tretji sobi je bilo kakor na vseh razstavah razstavljeno razno čebelarsko orodje tvrdke Rietzman in Srpskega pče-larskega društva, nadalje stiskalnice iz sadre, izdelek g. Takača iz Iloka, vele-čebelarja Damiani in Hoffman iz Slanega pa sta točila v tej sobi med. V skupini živih čebel, ki je bila razstavljena na vrtu, so razstavili gg. Strgar, Ambrožič, Žumer in Pobjegajlo. Le-temu so se zadušile vse čebele, ostale so mu le v opazovalnem panju, ki ga pa je razstavil brez zalege. Na razstavi žal ni bil zastopan naš A.-Ž. panj. Prav tako smo pogrešali her-barij in učila o anatomiji in boleznih čebel. Ne malo je tudi razočaralo- dejstvo, da morajo razstavljalci sami plačati priznana jim odlikovanja. Zato je bil ocenjevalni odbor z odlikovanji tako zelo radodaren, Razdelil je nič manj nego 32 zlatih, 37 srebrnih in 15 bronastih kolajen. Po mojem mnenju bi vsaj z zlatom morali biti manj razsipni, kajti za tako visoko odlikovanje je treba razstaviti že nekaj odličnega. Na občnem zboru sem vprašal, zakaj se niso naprosila v »Zvezi« včlanjena društva za darila odlikovancem, ter predlagal, naj se to uvede. Prav je, da se z bogatimi odlikovanji privabi čim večje število razstavljalcev, toda ne smemo iih razvaditi. Zato želimo, da se bo to v bodoče upoštevalo in visoka odlikovanja podelila samo tistim, ki so jih v resnici vredni. Skop čebelar, ki zažvepla jeseni lačne čebele, ker bi jih moral napitati, je podoben gospodarju, ki ob slabi letini požene svoje zveste in marljive posle lačne na cesto. * * * Kdor se boji žela, ne bo nikoli žel medu. J u r a n č i č. Po storjenem delu sladko počivamo. Kako dobro de človeku, ako po napornih opravkih celega dneva zvečer lahko leže k trdnemu počitku. Nič manj dobro in prijetno je za čebele, ako gredo po truda polnem delu in trpljenju celega poletja jeseni k zasluženemu mirnemu počitku, da zberejo zopet novih moči za prihodnjo pomlad. Sedaj najbrž že počivajo mirno ter »sanjajo« o veselih in žalostnih dogodkih preteklega leta. Veselih uric so imele bore malo, tem več pa slabih, neprijetnih dni, tednov in celih mesecev, ko so jim slabo vreme, nevihte, povodnji itd. uničevale uspehe celoletnega dela. Gotovo je tu pa tam še kak panj, ki se mu vriva v »sanje« skrb in vprašanje, ali ne bo zaloga živeža krajša nego zima? —-Čeprav pri čebelah sedaj v zimskem času ni posebnega opravila, vendar treba večkrat pogledati v čebelnjak in okoli njega, se ni li morebiti pripetila kaka nezgoda nenadno ter da po zunanjih znakih spoznamo notranje stanje panja. Ako je pri žrelu vse tiho in mirno ali če slišimo rahlo, enakomerno šumenje, se čebele dobro počutijo. Močno, neredno šumenje pa naznanja, da panj ni v redu in da ga tare n. pr. žeja, pomanjkanje zraka, prepih, nadleguje miš, bega izguba matice itd. Pregost med, n. pr. smrekov ali jelov, provzroča žejo. Čebele postanejo nemirne in celo v mrzlem vremenu silijo iz panja, hoteč donašati vodo. Ako jim damo vode v pitalniku, se umirijo. Ako se žrelo zamaši z mrtvimi čebelami, jih moramo s pripravno kljukico odstraniti. Vsako opravilo pa moramo sedaj v zimi opraviti rahlo, tiho in previdno, da čebel po nepo- trebnem ne dramimo. Če pride kak topel dan, da silijo iz panjev, odstranimo zapahe in jih pustimo brez skrbi porajati, čeprav je zunaj sneg. Ko se otrebijo, gredo zopet v panj. Ob zračni toploti 10 do 12° C sede čebela celo na sneg, se napije snežnice, potem se pa dvigne in vrne v panj. Le kaka doslužena starka morebiti ostane. Tej so pa itak že dnevi šteti in bi najbrž ne dočakala pomladi. Nesreča pa je, če se solnce nagloma skrije za oblake in se več ne prikaže. Takrat seveda obleži na tisoče čebel po snegu in so izgubljene za vedno. Dobro je torej, da sneg pred čebelnjakom vselej odme-čemo, razen tega ga pa še daleč na okoli potrosimo s pepelom ali pokrijemo s slamo. Vsak čebelar naj čez zimo uredi in popravi, oziroma na novo nabavi orodje, panje, satnike, sploh vse čebelarske potrebščine, da je ob pravem času vse pripravljeno. Kdor napravlja te reči sam, kakor je pri čebelarjih pogostoma v navadi, naj skrbi, da se priuči dobremu in natančnemu delu, ker s slabim in popačenim orodjem se zlasti v čebelarstvu težko in slabo dela. Sedaj pa, dragi čitatelj, hočem s tabo govoriti za letos še zadnjo, a najbolj pomenljivo besedo. Ako hočeš zimski čas najbolje izkoristiti, porabi ga docela za ¡svojo strokovno izobrazbo! Novo leto se bliža, treba bo članarino »odrajtati«; občni zbori se vrše, dolžnost članov je, da se jih udeležujejo. Nabavi in izposodi si čebelarskih knjig, čitaj pridno strokovne časnike in knjige. Koliko je v sedanjem času »čebelarjev«, ki se za strokovno izobrazbo celo nič ne zmenijo, ne čitajo nič; še poučnega shoda se ne marajo udeležiti, kar jih prav nič ne stane. Kaj šele, da bi se čebelarskemu društvu približali! Članarina jim je preveč, ne pomislijo pa, da porabijo v 14 dneh za nepotrebne reči več, nego znaša udnina za celo leto. Koliko je ljudi, ki varčujejo tam, kjer jim varčevanje prinaša škodo. Vsaka stroka, tudi čebelarstvo, zahteva, da se je do dobrega naučimo, ako hočemo doseči dobre uspehe. Saj imamo za to v vsakdanjem življenju dovolj jasnih dokazov. Oglejmo si izvežbanega čebelarja in »radovoljnega nevedneža«, primerjajmo nujno delo, oziroma obratovanje in uspehe, pa bomo imeli dovolj jasno sliko. Škoda le, da se mi bo pri teh dobro hotečih besedah godilo tako, kakor se je nekemu profesorju, ko je vstopil v razred in izrazil svojo* nevoljo, rekoč: »Vidim zopet nekatere, ki jih ni tukaj, in ti so baš najbolj potrebni pouka.