Maribor.
Posamezr
Dolžnostni izvod.
Naročnina li
40 din., cetr.	....... ..—— —
hren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
polititeli list za slovensko ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste Telefon interurban št. 113.
6. štev.	M[aril>oi*, dne 14. januarja 1924. Letnik XVI.
Manjšinska politika in nemški naciionaici.
Politika, ki jo vodijo v naši državi Nemci pod vodstvom svojih poslancev, je utemeljena ne na državno-političnih, ne na gospodarsko-političnih, ne na socialnopolitičnih, marveč na narodno-političnih razlogih. — Točka, iz katere ta politika Izhaja, se zove zatiranje Nemcev v kraljevini SHS. O takem zatiranju pa ne more biti govora. Zato je osnova nemškonacionalne politike objektivno in stvarno neresnična in cela politika je, neistinita.
Nemška manjšina v naši državi uživa iste pravice, <ki so ji zajamčene po pravilih in pod kontrolo Zveze narodov. Nemci imajo svoje šole, ljudske, meščanske in srednje. Kako daleč gredo v tem oziru nemške manj-šinjske pravice, se vidi iz tega, da je v Ljubljani za 70 nemških otrok šola petrazrednica. Nemci imajo svoj Kulturbund, ki dela nemoteno in neovirano, dokler ostaje v okviru svojih pravil, imajo razna društva, ki so namenjene gojitvi muzike, petja, prirejanju veselic in za-' feav ali pa so dobrodelnega značaja. Nemške prireditve se vršijo nemoteno in če se kje dogodi kakšen incident (pripetljaj) nasilne narave, se to ne more in ne sme odobravati, raztolmačiti pa se da iz spomina na ono dobro, ko so v nekdanji državi pod patronanco državnih Vlasti slovenske prireditve po spodnještajerskih mestih in trgih bile s surovo silo onemogočene ali motene.
Takšno je faktično stanje. S tem stanjem pa se naj vzporedi stanje koroških Slovencev!
Nemškonacionalci v naši državi postajajo nervozni, če se jih opozori na brezpravnost Slovencev na Koroškem. Ne govorijo radi o tej stvari, ki jim tako neprijetno zveni v ušesa in če jim preko ustnic pridejo besede, so le prazni izgovori in pa grda zavijanja dejstev.
Tipičen dokaz za to je «Cillier Zeitung«. Ta list naravnost zanikuje zatiranje koroških Slovencev. V svojem broju z dne 10. januarja t. 1. izjavlja, da so besede o zatiranju Slovencev na Koroškem politični patos, sovraštvo in narodna histerija. Kar slovenski časniki pišejo o tem, je po veliki večini neresnica in pretiranje. Celjsko nemško nacionalno glasilo želi, naj Slovenci, ki od nekdaj prebivajo na Koroškem, sestavijo stvaren, statističen seznam svojih, pravic in zahtev, pa tudi pritiskanja in preganjanja.
Taka statistika je nepotrebna. Vsa zgodovina koroških Slovencev je tak seznam narodnega zatiranja in preganjanja in narodno-politične brezpravnosti. Več kakor pol stoletja je v avstro-ogrski monarhiji trajal boj koroških Slovencev z nemškimi sodeželani ne za enakopravnost z nemškimi sodeželani, marveč za golo narodno eksistenco. Znani § 19 avstrijske ustave je za-jamčeval Slovencem enakopravnost tudi na šolskem polju, toda koroški Slovenci niso imeli niti ene javne slovenske šole.
Nebrzdani ponemčevalni instinkti nemškega naroda so mu odvzeli vse slovanske narode, ki so se ločili od nekdanje države ter so si ustvarili slovenske države. In tudi to dejstvo nemški narod ni spametovalo. Mala Avstrija lira svojo protislovansko politiko naprej. — Žrtve te politike naj postanejo koroški Slovenci. Ni je boljše označbe in boljšega dokaza za neukročeni raznarodovalni instinkt nemškega naroda, kakor dejstvo, da koroški Slovenci še zdaj nimajo niti ene slovenske šole. Avstrija je sprejela v šentžeremenski mirovni pogodbi na sebe mednarodnopravno dolžnost, da bo Slovencem ne samo dovolila, marveč iz javnih sredstev ustanovila slovenske šole, a te obveznosti tekom pet let ni izpolnila niti nima volje, da bi je izpolnila v bližnji bodočnosti.
Ko je pred nekaj tedni italijanski fašizem na južnem Tirolskem poitalijančil nemške šole ter tudi za verouk upeljal italijanski jezik, se je proti tej raznarodovalni brutalnosti dvignilo vse javno mnenje v AvstrL ji. Nemška obrambna društva, kakor Schulverein, Süd-marka, Andreas Hofer-Bund, so dvignila svoj glas, ter zahtevala od vlade, naj zastavi vse sile in uporabi vsa možna sredstva, da bodo Nemcem na južnem Tirolskem zavarovane vse njihove pravice,'ter naj pošlje protestno noto Zvezi narodov.
Nemški nacionalci niso sposobni, da mislijo objektivno in brez vpliva germanske sebičnosti. Ako bi bila v njih le iskrica čustva za pravičnost in enakopravnost, bi morali priznali, da je raznarodovanje Nemcev na južnem Tirolskem ravno taka krivica, kakor raznarodovanje Slovencev na Koroškem. Te paritete (enakosti) pa nemški nacionalci nočejo priznati. Nasprotno, oni trdijo, da je stanje Slovencev v Avstriji popolnoma normalno, da jim na šolskem polju ne gre več, kakor imajo. In kaj imajo? Nič!
Nemški nacionalizem hoče poleg šole tudi cerkev udinjati za ponemčevanje. Veliko število slovenskih duhovnikov so heimstatlerji in heimverovci pregnali. Na slovenskih župnijah so namestili nemške duhovnike.
Na slovenskih župnijah: Rudi, 'Grebinju, Grabštanju, Vetrinju itd. Slovenci ne slišijo božje besede v slovenskem jeziku. Nemški nacionalizem gre na tem polju naprej, Heimatdienst je izdal odlok, da se naj tudi v vseh ostalih župnijah uvede po cerkvah nemška pridiga. Pri tej svoji zahtevi se sklicuje na ljudsko štetje. Izid ljudskega štetja še ni znan. Znano pa je, da je bil mnogoteri Slovenec, ki nič ne zna nemški ali za silo lomi kakšno nemško besedo, vpisan za Nemca. Mnogokrat se sploh ni vprašalo, ali je kdo Slovenec ali se ima za Nemca, števni komisar ga je kratkomalo vpisal za Nemca. Tako so seveda vse župnije na slovenskem koroškem jezikovno in narodno mešane. In če sta samo dva Nemca v kaki župniji, bi za nju po zahtevi Heimat-diensta morala biti v cerkvi nemški pridiga.
Takšno in še veliko žalostnejše je stanje koroških Slovencev. Vse olepševanje in zavijanje «Cillier Zeitung« in drugih nemških glasil tega stanja ne more spremeniti. Ako celjski nemški list izraža ponudbe, da bi naši nacionalci radi prevzeli nekako posredovalno vlogo med avstrijskimi nemškonacionalci in koroškimi Slovenci, je ta ponudba za naš tako dolgo nesprejemljiva, dokler naši nemškonacionalni sodržavljani ne bodo iskreno in pošteno priznali, kakšno je faktično stanje slovenske manjšine v Avstriji in nemške manjšine v naši državi.
«Cillier Zeitung« zagotavlja« «Nemški poslanci v Beogradu opazujejo z največjo simpatijo usodo slovenskih manjšin v sosednih državah«. Mi pa celjski listič zagotovimo, da o tem doslej nismo nič čuli niti čutili. Nemški poslanci so za to docela nesposobni, dokler stojijo na stališču, ki ga «Cillier Zeitung« takole opredeljuje: «Bolestno, zasledovalno nezaupanje, politična nestvarnost in narodni šovinizem slovenskih strank proti nemški manjšini dela nemškim poslancem ogromne po-težkoče, da bi k manjšinskemu problemu kot evropskemu problemu zavzeli načelno stališče?«
Po priznanju nemškonacionalnega lista nemški poslanci niso sposobni za načelno presojanje manjšinskega vprašanja. Razlog za to nesposobnost tiči ne v politični nestvarnosti in šovinizmu Slovencev, marveč v neobjektivnosti, pretiranosti, in. pohlepnosti nemškega nacionalizma.
Politični položaj.
Sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Med našo in italijansko vlado je prišlo do popolnega političnega sporazuma in reško vprašanje je rešeno tako,, kakor je Italija hotela. Podlaga sporazuma je sledeča: Italija vrši napram Jugoslaviji vse določbe rapallske pogodbe, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo iz pisma grofa Sforze. V smislu teh določb dobi Jugoslavija Delto, Ba-roš in Bankino. Naša meja se spelje strogo v smislu rapaltskega dogovora in pisma grofa Sforze z eventualnimi lokalnimi korekturami. Jugoslavija se odreče izvrševanju čl. IV. rapallske pogodbe, to je pušča Italiji proste roke v vprašanju ureditve reške države. Italija koncedira, da vzame Jugoslavija reško luko, odnosno tam se nahajajoče pristaniške naprave za 50 let v zakup. Med Italijo in Jugoslavijo se uredijo s posebnimi pogodbami gospodarska in politična vprašanja ter se sklene zlasti trgovinsko-ekottomska konvencija. V Beogradu so tega sporazume zelo veseli ter zatrjujejo, da se bo še učvrstil in razširil v pravo politično in vojaško zvezo: Delajo se že priprave za obisk Pašič — Mussolini in kraljev obeh držav. Po dolgem odlaganju in slepomišenju, ki ga opisujemo na drugem mestu, je vlada nalašč sedaj ob sklepu konference Male antante razglasila sporazum z Italijo.
Program skupščine. Skupščino so mislili sklicati dne 15. t. m., pa so jo zopet preložili in bo sklicana najbrž še le danes teden. V petek je bila v predsedništvu narodne skupščine konferenca ministrov s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovičem o parlamen tarnein delu in o predložitvi zakonskih načrtov na dnev ni red narodne skupščine. Kot prvi pride na dnevni red zakon o centralni upravi države, potem proračun in zakon o ukinjenju ministrstva za konstituanto. Med tem se bodo izvršile ratifikacije mednarodnih poštnih in brzojavnih konvencij, in ako mogoče, tudi zakon o zemljoradničkih kreditih. Dan sestanka narodne skupščine se bo določil na prvi seji ministrskega sveta.
J Mala antanta glede Bolgarije, Grčije in Madžarske. Ostro stališče naše vlade glede Bolgarije na. konferenci Male antante ni bilo osvojeno,kajti rumunski minister Duca je zavzemal stališče, da se ne sme iz vsakega incidenta delati državne afere in da se ne sme od Bolgarije zahtevati stvari, ki jih ona že z ozirom na svoje notranje razmere ne more pod nobenimi pogoji izpolniti. Kar se tiče Grške, je sprejeto načelo, da se v njeno notranjo ureditev in razmere ne more in ne sme niti najmanj vmešavali, vendar je ugotovljeno, da je nujno potrebno, da se ona čimprej konsolidira, da pride na Balkanu do one veljave, ki ji po njeni moči pripada,
kajti ta veljava je tudi splošno potrebna. Razpravljajoč, o posojilu Madžarski sta dr. Ninčič in Duca zahtevala čim ostrejši nastop in padel je celo predlog o raznih korakih, ki da jih je treba podvzeti proti Madžarski. Vendar tega stališča ni mogel osvojiti dr. Beneš. D« končnega sklepa glede posojila ni prišlo.
Države Male antante in Rusija. Po Spalajkoviče-vem izpadu, katerega je sicer skušal naš zunanji minister označiti kot nekaj nepooblaščenega in osebno odgovornega, je morala zopet nastopiti češka diplomacija,, da zabriše skrajno slabe vtise ter da ukrene to vprašanje v drugo smer. Beograjsko «Vreme« je prineslo naslednjo češko izjavo: «Čehoslovaška vlada je mnenja, da je treba počakali, kakšno stališče bosta zavzeli Italija ih-Anglija napram sovjetski Rusiji. Čehoslovaška na primer ima svoje posebne gospodarske in trgovske interese in zato stoji čehoslovaška vlada na stališču, da bi bilo najbolje, če bi si vse tri zavezniške države glede svojega razmerja do Rusije ohranile prosto roko.
Z Rusijo ne, p»č pa z rusko pravoslavno cerkvijo. Pašič ne more zatajiti svojega oboževanja nekdanjega ruskega carstva ter ne more premagati še drugih ovir, ki stoje na potu zbližanja z Rusijo, pač pa je mogel navezati stike z rusko pravoslavno cerkvijo v Moskvi, in pridno posreduje, da bi združil sveto pravoslavje, ki si je danes v laseh! Tu se vidi'miselnost velesrbskega politika osvetljena uprav z bengalično lučjo. Da se le sporazumeta Tihon in Antonin, zbližanje z rusko vlado pa, ki ima za prednost vse drugačne in za nas važnejše življenjske interese nego so razmere med pravoslavnimi hijerarhi, je našemu režimu postransko vprašanje. — Spričo te politike tudi celokupna Maja antanta ne more imeti tistih uspehov, ki bi jih vkljub svojemu labilnemu sestavu lahko imela.
Celo sami priznavajo. Znani radikalni poslanec Rankovič, ki je pri protikorupcijonistični struji radikalne stranke, piše in priznava v svojem listu «Smotra« tole: V mnogih slučajih je jasno videti utis, kakor da smo mi (Srbi) vzeli to zemljo samo začas pod zaščito, da iztisnemo iz nje brez ozira na bodočnost čim več koristi. To Rankovičevo priznanje Hrvati in Slovenci že žalibog nekaj let sem prebridko občutimo ua lastni koži in osobito še pa na žepu.
Politika sramote in škode.
Ob sestanku Male antante v Beogradu je bilo precej upanja, da se bodo določile nekatere skupne smernice glede odnošaja članic Male antante napram drugim sosednim državam. Tako se je govorilo tudi o zbližanju z Rusijo in s tem se je računalo tern bolj, ker je dobro znano stališče češke vlade, ker se je tudi Francija začela približevati Rusiji in končno, ker so se tudi razni beograjski in celo vladni listi začeli polagoma zavzemati za obnovo odnošajev med našo državo in Rusijo.
Sestanki samih diplomatov so daleč od načelnega stališča prave demokracije in ne predstavljajo prave rešitve perečih zunanje političnih vprašanj. Tajnost, s ka tero se obravnavajo poglavitne zadeve prizadetih narodov, onemogočuje vpogled v stvari, od katerih je odvisna njihova usoda. Prevzemajo se obveznosti, vsebovane v tajnih določilih, o katerih razven par diplomatov, nihče ne ve, dokler se ne udejstvijo, a če je enkrat kaka zadeva tako jasna in če se o njej že toliko na široko in javno razpravlja kot o zbližanju z Rusijo, potem se pač lahko tudi od današnje diplomacije zahteva in pričakuje neprikrita odločitev.