« — Povejte torej, cenjeni čitatelji, svojim prijateljem, da baš njih, ki se Čebelarskega društva izogibljejo, najbolj zadevajo te besede. Dajte jim citati »Slov. Čebelarja«! Letošnja čebelarska letina, ki jo splošno po svetu označujejo kot »najslabšo od slabih«, je minula. Blagor čebelarju, ki je storil vse potrebno za zdravje in srečno prezimovanje svojih čebel. Gorje pa onemu, ki ni pravočasno spoznal bede in dodal primanjkljaja na zimski zalogi ali celo iz grde pohlepnosti čebelam krajšal »eksistenčni minimum«. S temi besedami končujem te mesečne spise. Želim, da bi mnogim koristili. Nisem navajal vseh letnih opravil, kajti za popolna navodila bi bil ves »Slov. Čebelar« pretesen. Vsem krajevnim razmeram in vsem raznim nazorom in »muham« tolikih čebelarjev bi bilo tudi težko ustreči. Napredek in umetnost prinašata nedvomno veliko dobrega, a tudi marsikaj slabega, zlasti onemu, ki ne zna teh dobrot prav uporabljati. Nekdaj so čebele v preprostem panju, ki je zbit iz šestih desek ali pa v slamnatem »košu« lepo po svoje živele, kakor jim je narava ukazovala. Dandanes pa čebelar umetnici — sicer, ker mora —, a malokdo pazi na to, da bi naravnega reda in zakonov ne motil. Začetnik kar zahteva, da bi se narava ravnala po njegovih posebnih nazorih. Čitajte pridno, mladi čebelarji, čebelarske knjige in spise, obiskujte izkušene čebelarje, udeležujte se poučnih shodov, opazujte z bistrim očesom in umom če-belno delovanje in kretanje, da boste njih življenje dobro poznali, ker le potem boste sčasoma postali vredni imena »čebelar«! Teorije ginejo kakor valovi na morski površini, izkušnje in opazovanja pa imajo stalno vrednost, vsaj za čas one kulturne dobe, v kateri živimo! Opazovalne postaje. Jo s. Verbič v Ljubljani. Z oktobrom, za katerega velja to poročilo, se je začela zimska doba. Ker si čebele večinoma niso same nabrale zadoistne zimske zaloge, je bilo v tem mesecu zadnji čas za spopolnitev zimske zaloge: pitanje. Vreme je bilo za to opravilo ugodno. Nekaj dni je bilo tako toplih, da so čebele prinašale obnožino; opazil sem celo, da so nakrmljeni panji nastavili novo zalego. Da je bilo letos pitanje splošna potreba, dokazuje razpredelnica III. Tu so od 13 naših opazovalnic, ki so v dobi od aprila do oktobra meseca pošiljale redno in popolna poročila, navedeni donosi in izgube na teži za posamezne mesece in končni j o TJ 4> Ni a l)lnAOJ}3A tjiusel quise! jod 00 a> o ©ai-^comaicnoo — coco --M-PINNW--N oo oo co oo t- m m — cm — — cm oo in m - m - m m in co o co t- — m o — cm — coaiooocMt-cocMincM — m Hiu?B¡qo t^-co — ■^"C^CO't — cooo oo oo ^f cm -t cm moflís s — cmco — — — cm — — cm qiuaszap ifiujajzi o CT> cm m coocmocmcoctloocmco a> — oaia^oocor-oin^f — cm cm ^ _ _ cm _ _ o O O t- t-- — — — a o H .2. 2 « E « CO 'N C C ca C > ,i P) 7 in <) t» ip ; - in O — — oóai — OÓOÓ3ÓO o <1 * n i -"t x — óo ó-. ÓJ čn o óo O + cm + + + + + + + + + + + + + + + cm 1t> co o cm cm cm m m cm co — m cm co co — I I I I I I I I I co cm + (M^CNOJOiaJOJCNiOiOOO + + + + + + + + + o co co cm q o a> cm i cm cm cm cm cm cm — + ' + + + + + + + nO CM On 0) -O o J* O cn N ■o "3j 0) «H a, ■•pN C KJ u 0) JO > O "i? 3 C S. I I I I I I I I I I I I I I I I a g; 01 "C3 o o o o o cn a> m — cm — cm — I 8 2 o t- I I I I I I I I I I I I m m 00 cm o o cm -t m m o cm o o o o o o o cm cm t— cd in m co tf cm o o co cm o co o co o o o m m o m t- »C o o m cm I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I o co o o m t- cn cm I I ! I I o o o m co co — cm m o o o m m tc cm tj- m o o o m t— — o m m I I I I I I I I I I .n 1 ca o sm ca S N m S H 5 S G ri w ca >N 'NI >N >N >N iN >N >N >N >N 3 >N 3 •oí □ <<<<<< i <<< < o a .2. >N >! ca i J « >N >N 3 >N >N iN ■ :rt i '.t C ~ < < < * i M . s _ ""f S jo 2 a J «'al s — >j S -O 2, a -a ur «s H M C C «rt cd i- -a ~ a ¿T ■O > s . j > >w a i—i ro s a nO f> f« rji O •oí O C ON "Cf rt £2- rt O 1—1 a a >75 T3 O a a 4> U «3 H co a* m cj r- 4> lo •p ■—' •oe rt o a -i 3 ■ J! b u O 4) O O 3 4) C ki O rt .