Pa tudi to pričakovanje in upanje se je izjalovilo. V Beogradu je nastopil znani earist Spalajkovič ter podat v vladnem listu «Samouprava« znano izjavo proti zbližanju Jugoslavije z Rusijo. Spalajkovič se je žalostno proslavil tedaj, ko je ves svet zasnoval in začel de lo pomoči in usmiljen ja za ruski narod pod strašno nesrečo lakote in zime. Teda j je kot edini od vseh drugih evropskih državnikov v Ženevi izjavil, da ne da Jugoslavija niti pare za stradajočo Rusijo. Pa tedaj je bil vsaj pooblaščeni zastopnik naše države na konferenci, danes pa ni, a vendar zopel nastopa proti Rusiji — in odločuje.
Kjer in kadarkoli se obravnava rusko vprašanje, je Spalajkovič vedno zraveb. Soglasno s Francijo so zunanji ministri vseh treh držav Male antante postavili rusko vprašanje na program konference, Spalajkovič, ki pri programu in konferenci ni imel besede, se pa sedaj hvali napram ruskim caristom, da je svojo misijo izvršil, ker konferenca Male antante ne pride do sklepa o vzpostavitvi odnošajev s sovjetsko Rusijo. Po Beogradu se je med treznimi politiki in med tujimi zastopniki splošno povpraševalo, ali sploh še obstoji država SHS in če obstoji, na čigav račun dela Spalajkovič take izpade ob konferenci Male antante. Kdo mu je poveril tako misijo in kdo mu je dovolil, da nepoklican posega v potek konference?
Posebno zloben pa je Spalajkovičev izpad proti Ne-srbom v državi SHS. Po njegovem mnenju je med Hrvati, Slovenci, Bosanci in Makedonci vse polno proti-
Stran 2.
STR A2A.
državnih elementov, ki bi se takoj začeli zbirati v proti-državne svrhe okrog sovjetskega poslanika, če bi ta en-ürat prišel v Beograd. — «Naj se najprej naša domovina reši pred protidržavnimi elementi, če se že ne more pomagati pravi (carski) Rusiji!« — pravi Spalajkovič ob navzočnosti mnogih zastopnikov drugih držav.
Notranji politični položaj vsake države je v tako ozki zvezi z zunanjo politiko, da si razprave o pravcu eunanje politike države ni mogoče misliti brez ozira na notranji položaj države. Članice Male antante so za to eklatanten dokaz. V Jugoslaviji vlada oster spor med Srbi na eni, ter Hrvati in Slovenci na drugi strani. Režim je hegemonističen. V Rumuniji je današnja vlada predstavnik skrajnega absolutizma in je znano, na kak način se je dokopala do oblasti. V čehoslovaški so nezadovoljni Slovaki, a vendar se povsod drugod vsaj pri sklepih kake konference mednarodno političnega značaja išče in prikazuje zaslomba celokupnega ljudstva in samo pri nas lahko nastopi nepoklican eksponent vladajoče stranke in režima, ki cele narode in vse nasprotnike režima označuje za — protidržavne. Nad Spalaj-kovičevim izpadom so se posebno zgražali Čehi, ker so takoj uvideli, da kaj takega ne škoduje samo nam, temveč tudi celi Mali antanti
Spalajkovič ima vse "zagovornike sporazuma in «bližanja z Rusijo za nevedne ali pa za podkupljene. Nevedni in podkupljeni so torej mnogi francoski politiki, angleški državniki, ameriški senatorji, podkupljen je dr. Beneš, podkupljena naj bi bila velikanska večina sveta, samo Spalajkovič ne, ki je nekdaj sijajno živel in zaslužil okrog ruskega carskega dvora, — in pa češki dr. Kramarž, ki igra podobno vlogo proti Rusiji. — Vprašanje: koga je lažje podkupiti — veliko večino ali pa Spalajkoviče in Kramarže — ne dela nobenih težav in tako bi se Spalajkovičev izpad lahko z mirnim preziranjem odklonil kot nizkotna intriga, če ne bi bilo pri vsem tem toliko momentov, ki ponižujejo in obtožujejo celo beograjsko vlado. Češki carist dr. Kramarž se ne rine h konferenci, temveč doma piše proti namenom svoje vlade, naš Spalajkovič pa hodi preko vlade na konferenco in tam tudi odločuje. Dr. Kramarž pozna v svojem listu samo «srbsko« državo in «srbskega« kralja, v Beogradu pa diplomat države SHS ob zunanjepolitični konferenci označuje Hrvate, Slovence in Makedonce za protidržavne. To je razloček. Češka vlada odriva intriganta, naša ga pa posluša in se mu celo pokori.
V Parizu gledajo s posmehom na politiko v Beogradu in na razne Spalajkoviče. Francozi sicer dobro vidijo, da Pašičeva politika ni samo pokora za domače, temveč tudi za druge, a kot praktični ljudje znajo tudi to izkoristiti. Pariz ne bo prigovarjal Beogradu, naj stopi v stike z Rusijo. Če noče, pa naj pusti. Francija bode šla v tem pogledu svojo pot, Češka tudi in še več koristi bode imela od normalnih odnošajev z Rusijo, če ne bo treba deliti z drugimi državami. Če pri nas Spalajkovič odločuje, potem bodo pač Čehi’ prav radi pobrali vse koristi, ki bi drugače nam pripadale, če ne bi imeli Pašičev in Spalajkovičev.
Po svetu.