—, =3 S a o S! § ? I m m cn , — —"-os a a nO rn J2 ZL a q o 1—1 —» b -r w O U n> oe a c O «f> co cn Z 3 13 >N 'C a rt o "3 >N O H-l 'ki rt S rt > w O rt C rt > o J3 a ^ > oo O on -c 3 Q nO t— 3 ki V a o j ki a (M 00 oo ON 00 — c rt cy rt >N N >W t, 4» 3 > o a CN) 21 3 "ki O o cl, rt C o c 4) ki > O kJ > Ji "3 ki O > 03 ■-5 E 3 o o m i—1 ro J! k! "W 2 — Ü a C "" ki >» rt ši a o .¡3 PÜ > uspehi cele pašne dobe. Če si predočimo, da rabi družina v A.-Ž. panju vsaj 10 kg zimske zaloge, vidimo v razpredelnici, da sta samo na dveh postajah opazovalna panja toliko nabrala, da je ostala čebelarju malenkost za trud in stroške. Trije opazovalni panji so si v ajdi toliko opomogli, da se bodo brez pomoči preživeli čez zimo. Panji osmih opazovalnic so ostali prelahki; dva sta postala celo lažja, nego sta bila v začetku aprila meseca. Če pregledamo razpredelnico II., vidimo, da tudi oktober mesec ni zadovoljil čebelarjev. Čebele ;so imele posebno dober tek in so kljub manjšemu številu solnčnih in izletnih dni več porabile nego prejšnja leta. Vzrok ne tiči v pretopli odeji, ki smo jo pač pripravili, ne pa še uporabili, temveč v dejstvu, da tehtnica neposredno po paši najbolj pada. Druga leta, ko se je paša končala avgusta meseca, je bila izguba največja v septembru, letos pa v oktobru mesecu, ker je bilo septembra še precej paše. Popravek. Mesečni pregled v 11. šdevilki »Slov. Čebelarja« na str. 172. ni za avgust, kakor je pomotoma tiskano, temveč za .september mesec. Razpredelnica II. Mesečni pregled za oktober zadnjih štirih let. Leto Povprečna mesečna kletnih Solnčnih Deževnih poraba dkg toplina dn> je bilo povprečno 1923 107-8 + 13-0° C 21-4 11-- 7-2 1924 95- + 10-3° C 19-9 11-7 6-4 1925 101-7 + 10-i°C 17-7 17-7 5-6 1926 121-4 + 10-7° C 162 9-8 11*5 Torej ne spletate gnezda, ptičice, zase, torej ne nosite volne, ovčice, zase, torej ne napravljate medu, čebelce, zase, torej ne vlečete, govedo, plugov zase ...« Vergil. Prav nič srca, pač pa mnogo najgrše surovosti kažejo tisti »čebelarji«, ki puščajo jeseni »plemenjake«, ki nimajo živeža niti do božiča. Ali so res med nami še taki čebelarji, ki trpe, da jim čebele počasi umirajo od gladu? Menda vendar ne, saj so Slovenci kulturni!... Razpredelnica III. Pregled donosa v letošnji pašni dobi. Opazovalni oanj je prinesel dkg (-)-) porabil dkg ( — Donos presega porabo za dkg v kraju: aprila maja junija julija avgusta sept. v vseh mesecih + — + — + — + — + — + — + — Ljubljana...... _ 130 111) — — 60 465 — 465 — — 95 1040 285 755 Vič pri Ljubljani . . — 50 520 — — 19» 590 — 210 — — 150 1320 390 930 Št. Vid nad Ljubljano — - 40 145 — — 90 590 — 110 — — 175 845 305 540 Tacen pod Šmarno goro 320 — — 85 — 150 305 — 200 — — 145 825 380 455 Škofja Loka...... 275 — — 30 — 210 80 — - 50 — 65 355 355 0 Vrhnika ....... Gor, Logatec .... — — 160 — 380 — — 310 — 135 — — 540 445 95 Cerknica....... 170 — 14(1 — 760 — — 50 70 — — 75 1140 125 1015 S se roji množili kakor gobe po dežju. Teh rojev ne bom opisoval, samo to naj pripomnim, da je proti koncu minulo tisto velikansko navdušenje. Jaz se pa tudi nisem več tako potil, ker sem se ogrebanju privadil. Roji so se mi vsi posrečili. Dobil sem 5 prvcev, 5 drujcev in 4 tretjevce. Le-te sem združil v dva panja. Vsadil sem jih torej v 12 panjev. Če vračunam še 5 izrojencev, smo imeli vsega skupaj 17 panjev. Sedemnajst panjev čebel v tako kratkem času! O, kaka bahavost je bilo to! Gospod Marinko je vsakega novega gosta pripeljal pred čebelnjak in se bahal, kako hitro napredujemo v modernem čebelarjenju. Še celo meni, ki sem se protivil temu poklicu, je začel rasti greben! Povabil je tudi Rahotovega očeta, da je prišel pogledat naš napredek, ter se je prav laskavo izrazil, da delamo čudeže. Tako je vsa okolica zvedela, kako hitro napreduje in se razširja naše novo ustanovljeno čebelarstvo. Za gospoda Marinka je bilo res tisto leto prava idealna čebelarska zabava. Nihče pa ni pomislil, kaj utegne nastati iz te kakovosti do jeseni. Čebele so rojile pozno, v dobi glavne paše. Prvi roji so res nekoliko napredovali. Izdelali so precej satja. Drujci in tretjevci so pa komaj 3 do 4 sate napol izdelali. Komaj so se jim matice oprašile, že je ponehala paša. Mesec julij je bil tisto leto skrajno slab. Bila je suša in prav nobene paše. Vsa slava se je pela ajdi. V njo smo stavili najtrdnejše upanje, kakor da bi ne mogla odpovedati. Ko je pa nastopil Jernejev teden, najboljši dnevi za čebelarje, je bilo tisto leto baš narobe. Mokrota in viharji! Še slabši pa je bil prvi teden v septembru. Suha, mrzla burja! Takrat nam je pa začel pogum padati in smo bili že pripravljeni na razočaranje. Tiste dni po malem Šmarnu je zadela našo mlado čebelarsko podjetje kruta usoda. Sklenilo se je namreč, naj se novo ustanovljene čebelne naselbine poderejo in kolikor mogcče združijo, da se prežive čez zimo, stari kranjiči naj se pa pregledajo, da se dožene, koliko jim bo treba dodati hrane. Po storjenem sklepu sem pričel kmalu z delom, in sicer najprej pri starih. Ko sem potegnil na stol prvega kranjiča, o katerem sem že davno govoril, da ni za nič, je bil lahek kakor pero. Ko mu odtrgam dno, najdem prazno satje, nič zalege, nič matice! Bil je trotar! Proč z njim! Nato je prišel na stol drugi panj. Tudi ta je bil lahek in sumljiv. Ko ga odprem, vidim, da je imel matico in zalego, pa zelo malo čebel in medu. Tega bo treba tudi kasirati! Nadaljnji trije kranjiči so pa bili potrjeni, samo da bo treba dodati še vsakemu panju po 3 kg sladkorja. Nato so prišle na vrsto nove zgradbe. Potrjeni za prezimljenje so bili samo štirje A.