Rešitelj Venizelos. Rodil se je pred 60 leti na otoku Minosa kot edini sin revnih staršev. Kreta je bila tedaj turška provinca in vsi Grki na teh otokih so stremeli za združenjem z Grčijo, ki se je tedaj pod pokroviteljstvom Anglije, Francije in Rusije začela urejevati. — Svojega prvega kralja Ottona iz Bavarske so Grki nagnali in Angleži so jim dali drugega v osebi danskega princa Vilhelma, ki se je nadel grško ime Georgios. Da bi imeli Grki več veselja za novo dinastijo, so Angleži poklonili Grčiji tri jonske otoke. Grki na Kreti so tedaj tudi upali, da bodo osvobojeni od Turkov, puntali so se, a vse zastonj. In tedaj je obiteij Venizelos krstila svojega sina na ime Eleutherios — osvoboditelj. Ko je bil mladi Venizelos že odvetnik in politik, so velesile iztrgale Turkom Kreto ter postavile za njenega vrhovnega komisarja princa Georgiosa, tretjega sina kralja Geor-giosa. V resnici je pa vse posle vodil Venizelos, ki je hitro uvedel red in mir na Kreti. Otoki so živeli v redu in miru, sama Grčija je pa padla v nemire in krize. — Izgubljena je bila tesalska vojna in krivda poraza se je ■pripisovala princem, ki so si lastili vsa odločujoča mesta v državi. Grčija je iskala rešitelja in kakor fascinirani so se vsi pogledi obrnili na Kreto — na Venizelosa. Od kralja Georgiosa, ki je že 50 let vladal, so zahtevali, da prizna Venizelosa kot svojega kuratorja in diktatorja. Kralj se je bal, da bi ga mladi politik vrgel s prestola, ker se je začel širiti republikanski pokret in ker se je Venizelosu nazdravljalo kot predsedniku republike. Venizelos je pa v Ateah izjavil, da ni ne za, ne proti monarhiji, ampak da hoče samo red in mir. Kralj se je z njim pomiril in ga imenoval za ministrskega predsednika. Deželo so pa morali zapustiti vsi princi in Venizelos je neomenjeno v pravem pomenu besede vladal nad starim kraljem in državo. Pred balkansko vojno je dovolil, da se najstarejši princ Konstantin vrne domov iz Nemčije in med vojno ga je napravil celo za gene-ralisimusa grške vojske. Leta 1912 je pa neki Makedonec ubil starega kralja Jurija ali Georgiosa in njegov sin Konstantin je postal grški kralj. Do izbruha svetovne vojne sta se še nekako razumela kralj in Venizelos, ob začetku vojne je bilo pa tega konec, ker je kralj vlekel na stran Nemčije, Venizelos pa na stran zaveznikov. Kralj je Venizelosa kratkomalo pognal iz dežele in Atene, ki so videle poprej v njem «rešitelja«, so nazdravljale sedaj kralju. Ljudski tribun izgnan in kralj Konstantin, poprj&j' najbolj osovražen človek v celi Grčiji je postal kar črez noč najmočnejši in najpriljub-
Ijenejši. Scena se je pa še parkrat menjala: Venizelos se je zopet vrnil, pa je bil zopet pregnan, končno je pa začetkom lanskega leta kralj Konstantin le umrl v pregnanstvu in še poprej so iz Aten izgnali vse njegove brate in otroke, njegove ministre so postrelili in samo njegov sin Jurij II. je ostal senca kralja in vladarja. Atene so od predlanske oficirske revolucije sem neprestano čakale na Venizelosa — osvoboditelja, rešitelja. In sedaj, ko je prišel, se že zopet vzdigujejo proti njemu. Vneti republikanci ga imajo za monarhista, monarhisti ga pa črtijo kot republikanca, on sam pa noče povedati, kaj da je. — V njegovem življenju noče prenehati izmenjava največjega proslavljenja in pregnanstva. — Komaj je nastopil v zbornici, se je ..e moral umakniti radi bolezni in precej trdno in gotovo se sklepa, da so ga skušali tudi zastrupiti. Odpravlja se zopet nazaj na Francosko, kjer bo počakal, da ga zopet pokličejo kot «rešitelja« v Grčijo, ali pa na smrt.
Anglija pred delavsko vlado. Nova angleška vlada, katero bo sestavil Macdonald, ki bo poleg predsedstva kabineta vodil tudi zunanjo politiko, bo sestavljena še iz Hendersona, Clynesa, Shawa, Thomasa, O’Grady j a, polkovnika Wedgeworda, slovečega narodnogospodarskega in socialnega znanstvenika Webba in najbrž še ene dame; vsi člani delavske stranke, oziroma angleške strokovne zveze. Za enkrat je baje Macdonald opustil misel o odaji premoženja, in socializaciji železnic in rudnikov, ki je velebogataške kroge najbolj strašila ter hoče te stvari dati zgolj v proučevanje parlamentarnim komisijam. Lloyd George se je odločno izjavil zoper vsak kompromis s konservativci tudi za bodoče. On meni, da delavska stranka lahko naravnost začne novo epoho v zgodovini Anglije. Dasi liberalci Macdonalda ne bi podpirali, ako bi hotel izvesti socializacijo industrije, ga bodo podpirali pri agrarni reformi, da se angleški latifundizem končno strmoglavi. Tudi Macdonald ima to stvar, ki je izredno dalekosežna, na programu. Tako je zelo verjetno, da delavska stranka vrši to, kar je pred polstoletjem začel Gladstone, namreč prehod angleške zemlje iz lordske posesti v posest srednjega in malega kmeta.
Anglija in porenski separatisti. Nekateri francoski listi so prinesli vest, da bo nova angleška delavska vlada takoj po svojem nastopu odpoklicala angleške čete iz Porenja. Temu nasprotno pa trdijo sedaj angleški listi, da bi bila to največja nesmisel, ker s tem bi dobila Fran cija proti Nemčiji popolnoma proste roke. Anglija nikakor ne misli odpoklicati svojih čet iz Kölna, tudi njeni predstavniki v reparacijski komisiji in konferenci ambosodorjev bodo ostali. Z umikom Angležev bi se separatistični pokret v Porenju in Pfalzu samo ojačil in Francija ter Belgija bi popolno odcepitev Porenja od Nemčije podpirali z vsemi močmi. V slučaju, da bi Francija priznala porensko separatistično državo, bi izvajala Anglija represalije, ki Franciji ire bi bile ljube.
Beležke.
Sodelovanje madžarskih in ruskih monarhistov. —
«Obzor« citira članek ruskega berlinskega .dnevnika «Dni«, v katerem se razkrivajo čudne zveze med Wran-glovci in «Probujajočimi se Madžari«. Organiziranje Wranglovih čet v Jugoslaviji je omogočila Horthyjeva vlada, ki je dala potrebni kredit. Ta zveza je obrnjena proti sedanji Jugoslaviji, katere javno mnenje je Wranglovcem zelo nasprotno. Do natančne pogodbe med Wranglom in Madžari je prišlo na kongresu v Sremskih Karlovcih, katerega se je udeležil tudi organizator madžarskih fašistov in svak Horthyjev, Ekhard, pod tujimi imenom kot neki ruski emigrant Berton. V par mescih bi se morala ta pogodba realizirati na ta način, da bi v Banatu med tamošnjimi Madžari izbruhnil upor, katerega bi podpirali Wranglovci. Nekateri ruski častniki, ki so zaposleni v naši armadi ter so zelo dobro informirani o razmerah v naši vojski, bi organizirali id vodili puč. — Wranglovci so sicer marsikaj zmožni, toda talca pustolovščina jim gotovo ne bi uspela in bi bila za nje usodna.
O	skorajšnji revoluciji v Makedoniji piše: italijansko, madžarsko in tudi naše časopisje. «Slobodna Tribuna« pravi, da je pisava o makedonski revoluciji neumnost in izmišljotina. Kdor le količkaj pozna Makedonijo, ve, da ni tamkaj prav nikdo za revolucijo. Revolucionarno razpoloženje v Makedoniji ustvarja samo vlada, kot je na primer sedanja Pašičeva. — In ravno ta Pašičeva vlada je po mnenju vseh Makedoncev, brez ozira na veroizpoved in narodnost slabša nego je bila turška in bolgarska. Ako bi bil enkrat makedonski narod osiguran pred ropom in bi ga vlada ne silila, da mora biti danes radikal, jutri pa demokrat, bi takoj prenehale vse tajne revolucij oname organizacije in narod bi se sam organiziral v politične stranke kakor na Hrvatskem in v Sloveniji. Ker se pa ravno postopa z Makedonci na najbolj teroristični način, je politična starina Pašič nevoljen ne samo na Makedonijo, ampak na celo Jugoslavijo — da na celo kulturno in miroljubno Evropo.	v
Dvoboj med ministri. Ker so demokratski listi počeli objavljati afere raznih redikalskih ministrov, posebno pa napadajo Velizarja Jankoviča, zato jim objavlja «Balkan«, list ministra Jankoviča, da bo za proti uslugo prinašal intimne afere bivšega ministra Poljaka, ki zapravlja svoje premoženje v društvu največjihi kartašev in prostitutk, njegova žena in hčerka pa žive v bedi.
Davek ria kruh . . . ? «Obzor« piše: Ne vemo, ali
je to šala ali istina, a pri nas je vse mogoče — --?