-Ž. panji s pogojem, da dobi vsak panj 4 kg sladkorja. Drugih osem panjev je bilo obsojenih na razdejanje. Ta kruta obsodba se je začela takoj izvrševati. Rabelj je najprej vsem obsojencem aretiral matice. Nato je poiskal po vseh panjih tiste sate, v katerih je bilo še kaj zalege, in jih je zložil v medišča tistim panjem, ki niso bili obsojeni na razdejanje. Slednjič je rabelj zložil vse obsojene panje pred čebelnjak in omel čebele kar na tla ter jim ukazal, naj si same izprosijo stanovanje pri tistih panjih, ki so še ostali. Ko je bilo vse končano, se je ustopil čebelar začetnik pred čebelnjak kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskega mesta in gledal žalostno, usodno razdejanje! Čebele so pa milo jokale, govoreč: »O ti nevedni, malopridni in nesrečni čebelar! Zakaj si nas sedaj na zimo zmetal na cesto? Zakaj nas nisi že prej dodal panjem, v katere nas sedaj siliš? Ako bi nas bil že poprej združil, bi nas bilo več in bi bile tudi lahko za zimo več živeža nabrale. Sedaj pa nimamo me nič in one nič! Ali naj od lakote poginemo?« Nato pa se oglasi čebelar začetnik ves žalosten in potrt: »O ljube čebelice! Le potrpite in izprosite si sprejem v odločene panje! Nič se ne bojte za življenje, saj vam bodo kupili sladkorja...« Društvene vesti. PREDAVANJA. 5. decembra v Škofji Loki ob 11 dopoldne v Društvenem domu. 12. decembra na Blejski Dobravi ob 3 popoldne v sobi gasilnega doma aa Dobravi-Vintgar. 19. decembra v Domžalah ob 10 dopoldne v občinski pisarni. 27. decembra v Kamniku ob 10 dopoldne v Kamniškem domu. Čebelarji, udeležite se predavanj v obilnem številu! * * * Vesele božične praznike in prav srečno novo leto želi vsem čebelarjem — uredništvo. Vesti iz podružnic. Ljubljanska podružnica ima odborovo sejo dne 15. decembra 1926 ob 8 zvečer »pri Nacetu« na Kette-Murnovi cesti. Udeležba obvezna. Podružnica za Ljubljano in okolico ima redni občni zbor dne 19. decembra 1926, ob pol 10 v godbeni dvorani na moškem učiteljišču v Ljubljani, Resljeva cesta, pritličje desno, z običajnim dnevnim redom. Podružnične člane vabimo, da se zbora polnoštevilno udeleže. _ Fr. Prezelj, tajnik. Podružnica v Škofji Loki bo imela redni občni zbor v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. ob 11 dopoldne v »Društvenem domu« po običajnem sporedu. — Žontar, predsednik. Podružnica v Kamniku bo imela občni zbor v ponedeljek, dne 27. decembra t. 1. ob Vi 10 dopoldne v »Kamniškem domu«. Spored običajen. ■— Žargi, tajnik. Podružnica v Domžalah bo imela redni letni občni zbor dne 19. decembra t. 1. ob 10 dopoldne v občinski pisarni v Domžalah. Obenem se bo pobirala tudi članarina. Vsi člani in vsi, ki se za stvar zanimajo in žele pristopiti k podružnici, naj pridejo, da si naroče »Slov. Čebelarja«. Med dolgim zimskim spanjem čebelic bodo imeli čas citati, da se spomladi z marljivostjo naših živalc poživi tudi naše veselje do napredka. Vabljeni ste vsi člani in tudi drugi. — Košir, tajnik. Podružnica v Tacnu ima redni letni občni zbor 26. decembra t. 1. pri g. Ivanu Snoju v Tacnu hšt. 19. Začetek ob 14. Vabljeni so vsi člani podružnice. Obenem se bo pobirala tudi članarina za poslovno leto 1927, Prosimo polnoštevilne udeležbe! — Odbor. Podružnica v Vel. Laščah bo imela dne 19. decembra t. 1. ob 8 v ljudski šoli redni letni občni zbor z običajnim sporedom. Člani, udeležite se zborovanja polnoštevilno in povabite tudi sosedne čebelarje-nečlane! — Odbor. Podružnica za Ormož in okolico bo imela redni občni zbor na Štefanovo, to je dne 26. decembra t. 1. ob 8 pri g. Rozmanu, organistu v Ormožu, po naslednjem sporedu; 1. Pozdrav, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev, 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse stare člane z željo, naj vsak privede enega novega — odbor. Podružnica na Breznici bo imela redni občni zbor z običajnim sporedom dne 26. decembra t. 1. ob 3 popoldne pri g. predsedniku v Smokuču hšt. 37. K obilni udeležbi vabi — odbor. Podružnica v Slovenski Bistrici bo imela občni zbor dne 8. decembra t. 1. v hotelu »Beogradu« ob 10 z običajnim sporedom. Podružnica za konjiški srez bo imela redni občni zbor v nedeljo dne 12. decembra t. 1. ob 9 v deški osnovni šoli v Konjicah. Spored običajen. Članstvo bo imelo tudi priliko, da se udeleži predavanja o sadjarstvu, ki bo istega dne istotam ob 10 o priliki občnega zbora sadjarske in vrtnarske podružnice, zato pričakujemo najobilnejše udeležbe. — Odbor. Podružnica v Dobrepoljah je priredila 16. maja enodneven čebelarski tečaj pri čebelnjaku g. Drobnica na Ratikah, ki ga je vodil g. profesor Verbič. Največ se je obravnavalo o A.