Srbijanci bi radi s posebnim davkom dokazali, da je kruh jesti — luksus. Ako jedo prečani kruh, mora tudi
14. januarja 1924.
država znati, da ga res jedo. Čisto resno se govori, d* nameravajo v Beogradu udariti takso na vsak pečeni hlebec kruha in sicer hočejo vsak pekovski kruh mar. Idrati s posebnimi znamkami. Govorijo celo, da bo izdan poseben zakon, potem katerega bo prisiljen vsak kruhojedec, da zajedno s kruhom povžije tudi taksp^ marko, ker sicer bi jo lahko odluščil, ponovno porabil in prilipil na kak drug, še ne markiran hlebec.
Dnevne novice.
- -j- O. Lenari Vaupotič umrl. Minulo soboto je umrl v Mariboru minorit g. o. Lenart Vaupotič. Rajni je bil rojen dne 22. februarja 1867 v Ormožu in posvečen dri«
23.	julija 1892. Dolgo časa je bil gvardijan v minoritskem samostanu v Ptuju in župni upravitelj pri Sv. Trojici v Halozah. Že medi vojno ga je napadala usóde-polna sladkorna bolezen. Predlanskem se je zdravil v Wörishofnu, a zadravljenje ni napredovalo, ampak j* moral v Monakovo, kjer so mu odrezali nogo. Od tega časa je vedno bolj bolehal in pred dnevi je obiskal svojo sestro v Mariboru. Tukaj v Mariboru mu je stara bolezen upihnila luč življenja minulo soboto. Trupi* blagópokojnega so prepeljali iz Maribora v Ptuj, kjer se je vršil pogreb danes v pondeljek ob 10. uri iz minoritskega samostana na ptujsko pokopališče.
Visoke takse — Kdo je glasoval za nje. Te dni se j* razglasilo po časopisju, da se bo na primer za gostilniške koncesije pobirala neznosno visoka taksa v iznosu 3000 D in še višje. Istočasno so se začele pobirati takse in pristojbine še za razne dokumente v višini, ki je podobna odiranju. Mnogi nas povprašujejo, kedaj je bil zakon o zvišanih taksah v parlamentu sprejet h» kdo je glasoval za ta oderuški zakon? Pogledali smo y «Stenografske beležke« narodne skupščine 53. redovnega sestanka, seja od 9. oktobra 1923, stran 1631 do 1656. Na tej seji se je razpravljalo o predlogu vlade «o dopunama i izmenama zakonskog predloga o taksama i pristojbinama«. Pri glasovanju so za predlog glasovali Pašičevi radikali, Nemci in Džemijet. Tudi štajerski nemški poslanec Schauer je glasoval za zvišanje taks. Njegovo glasovanje «za« je zabeleženo na strani 1668 «Stenografičnih beležk.« Tako je vlada dobila s pomočjo Nemcev in Turkov dovoljenje, da sme pobirati tako neznosno visoke takse. Obrtniki: zabeležite si to: Radikali in Nemci so vam preskrbeli to «dobroto«.
Dopolnilne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino se vrše v nedeljo, dne 20. januarja 1924 od
7.	do 13. ure na sledečih voliščih: I. za cenilni okraj Maribor mesto pri davčnem uradu v Mariboru, in. sicer volijo voliici z začetnimi črkami: A—J v sobi št. 9. K—R v sobi št. 12. S—2 v sobi št. 13. Volijo se tri člani in tri namestniki. II. za cenilni okraj Maribor okolica: a) voliici stanujoči izven mesta Maribor v davčnem okraju mariborskem pri davčnem uradu v Mariboru, soba št. 17, b) voliici, stanujoči v področju davčnega okraja Slov. Bistrica pri davčnem uradu v Slov. Bistrici. c) voliici, stanujoči v področju davčnega okraja Št. Lenart v Slov. gor. pri davčnem uradu v Št. Le-j nartu v Slov. gor. Volijo se tri člani in tri namestniki
III.	za cenilni okraj Konjicepri davčnem uradu v Konjicah. Volita se dva člana in dva namestnika.
O	cincanju v reškem vprašanju piše zagrebški list «Morgen« tole: cincanje nase vlade glede rešitve reske-, ga vprašanja se na nas maščuje vedno bolj. Italija se! v Reki od dne do dne trdneje vgnezdava v političnem ir gospodarskem oziru. In ravno nas, ki bi morali imeti \ pni vrsti pravice do gospodarskih koristi na Reki, sc izpodriva. Mi tvorimo naravno zaledje za Reko; po našem ozmelju gredo železnice, ki vodijo do Reke in v najooljšem slučaju bodo ravno nas degradirali na sta lišče transitne države, ki ne bo imela nobene druge naloge, kakor to, da bo prepuščala preko našega ožemi j» na Reko blago čehoslovaških in madžarskih izvozni-čarjev. Italijanski in madžarski kapital se že spajata, da bosta skupno izrabljala reško luko in četudi bi se nam res posrečilo, da dobimo enkrat Baroš in Delto, že bosta italijanski in madžarski kapital tamkaj tako usidrana, da za nas sploh ne bo več prostora. Italija se trudi na vse mogoče načine, da nas glede Reke izpodrine v vsakem oziru. Italijanski general Giardino, Ei sedaj upravlja Reko, je odkrito priznal, da je bila Reka že od nekdaj v italijanskih interesnih sferah. Na Reki ima samo Italija kaj iskati in oni, katerim to dovoli Italija. In ravno Madžare pusti Italija na Reko. Ravno za madžarsko blago, ki roma na Reko, dovoljuje Italija 50 odstotkov prevoznega popusta in to baš radi tega, ker se izogibljejo madžaraki izvozničarji transitnega pota preko Jugoslavije. Samo nas ne pustijo Italijani na Reko in mi moramo mimo gledati, kako se izrablja gospodarski razmah naših nasprotnikov na poljih, ki bi morala biti naša last. Kaj za Boga milega imamo mi od tega, da naša vlada neprestano povdarja: ona stoji neomajeno na stališču rapallske pogodbe. To izrabljeno melodijo Že moramo cela leta poslušati, nc da bi sledila besedam dejanja. Mar li je bilo to dejanje da je naša vlada registrirala pri Zvezi narodov ra-pallsko pogodbo? Ali bomo mi pričakovali od Zveze narodov rešitev in spas v reškem vprašanju, potem bomo morali čakati presneto dolgo. Mišljenje in razpoloženje Zveze narodov napram nam je prebridko izkusil naš zunanji minister dr. Ninčič, kojega kandidatura je bila odklon jena. Ali naša vlada res nima sredstva in potov, da bi že vendar enkrat končnoveljavno rešila reško vprašanje? Ona bi se pač morala obrniti na našega mogočnega pokrovitelja Francijo, mogoče bo našla v Parizu odpomoč napram skrajno drzni Italiji. ~ Mi smo vendar, hvala Bogu, tako tesno združeni 3 <
Francijo in ravno Francozi so tako zainteresirani na naši dobrobiti ....
Od naše severne meje: Iz Vrtič poročajo. Na notico , eni zadnjih številk «Straže«, pod naslovom «Od naše leverne meje« je priobčil gospod starešina Ree na Plav-ju ,v «Taboru« širokousten odgovor. Ker mi «Tabora« ne ji tamo, pride naš odgovor še le sedaj in sicer je na iratko sledeči: V občini Svečina in sicer- tistem delu, ci spada pod vrhovno poveljstvo g. Reca sta bila nekje Se proti koncu oktobra leta 1923 dva vola in ta sta nekam izginila. Crknila nista, v Jugoslaviji nista bila saklana, ker občina ni izdala za nje živ. potnega lista. Gospod starešina naj pojasni to uganko, kam sta vola izginila? Da bi njegovo pazno oko tega ne vedelo, ne verjamemo, če pa on ne bo dal pojasnila, bomo pa mi natanko povedali: na kateri številki sta bila vola, ke-daj sta izginila, kod sta šla, kje sta bila tehtana, koliko da tehtala in kje sta storila žalostno smrt. Ali zadostuje gospod starešina? Če ne, pa še izzivajte, in kadar bomo mi priobčili vse, bo vaše slave na Plavču konec.
SHOD V SREDIŠČU.
«Kmetijski list« piše’ dne 9. januarja 1924 sledeče:
«Dne 31. decembra' je bil v gostilni Bauman v Središču shod SKS. Shod je bil zlasti zanimiv vsled tega, ker so se shoda udeležili tudi zastopniki drugih strank m so imeli tako zborovalci priliko, da so primerjali izvajanja posameznih zastopnikov strank in da so mogli tako objektivno soditi. Vsa čast pa tudi zborovalcem, da so se te priliki tudi na najlepši način poslužili in da so zborovali ves čas kot možje in dostojni ljudje, ki znajo spoštovati tudi mnenje zastopnika.« — Samo-stojneži torej sami priznavajo, da so se pristaši drugih strank na njihovem zborovanju zadržali «ves čas kot možje, in dostojni ljudje«. Hvala jim za to priznanje, katerega pa jim žalibog ne moremo vrniti. Predobro se še spominjamo, kako so se domači samost oj neži zadnjič «odlikovali« na naših shodih pri Sv. Bolfenku in v Središču, ko sta govorila naša domača poslanca Bed-janič in Vesenjak. Obnašali so se, kakor pocestni pobalini: na zborovanju so kričali, delali bedaste medklice vpili so in rjoveli, kazali so pesti in domačinom -niso hoteli pustiti resne besede. Vsem poštenim ljudem se je gabilo tako početje in samo treznosti naših mož se imajo zahvaliti, da jih niso prijeli za ušesa.
Zato prosimo gospoda župana Lukačiča v Središču, da povabi razne svoje kričače iz Središča, Obreža in Bolfenka na «izobraževalni« tečaj, da se jih pouči, kako se imajo vesti in obnašati na javnih shodih, da bodo tudi drugi, njim nasprotni listi lahko poročali, da so se «samostojni« — zadržali kot možje in dostojni ljudje. Pa brez zamere. O drugem prihodnjič.
Slovenski rudarji v bosanskih rudnikih. Okrog 30 tisoč slovenskih delavcev, ki so dosedaj delali v west-falskih rudnikih, se pripravlja na povratek v domovino -radi brezposelnosti, ki vlada v Nemčiji. Ti reveži so se že parkrat obrnili na našega konzula, da jim omogoči povratek, sedaj, ko je naše ministrstvo za socijalno politiko sklenilo, da namesti te delavce v bosanskih rudnikih. Naš konzulat v Düsseldofu je za to svrho dobil potrebna sredstva. Delavci in njihove družine se bodo s posebnimi vlaki s celo svojo imovino prepeljali do Regensburga, kjer jih bodo ukrcali na parnike ter jih prepeljali po Donavi do Vukovara.
Zanimiva aretacija Čaruge. V kritični noči pred aretacijo je Jovo Čaruga popival v Vinkovcih p.o raznih kavarnah v družbi kapetana Andjelkoviča in par drugih bogatašev. Domov se je vrnil še le ob 5. uri zjutraj. Orožniki so ga našli v njegovem stanovanju, ko je spal pijan na tleh. Njegova aretacija je vzbudila v Vinkovcih velikansko senzacijo. Od kraja ni nihče verjel, da je elegantni vonji liferant Drezgič — slavni razbojnik Ča-ruga. Policijski komisar, s katerim je Čaruga marsikatero noč popival, ga je hotel po aretaciji na kolodvoru ustreliti. — V Osjeku se nadaljuje zasliševanje Čaruge. Dosedaj je priznal skoro vse velike rope in zločine, kateri so se zadnja leta v Slavoniji dogodili. Na podlagi njegovih izjav je bilo aretiranih veliko njegovih pomagačev, med temi tudi poslovodja velike parne žage pri Vinkovcih. Za njega je njegov direktor bil pripravljen staviti glavo, da je nedolžen, nazadnje pa je poslovodja sam priznal, da je stal v zvezi s Čarugo. Ko se je v Vinkovcih zvedelo, da je aretiran Drezgič—Čaruga, je izginilo iz mesta mnogo mladih ljudi,- ki so bili vedno v družbi s čarugom ter živeli zelo razkošno.
Razdelitev ogrskega arhiva. Dne 10. januarja se je sestala v Beogradu komisija, katero sestavljajo od držav Male antante delegirani strokovnjaki za razdelitev ogrskega arhiva.. Razdelitev arhiva je velike važnosti, ker se nahaja v Budimpešti velik del aktov, nanašajočih se na nasledstvene države. Komisija je razpravljala precej dolgo, do konkretnih sklepov pa ni prišlo, ker se konference niso udeležili zastopniki RtimUnije. Od naše strani so imenovani v komisijo dr. Ribarž, prof. Stanojevič, dr. Gerovič in legacijski svetnik Pavlovič.
Brzovlak skočil s tira. Brzovlak, ki vozi iz Beograda v Zagreb je vsled ledene proge skočil s tira. — človeških žrtev ni, pač pa je materijalna škoda precejšnja, ker je razbitih par vagonov. Promet je radi nesreče na progi počival več ur.
Redukcija v Splitu. Splitski časopisi poročajo, da se go redukcija uradništva v Dalmaciji pričela te dni. V samem Splitu je reduciranih 122 uradnikov, ki so sami Hrvati. Najhujši bivši italijanaši in avstrijakanii so svoja mesta obdržali, ker so se vsled previdnosti dali opisati med radikale. ___________________________
Spominjajte se Dijaške večerjeI
Iz Maribora.
Shodi SLS v Mariboru. Okrajni odbori SLS so se ustanovili zadnji teden že za koroško-, magdalensko- in meljsko predmestje. Tako je sedaj organizacija za mesto Maribor izvršena do zadnje ulice. Shod za IV. okraj se je vršil dne 10. januarja zvečer v gostilni Šrot, dne 11. januarja v gostilni Nendl za V. in v nedeljo, 13. t. m. dopoldne v Melju v gostilni pri «belem zajcu« za III. okraj. Vsi sestanki, posebno oni, v V. okraju so bili dobro obiskani. V odborih so najboljši naši možje. O položaju in naših nalogah za bodočnost je na vseh shodih govoril poslanec Žebot. Povdariti moramo, da posebno delavski možje vstrajno delujejo za našo organizacijo.