-Ž. panju, pozabili pa tudi nismo kranjiča, katerega je pri nas še precej. G. predavatelj nam je razlagal o kužnih boleznih in o drugem. Za ves trud in požrtvovalnost se mu iskreno zahvaljujemo, — Odbor. Podružnica za Maribor in okol:co to leto ni spala, kakor bi morda kdo sodil, ker ni bilo nič poročil, — starega tajnika in staro matico pač treba zamenjati — pač pa je bila kljub izredno neugodnemu vremenu, ki je oviralo sicer priljubljene sestanke, še dokaj agilna. Pri sestankih januarja in marca meseca nas je poučeval tajnik g. Okorn iz Ljubljane o čebelnih boleznih, osobito o kugi zalege. Na aprilskem sestanku pri gospe Dobaja v Počehovi se je izvedel praktično pomladanski pregled. Odhajali smo z najboljšimi upi, kojih nas pa je oropalo hladno in mokro poletje. Šele 29. avgusta smo se zopet sestali pri čebelnjaku g. Vidoviča v Brestrnici v posvetovanje o zazimljevanju. Vršil se je jesenski pregled čebel s cenitvijo zaloge: slabič 1 kg, močnejši 3 kg medu... Žalostna slika! Zato smo se pa spravili zopet nad — kugo. Državni višji živinozdravnik g. Fr. Pirnat nam je temeljito obrazložil pravilni postopek ob kugi ter nam obljubil, da bo na to zadevo pozoren in nas izdatno podpiral pri zatiranju bolezni. Zato mora imeti podružnica vse čebelnjake v svojem področju v evidenci. Peti sestanek smo imeli dne 3. oktobra na vinarski šoli v Mariboru, seveda v znamenju kuge, ki se je z njo prav temeljito pečal živinozdravnik g. Baš. Poudarjal je, da je nujno potrebno, da javljajo čebelarji vse sumljive panje srezkemu poglavarju, da odredi preiskavo. G. Pirnat pa je še poročal o preiskavah v raznih krajih ter je poudarjal, naj se objavljajo poučni članki v časopisih, ki jih ljudstvo največ čita. Za občni zbor se je določil dan 6. januarja 1927. 1. Omeniti je še, da se je naš zaslužni predsednik g. Brumen poslovil zaradi preselitve. Naj bo na novem domu prav zadovoljen! — Tajnik. Čebelarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu je priredila novomeška podružnica dne 3. oktobra t. 1. Pričel se je ob 9 in je trajal z enournim opoldanskim presledkom do 4 popoldne. Udeležba je bila odlična. Prišlo je nad 60 čebelarjev od vseh strani novomeškega glavarstva. Vsi so z največjim zanimanjem poslušali predavanja o odvzemanju in točenju medu, zazimljenju in o pomladnih opra-vil.h. Predavala sta podružnični tajnik g. Ludovik Puš in šolski nadzornik g. Martin Matko. Za njun trud jima izrekamo toplo zahvalo. Popoldne so udeleženci gledali, kako se vrše jesenska opravila, ki so o njih slišali dopoldne, Tečaj je pokazal, da se naše kmetsko ljudstvo zelo zanima za čebelarstvo. Velika udeležba in vsestran-rko zanimanje za razna čebelarska vprašanja sta to jasno potrdila. Ali enega ni moči dopovedati našim čebelarjem, da je namreč napredek in pro-?peh vsakega pokreta mogoče izdatno doseči le v organizaciji. Pa so že tukaj in pravijo: 40 Din je veliko in preveč! To pa ni nič, če jim lakota in molj uničujeta cele panje, pa ne vedo, kako bi in kaj bi, da preprečijo izgubo, ki daleko presega 40 Din. Nič ne čitajo o čebelah, nič koristnega ne slišijo o njih, in vendar so uverjeni, da so dobri čebelarji. Obisk zadnjega tečaja je pokazal, da pri nas ne bo več tako. Samo to je še potrebno, ljudje božji, da se vsi, ki imamo isti cilj, združimo v svoji organizaciji, posnemajoč čebelice: majhna peščica je zapisana smrti, močna družina pa kljubuje vsem neprilikam in nabere sladke strdi, da se vse čudi. Zatorej dajmo, da nas bo veliko! Naposled smo dolžni, da se zahvalimo ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, ki je-odstopilo prostor za tečaj in za malenkostno odškodnino pripravilo udeležencem kosilo in s tem znatno pripomoglo do tako lepega uspeha. Drobiž. Avgust Bukovec. Kako je pisal Valentin Vodnik o naših čebelarjih 1. 1795. Takole jih hvali: »Kranjci so imenitni čebelarji. Čebele jim posebno vržejo, zato ker ajdo se je jo. S čebelami se znajo tako dobro pečati, da so postali drugih dežel uče-niki v čebelarstvu.« Tudi sv. pismo priporoča uživanje medu z besedami: »Jej med, sin moj, ker je dober in sladek tvojemu grlu, a ne preveč, da se ga ne presitiš ter ga izbljuješ.« Tečaja za kuhanje voska, ki sta se vršila dne 16. in 17. novembra v Ljubljani pod vodstvom g. Okorna, sta v vsakem pogledu dobro uspela. Udeležniki, večinoma iz oddaljenih krajev, so kazali mnogo zanimanja ter so se z vnemo udeleževali praktičnega dela. Izku-hali so vosek, kakršnega je malokdaj in malo-kje videti. Razpoloženje je bilo živahno, veselo in prisrčno. Pa kako tudi ne! Gospodar, g. Peter Pavlin, je našel za vsakega dobro in ljubeznivo besedo in je bil ves čas prav židane volje. Urednika je večkrat pocukal in mu skrivnostno zašepetal: »To so čebelarji! Takih je lahko vsakdo vesel. Pa kako pripravni so! . . ,« Pri tem je pomenljivo ošvrknil z očmi ude-ležnike. Z nočjo, po končanem delu so čebelarji posedli okoli očeta Pavlina, ki je obujal razne spomine na stare čase. Marsikdo je strme poslušal žalostne in vesele dogodke, vsi so pa občudovali šegavost, dobrodušnost in zlato srce očeta Pavlina. Bog ga živi! Več točnosti! Goriški »Gospodarski list« jc objavil v letošnji oktobrski številki članek o potvorjenem medu. Tam črtamo: »Po navodilih dr. Plante preizkusimo pristnost medu na ta način: V steklenici segrejemo dve žlici medu in šest žlic alkohola (vinskega cveta ali špirita). — Pazi, da ti pri tem ne odnese nosu! Opomba A. B. — Zmes dobro pretre-simo in jo pustimo, da se nekoliko ustoji. Pristni med se popolnoma stopi v alkoholu, dočim se pri potvorjenem medu napravi bela ali motna gošča na dnu, to je dekstrin, ki se ne raztopi.« Ta članek je čital tudi g. inž. Jakob Turk, ravnatelj kmet. kemijskega zavoda v Ljubljani, ter pripomnil: »Gošča se bo napravila, če je bil med ponarejen s pomočjo š k r o -bovega sirupa ali iz neinverti-ranega sladkorja. Če se je pa pri ponarejanju medu uporabljal invertiran sladkor — invertacija je prav lahka stvar! — potem dekstrin pri poizkusu ne bo izpadel, ker ga v takem sladkorju ni in ga tudi biti ne more, ker napravljajo invertni sladkor iz navadnega sladkorja«. Naši čebelarji onstran mej so ostali po prevratu brez strokovnega glasila. Naše društvo je izgubilo na Koroškem, Goriškem in Istri skoraj 1000 članov. Ta izguba števila članov pa ni v nikaki primeri z bridko izgubo tistih dobrih in vnetih čebelarjev, ki so pred prevratom bili v naši -organizaciji in sedaj nimajo prilike, da bi svoje čebelarsko znanje izpopolnjevali s čtivom, ki ga prinaša »Slov. Čebelar«. Propadlo je goriško čebelarsko društvo z vsemi podružnicami vred. Koroški Slovenci so po ljudskem glasovanju sicer ustanovili svoje čebelarsko društvo, ki pa ne da glasu od sebe. Kdor ima količkaj srca za napredek čebelarjev po naši zemlji mora spoznati, da se bo nekaj moralo ukreniti, da bodo čebelarji izven državnih mej zopet čitali »Slov. Čebelarja«. Goriški »Gospodarski list« sicer prinaša vsak mesec nekoliko čebelarskega čtiva, toda bore, bore malo. Tiste vrstice so povsem nezadostne za resnično pospeševanje čebelarstva. Priporočamo našim čebelarjem onstran mej, da razmišljujejo naše besede in se zbude iz mrtvila, ki so vanje zapadli po prevratu. Brez odločnega in neumornega dela bomo naglo tudi gospodarsko nazadovali, in to bi pomenilo veliko nesrečo za naš živelj. Ni naš namen, da bi očitali, le skrb za bodočnost in iskrena želja, da bi se po krajih, ki jih imamo v mislih, obrnilo na bolje. Samo to, pa nič drugega nam je narekovalo te besede. Čebelarski inteligenci za mejami in tistim, ki bi tam lahko delali, pa se ne zganejo, kličemo: Če ste kremen, dajte iskre od sebe! Gospod župnik Peter Zahija, sotrudnik »Slov. Čebelarja« je bil imenovan za kanonika in premeščen z otoka Raba na otok Krk. V svojo rojstno vas, v Zgornjo Šiško, se je nedavno preselil gospod Frančišek Ro-jina, bivši urednik »Slov. Čebelarja«. Šišenci, namreč čebelarji, bi vsakega drugega postrani gledali, ker jih je že preveč, toda Rojinco, »Cimpermanovega Francija«, so pa z veseljem sprejeli, prvič, ker je vedno in povsod razglašal slavo Šišencev, drugič, ker je čebelar in lovec, kakršnega vsa Gorenjska ne premore. Tudi si Šišenci obetajo, da se bo njih mladina pod vodstvom g. Rojine v Vodnikovem »jezeru« izvežbala v plavalnem športu. Baš v tej panogi je pa g. Rojina že od mladih nog mojster. In navsezadnje: kdo izmed današnjih Šišencev zna tako milo in lepo »čez vzeti« staro nepozabno šišensko »Sem v Šiško vas hodil«? Pa kaj vse to! Gospod Rojina je obljubil, da bo zopet začel v »Slov. Čebelarja« pisati in da ima »prekvato fajn stvari« — v glavi. Ljubljanski čebelarji pozdravljajo novega člana in mu želijo tudi v Šiški mnogo čebelarskega veselja. Kaj piše Nemec o Dalmaciji. Vedno smo si želeli, da bi dobili o dalmatinskih in sploh o jugoslovenskih čebelarskih razmerah jasno sliko. Poizkušali smo od posameznih čebelarjev dobiti takih podatkov, da bi sestavili spis za naš list. Vse zaman, naše želje so ostale neizpolnjene, kajti Jugosloveni radi na zborih govorimo, toda pisanja se bojimo kakor vrag križa . .. Sedaj pa čitamo v letošnji 9. številki dunajskega »Bienen Vatra« prav zanimiv članek o dalmatinskih čebelarskih razmerah. Spisal ga je neki W. A., avstrijski Nemec, ki se je letos naselil v Dubrovniku zaradi čebelarstva. Spis podajemo le vsebinsko. Piše, da v Dalmaciji ni nikake druge izdatne paše nego spomladi na pravi kadulji (žajblju), jeseni pa na vresju. Rožmarin