Volitve v dohodninsko cenilno komisijo. Združeni pridobitni in gospodarski krogi mesta Maribor priporočajo v izvolitev za dohodninsko komisijo za cenilni okraj Maribor mesto sledeče gospode: I. za člane: Inž. Dračar Oskar, ravnatelj milarne, Klavniška ulica 27. Sabukošek Ludovik, obrtnik in trgovec, Jurčičeva ulica
9.	Šoštarič J. N., trgovec, Aleksandrova cesta 13. II. za namestnike: Horvat Franjo, slikarski mojster, Slovenska ulica 10. Skaza Josip, uradnik Trgovske banke, Slovenska ulica 4. Serec Josip, trgovec Aleksandrova cèsta 32. Pri izberi teh gospodov se ni oziralo ne na strankarsko pripadnost, ampak na njihovo sposobnost, zastopati in ščititi interese prizadetih davčnih obrezancev. Poživljamo torej vse pridobitne in gospodarske kroge mesta Maribor, da se volitve članov in namestnikov v cenilno komisijo sigurno udeleže in oddajo svoj glas zgoraj navedenim kandidatom. Volitve se vršijo v nedeljo, dne 20. januarja 1924 od 7. do 13. ure pri davčnem uradu v Mariboru in sicer: za volilce z začetnimi črkami A do J v sobi št. 9, za volilce z začetnimi črkami K do R v sobi št 12, za volilce z začetnimi črkami S do ž v sobi št. 13.
Vlomilec Potočnik, ki je našim policajem na originalen način utekel iz poslopja policijskega komisari-jata, se ni dolgo veselil svobode. Ko je skakal in se plazil preko strehe, sè je menda nekaj poškodoval in ni mogel nadaljevati bega iz Maribora, sicer se je pa čutil tudi zelo varnega, ker je naletel na tako spretne policiste, in hodil je brezskrbno v kavarno. V kavarni «Frankopan« so ga pa spoznali in zaprli. Sedaj je že v sodnijskih zaporih.
Prireditev katoliškega dijaštva. V nedeljo, dne 20. januarja 1924 uprizori naše katoliško dijaštvo ob 5. uri v lekarniški ulici štev. 6 Anton Medvedovo dramo «Posestrimi« in burko «Rusofil«. Opozarjamo že danes na to predstavo. Dolžnost našega občinstva je, da ob tej priliki napolni dvorano. S tem se bo izkazalo najbolj naklonjeno našemu dijaštvu in ga tudi gmotno podprlo pri njegovem stremljenju za Vsestransko izobrazbo našega dijaštva. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev knjižnice, posebno za nabavo, letošnjih revij, še občinstvo k .predstava uljudno vabi. Vstopnice se bodo dobile v petek in v soboto v Cirilovi tiskarni. Cene prostorom: Sedeži I.'8 D, II. 6 D. III. 4 D. Stojišča 2 I). — Torej na svidenje!
Podporno društvo za revne učence v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 27. januarja ob 11. uri v prvem nadstropju meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vse člane in prijatelje društva vabi k udeležbi odbor.
V pisarno Udruženja vojnih invalidov v Mariboru prihajajo dnevno vojne žrtve, invalidi in vdove ter prosijo pomoči v denarju ali obleki, večina teh revežev je brez zaslužka in zraven tega je njih obleka tako raztrgana, da trepečejo od mraza. Vse prošnje teh revežev za državno pomoč so brezuspešne. Invalidske penzije so tako nizke, da je naravnost sramota. Tako dobivajo nekateri invalidi 3 D 50 p, 7 D 50 p, 15 D mesečno. Ne preostaje nam torej dražega, da prosimo javnost pomoči. Pozivamo in prosimo vsa dobro srca, ki še imajo nekoliko iskrenega sočutja za najrevnejše med revnimi, da nam pomagajo ali s staro bleko, perilom, čevlji ali pa z denarnimi sredstvi, da vsaj nekoliko ublažimo veliko revščino med invalidi.
Nova javna knjižnica v mariborski okolici. Po zaslugi nekaterih mariborskih denarnih, zavodov se je dne 17. decembra 1923 na proslavo rojstnega dne vladarjevega otvorila v Radvanju Javna šolska knjižnica, iz koje sc izposojujejo knjige vsak dan popoldne. — Radvanjsko prebivalstvo je do leta 1919 dobivalo svojo šolsko izobrazbo v samo nemški šoli s pomočji Südmarkine knjižnice in šulfereinsliih podpor. Nemško šolo je naša vlada leta 1919 ukinila, a še le leta 1923 je bilo mogoče otvoriti Javno šolsko knjižnico za odrasle, ki naj budi v ponemčenem prebivalstvu ljubezen do slovenskega jezika in do države. Do 10. januarja 1924 to je v dobi treh tednov se je izposodilo 200 knjig, kar dokazuje, da se prebivalstvo začne zanimati za slovensko knjigo. Knjižnica obstoji iz oddelka za mladino in za odrasle z več pododdelki. Za začetek prevagujejo pripovedni in zabavno-podučni spisi. Da bode mogla knjižnica globlje posegati v slovensko izobrazbo prebivalstva, se prosi, naj blagovolijo oni, ki se zanimajo za povrnitev odtujenih rojakov v krilo matere Slavije, knjižnici darovati sledeče Mohorjeve večernice: 1 do 39, 45, 46, 48, 54, 56 in 74 zvezdi potem III. do VI., VIII. do XXL, XXIII. itd. zvezek Knezove knjižnice Slov. Matice in I. IL IV. do Vili. X. do XXV. zvezek zabavne knjižnice Slov. Matice .nadalje 17. in 18., 35., 39. do 56, 64. snopič itd. Krajčeve «Narodne biblioteke« potem od
XVI.	zvezka Ljudske knjižnice (Kat. tiskarna) naprej in od 5. zvez. Zbirke slovenskih povesti (Kat. tiskarna) naprej, potem od 4. zvezka naprej Prosveti in zabavi«, potem od 33. zvezka Narodne knjižnice. Zvezne tiskarne
naprej. Teh knjig ni več dobiti po knjigarnah. S hvaležnostjo se sprejme tudi vsaka druga knjiga, zlasti Colomovi in drugi romani. Ustanovil se je tudi oddelek za nabožne knjige. Knjige se naj blagovolijo izročiti do-nlačemu šolskemu vodstvu, da jih odpošlje službeno semkaj. Ko bode več denarnih sredstev, se te knjige tudi odkupijo. Darove in ponudbe sprejema šolsko vodstvo Radvanje pri Mariboru, lahko se pa oddajo tudi v našem uredništvu.
Lepo novoletno darilo dobi vsak stalni odjemalec tvrdke Mastek & Kamičnik, Maribor, Glavni trg in to od L pa do konca januarja.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
m
XXX.
BEG.
Tihota jesenske noči je ležala na obrežju.
Margareta je poslušala, kako so se oddaljevali koraki in nazadnjo zamrli v temi. črez nekaj Časa je čin* iz daljave ropot voza. Tudi ropot je zamrl v gluhi ntj in nato je bilo vse tiho.
Njeni sovražniki sO odšli —.
Lahna omotica se je je lotevala. Kako dolgo je ležala ob skali, tega ni vedela. Dremavo je zrla v bledo mesečino, spodaj na obali je pljuskalo morje ob skale.
In Percy —?.	'	h'-.	*
Ali ga je dobil Chauvelin v pest, ali leži sedajle zvezan v vozu in hudobni, brezsrčni Chauvelin sedi poleg njega, njegov najhujši, neizprosni sovražnik, ga zbada in zasmehuje, kakor zna le on —?
In kje je Armand, njen brat —?
Ali ne leži njegovo mrtvo truplo kje tamle v koči in njegova kri kriči proti nebu, da ga je umorila ona, njegova sestra —?
Telesna utrujenost in duševna bolest sta jo tako zelo prevzeli, da si je želela le še samo eno — ležala bi tukaj v mirni nočni tihoti, v sanjavi mesečini, šumenje valov bi jo uspavalo, — obležala, zaspala bi za večno.
Umreti, umreti —! Kaka sreča, kaka tolažba bi bila za njo, če bi sedajle umrla —.
Saj ni imela več nikogar, ki bi zanj živela, saj ni imela ničesar več, kar bi jo vezalo na svet —. Izgubila je najdražje —,
Čemu bi še živela —?
In rahlo, rahlo, na neslišnih perutih je prihajalo k njej —. Ali ni bil to večni, smrtni spanec —?
Oči so se ji zaprle, šumeče morje se je oddaljevalo, polagoma je čisto utihnilo —. Ni več čutila utrujenosti, ni več čutila trde skale, ne več hladne noči —.
Da, to je bila smrt, sladka, zaželjena rešiteljica —.
Pa kak glas je bil to —? Tako čuden, tako nenavaden, kakor ga menda še niso cule samotne obrežne skale tega zapuščenega kraja Francije.
Nočni vetrič je utihnil in poslušal, štrleče pečine so se vzdramile in strmele v mesečino, kamenčki so se ustavili na svojem nevzdržnem potu po obrežni strmini —.
Tudi na Margaretino uho je udaril čudni glas. Pa ni se genila, nepremična je obležala.
Ali je samo sanjala in sen ji je čaral v spomin znane glasove —?
Ali pa je že umrla in ta glas je bil iz onega sveta, — glas človeka, ki je pred njo odpotoval v kraljestvo
duhov, —?
Čuj —! Da —! Spet —!
. Skoz grobno nočno tišino je zadonelo v dobri, krepki, skozinskoz jedrnati in pristni britanščini:
«Prokleto —1«
Morski galebi so se zbudili iz spanja v svojih skalnatih gnezdih in začudeni pogledali krog sebe, samotna nočna sova nekje v daljavi je ugovarjala z zateglim zavijanjem, obrežne skale so gubale čelo in z užaljenim veličastvom zrle na nečuvenega vsiljivca, ki se je drznU motiti sveti nočni mir s tako grdo kletvico.
Margareta sc je vendarle zgenila. Skorajda ni hotela verjeti lastnim ušesom —.
To niso bile sanje ,tako krepkih, jedrnatih glasov človek ne sliši v sanjah —. In iz kraljestva duhov glas tudi ni bil, vse preveč človeški, zemeljski je donel —-
Dvignila se je na roke.
Vse je bilo tiho za nekaj sekund.
In tedaj je spet čula čuudni neverjetni glas —-In topot ji je srce nehalo biti, oči so se ji razširile, vsaka mišica se je napela —.
Čisto razločno je čula:
«K-hro — eeeeeh — ! Preklicana reč —I Ampak tile
prokleti Fraiieozje hi bili že lahko nekoliko rahleje mazali —!«
Topot ni bilo nobenga dvoma vce. Take zategle, nosljajoče dremave, pa vkljub temu pristno angleške glasove so dajale od sebe le ere, edino samo ene ustnice na vsem svetu —.
?
«Eh — oh —! Prokleto, slab sem ko kaplja na
Margareta je planila na noge.
'	'	(Dalje prihodnjič).
Združene mlekarne dL. dl. v Ljubljani
centrala slovenskih mlekarskih zadrug, nudi prvovrsten ementalski polnomastni
Pisalni stroj (Blickensderfer), dobro ohranjen, se jako ceno proda. Na vpogled pri tobak a rivi Maček, Aleksandrova cesta 9, Maribor.	38
Lahek voz (coupé) se ugodno proda. Koroška cesta 19, I. nadstropje od 8. do 5. ure popoldne. E. Triebmk.
Smrekove in borove hlode kupuje stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se tudi prevzame vsaka množina hlodov za žaganje. Ti
Društvo električnega omrežja nizke napetosti v Račah želi razširiti električno omrežje v Račah tu vabi v svrho izvršitve zainteresirana podjetja. Zainteresirani naj se oglase v najkrajšem času. 32
100 šivili
z» delo na dom se išče proti dobremu plačilu. Predstaviti se je od 9. do 11. ure vsak dopoldan razven sobote.
JUGOSLOVENSKI LLOYD D. D
ODDELEK; TOVARNA ZA OBLEKE. :!7
XXXXXXX XXXXXXXXXXXX»
Sodarja in kletarja,
JL
m
aslo
v vsaki množini.
Iščemo tudi stalne dobavitelje za mleko.
V**®**
%vE 5VIJET5KE*
I OGLASNE ORGa,N£
Sl
pOSlA i
Sl GUNDULIĆEVA UL.1l! É TELEFON 13-OZI
ALANA
ppvovpgtna novo blago poviem
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, prekajenega mesa in masti
H. Gavrilo e it-a sin. d. d. Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
R. BUNC in drug
Ljubljana— Celje—Maribor.

Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige
„Cirilova knjižnice“ Dcssdsi Izšlo 7 krila
Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni
TISKARNA SV. CIR LA V MARIBORU.

Lepe zobe
ima le, kdor rabi
„ITO'-kremo
Halol	Halo!
I.	..,k
samca, z dobrimi spričevali, se išče za takojšnji nastop. Vedite, da kupite razno
Ponudbe na veletrgovino vina A. Kajfež, Kočevje. 27 3-1
Somišljeniki inserirajte !
manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini
MARTIN ŠUMER, Konjice. Slovenija.	737 50—1
—__
!
m
m
:
Denar naložite
najboliie
fiialvarnelSe
P«
Spodnještajerski ljudski posojilnici, r. z. z n z. |
v Mariboru, Stolna ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% ■ 10%
oziroma po dogovoru.
f
m
m.
Somišljeniki9 širite naše liste!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
OHOL MORSCHE, Maribor, Gosposka ui,
I»©«*;!© mm ^»oaribelje*
r
^eecteeeeoeeeoeoeeeueeoefoeeeene
I TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
Q	PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
a)	Za otroke:
Kvišku srca po 27, 36, 39 in 40 D. Rajski glasovi zo 38, 50 in 52 D. Prijatelj otroški po 6.50 in 7.50 D. Ključek nebeški po 20 in 30 D. Angelj varih po 11 D.
b)	Za odrasle:
Bogomila po 15, 22 in 25 D. Pobožni kristjan po 12 D.
Češčena Marija po 14, 48, 60 D. Marija varhinja po 10 in 36 D.
Sv. Alojzij po 15 in 34 D.
Nebesa, naš dom po 42 D.
Skrb za dušo po 15, 22 in 30 D. Sv. ura (velike črke) po 12, 15 in 30 D.
Mali duhovni zaklad (velike črke) po 12 D.
Marija Kraljica po 42 D.
Venec pobožnih molitev po 40 D.
Venec pobožnih pesmi po 15 D.
Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov po 10 D.
Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) po 14 D.
Premišljevanja za celo leto I. in II. del po 32 D.
Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri. 3 D.
Kratko navadilo za pobožnost M. B. Kraljice src D 5.
Vir življenja 18 D.
Duša popolna 20 D.
Duša spokorna 20 D.
Bog med nami 12 D.
Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D.
Slava Gospodu 18 D.
Nebeška hrana I. in II. del 15 D.
Priprava na smrt 16 D.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Inriita m kuta peste aijtalantneje. — Ngjvfšje obrestovani! vlog ni knjižica in v tokato« ratom.
hplato vsako vlogo na zahtevo takoj v gotovini.
Pooblaižani otodalaltc srelk državna rasradn« lotarlia.
t...
[Tisk tiskarne sv. .Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.« .„j