cvete pozimi, takrat pa dežuje neprestano. Če bi se kdo zelo potrudil, bi nabral komaj nekaj kilogramov tega medu . . . Oljka sicer bujno cvete, pa jo čebele ne obletavajo. Medena rosa (mana) se pojavlja komaj vsakih deset let enkrat. Prava kadulja cvete od srede maja do srede junija meseca, vresje pa od konca avgusta in septembra meseca. Druge mesece ni prav nobene paše. S prevažanjem čebel ni nič, ker so prometna sredstva (pota) strahovita. Medu pridelujejo v Dalmaciji povprečno 20 kilogramov na panj in je zelo poceni. Treba je pa neprestano »prežati«, ker mora čebelar biti pripravljen, da posamezni panji nabero tudi 100 kilogramov. Čebelam je treba pustiti 20 kg zimske zaloge, kajti brezpašna doba je zelo dolga. Med od vresja je mogoče s točilom iztočiti. Strdi se kaj naglo, tudi v satju. Kaduljni med se strdi šele čez leta, če je bil sam zase iztočen. Poleg kuge čebelne zalege (gnilobe) se pojavlja tudi nosema (!!!), ki pa v teh krajih ne napravlja škode in izgine maja meseca sama od sebe. Gnilobe je bilo pred leti izredno mnogo, sedaj je ni več. Trditve, da prezimujejo čebele ob majhnih zimskih zalogah, da daje rožmarin dve »žetvi«, da je oljkov med zelo dišeč in jako fin ter da bero čebele tudi — figov cvet (figa sploh ne cvete!), spadajo bolj ali manj v poglavje čebelarskih bajk. Nadvse zanimive so pa dopisnikove navedbe, da naberejo čebele na kadulji in vresju v dobrih letinah velikanske množine medu. Panji s 100 kilogrami niso nikaka redkost in v dobrih letih je mogoče pridelati povprečno 40 do 50 kilogramov na panj. Toda vse nade podere največkrat običajna velika suša, ki je ni komaj vsakih pet let enkrat. To pa govori, da v suhih letih čeibelar pridela večinoma le malo ali pa nič. Zaradi nenadnih, nestanovitnih bogatih letin je čebelarski obrat jaiko otežkočen. Treba je zelo velikih panjev (30 do 40 satov velike mere!) in mnogo dragocenega orodja in posode. Panji morajo biti vedno bogato z medom založeni, da ne izgubi čebelar v slabih letinah vseh čebel. Podnebje ni baš prijetno: strahovita suša ali pa brezkončno deževje, včasih pa še viharna ledeno mrzla burja. Cene medu so vprav sramotno nizke. Čebelarsko orodje, ki ga prodajajo domače (jugoslovanske) tvrdke, je grozno drago. Dopisnik zaključuje svoj članek z besedami: »V splošnem lahko rečemo, da čebelarske razmere niso neugodne, toda o kakem paradižu ne more biti govora.« LISTNICA TAJNIŠTVA. Občni zbori podružnic naj se vrše v decembru t. 1., najkasneje pa v prvi tretjini januarja meseca. Na otbčnih zborih napravite načrte za delovanje za bodoče leto in poberite članarino v znesku 40 Din. S pošiljatvijo imenikov članov in članarine ne odlašajte, kajti vse to mora biti najkasneje do 15. januarja v rokah uprave, ker je redno pošiljanje lista sicer nemogoče. Vsem podružnicam smo poslali okrožnico in tiskovine. Denar pošiljajte vedno po položnicah, ker si prihranite poštnino. Na določenem prostoru na položnici vedno označite, v kak namen ste poslali denar. Oglasite se za predavanja v januarju, februarju in marcu! Na razpolago so še vse nedelje. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Cenik čebelarskega orodja in potrebščin ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Predmet Cena Din 1 P 280 325 — 350 — 16 — 18 — 14 — 10 — 160 — 130 — 6 — 40 — 12 — 8 — 30 — yo — 46 — 34 — 26 — 20 — ó3 — 56 — 3 _ 40 — 100 — 10 — 10 — 3 — 1 75 46 — 18 — 70 — 12 — 200 — 40 — 50 — 8 50 30 — 2 — 12 — 150 — 18 — 80 — 125 — 25 — 20 — 53 — 3 50 10 —• 24 — 8 — 3 — 1550 — 1120 — 1220 — 3580 — 50 — 80 — 28 — 2 _ 3 — 1 50 — 40 A.-Ž, panj na 10 satnikov...................... A.-Ž. panj na 9 satnikov z verando.................. Isti na 10 satnikov......................... Baloni za 1 liter Din 8-—, z odprtim podstavkom vred.......... Baloni z zaprtim podstavkom za pitanje iz medišča............ Barva za matice.......................... Begalnice............................. Brizgalka za roje.......................... Čistilnik za med z dvojnim sitom, iz zelo močne pločevine, emailiran...... Deska za pritrjevanje satnic..................... Doza za 25 kg medu, iz fine pločevine................. Doza, leseni obod, za pošiljanje po železnici............... Euskol (zavitek).......................... Garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za lepljenje) . . . . Kadilniki po Din 85-—, boljši..................... Kapa čebelarska (s tkanino) Din 45-—, žimnata............. Klešče za A.-Ž. panje........................ Klešče za gorko stavbo.................... . . Kolesce za vtiranje žice, navadni 16*—, boljši............ . . Kožica, zaklopna, za odlaganje satnikov s čebelami............ Luknjač za okvirčke........................ Matičnice (kletke) raznih vrst od 2 do 13 Din............. Ista z oddelkom za hrano za razpošiljanje po pošti............ Mreža, žična, za okna (pocinkana), kvadratni meter........... Nastavek s taco za odkrivanje satja ob točenju medu........... Nož za izpodrezavanje satja................... . . Nož za odkrivanje satja........................ Odvijač za vijake......................... Okvirčki za A.-Ž. panje (nezbiti), za komad............... Pajčolani po Din 30-—, oziroma Din 34-—, z žimnatim vložkom....... Pitalnik za A.-Ž. panj iz bele pločevine..... .......... Pipe čebelarske (pihalnik)...................... Posode za med, pločevinaste, a 4 kg.................. Iste za 55 kg........................... Posoda, glej doza za 25 kg..................... Iste (leseni sodi) za 50 kg..................... Razpršilnik za škropljenje čebel z vodo, navaden ............. Razpršilnik za steklenice, zelo učinkovit tudi za vrtno porabo ........ Razstojišča, pločevinasta, namesto kvačič za 9 ali 10 satnikov....... Rešetka, matična, močna (domačega fabrikata) za 1 panj......... Rešetka, nemškega fabrikata, m2.................. . Rešetka najfinejša, sestavljena iz palčic 34 X 15 cm............ Rokavice čebelarske........................ Samokadilnik »Vulkan« ....................... Sipalnik, lesen, za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov............. Sito za čiščenje medu (pločevinasto) .................. Svetilke za zalivanje satnic.......................... Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec................ Strgulja za snaženje A.-Ž. panjev................... Šablona, jeklena, in zabijač (priprava za pritrjevanje kvačič)......... Ščetica za ometanje čebel...................... Šilo za vrtanje luknjic....................... Tehtnica........................'..... Točilo za med, najnovejšega sestava, pločevinasto, za 3 satnike 27X41 cm in emajl. Točilo za med z bronastim okriljem in emailirano............. Točilo za 10 okvirjev obojestransko (za velike obrate)........... Topilnik s svetiljko in žličko za lepljenje satnic............ . . Topilniki za voščine.................... . . . . Vilice za odkrivanje satja...................... Zapahi za žrela: a) kovinski, enostranski...................... b) isti, dvostranski........................ c) leseni (Trinkov sestav) s peresom................. Žica, v klobčiču, dkg........................ GOSPODARSKE KNJIGE Janša, Nauk o čebelarstvu panj. M. Humek. Din 24-—. Humek, praktični sadjar. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvnimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Vezana Din 120-—. Slovenska kuharica. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Velika izdaja s slikami v besedilu in 33 barvnimi tabelami v naravnih barvah. Sedma izdaja. Vezana Din 220-—. _ a Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači X£)fllfl 1f nnCnnrliniCTlfll sadni uporabi in o konserviranju sadja in zele-OdUJC f yUo|JUUlllJdlvU. njadi. Za gospodinje in dekleta prir. M. Humek. Pojasnjeno s 13 barv. prilog, in 42 slik. 30 Din. ««»lin¡aIIiim Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. bOSDOUiniSIVO. Priredila S. M. Lidvina Purgaj. S 156 slikami. Zdravstveni ~ » del spisal dr. Franc Dolšak. Din 40-—. Nasveti za hišo in dom. Za vsako gospodarstvo in gospodinjstvo vele-važna in koristna knjiga. Priredil I. Majdič. Din 32-—, vezana Din 48-—. Cnflnn lflttA oll PnrlinilAn Navod, kako ga izdelujmo in kako z njim oauno vino au saujevec. da i? sta,n°^° * pijačo. Z 42 pod. Sestavil M. Humek. 20 D. DuAAlfAii !n tMnuMliAn Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo. Z bresKev in marelica.22 sukami ;n 2 barvnimi tabelami, sestava m. Humek. Din 12-—. Il^i- »iilllki* Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvnimi NaSe OUUGi tabelami. Sestavil Ante Beg. Slike izvršil Dragotin Humek, rav-»» natelj meščanske šole. Vezano Din 100-—. I/1 ihinno ^onunin» v novi meri s Pric*ejano naštevanko do 100. Pre-IVUUlClia racunica gledna in praktična strokovna knjiga za posestnike in lesne trgovce. Sestavil Janko Dolžan. Vez. Din 30-—. Racunar v kronski in dinarski veljavi. (Hitri računar.) Vezan Din 30-—. ■f _ ■ _ kraljevine SHS. Izdalo društvo slovenskih profest zemljepisni a lias Podrobnih zemljevidov. Izvršil ing. Viktor SlOVenCi Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pre- gled. Napisal Fran Erjavec. Vezan Din 60'—. _ _ (Zgodovinski razvoj trgovine in prometa. CnCtfnrklKCl/O nonnc^fi io Naravni pogoji in človek. Produkcija. Trgo-UUO|JU(ldl OIVCl ycuyi dlljd. vina. Promet in njegova sredstva.) Sestavil dr. Vinko Šarabon, Vezana Din 48-—. D ovni lintfil Navodila kurjačem, posestnikom parnih kotlov itd. Spisal ing. Idi III IVUlCl. Gvidon Gulič. Din 30'—. jM. » _ „ Učna knjiga za stavbne šole in stavbne obrtnike. I. del. Izra- U laCen ueion čunavanje konstrukcij za visoke stavbe iz ojačenega in neoja-' » " čenega betona. Spisal ing. Jaroslav Foerster. Din 30-—. Jugoslovanska knjigarna V Ljubljani