257
Letna šolska sporočila.
Dijaki so na počitnicah, mi drugi pa pregledujemo „Jahresberichte" in „poročila", ki so jih dala vodstva nekaterih šol na svetlo, — nekaterih, pravimo, kajti tudi o tem je razloček odzdaj in nekdaj, ko so vse šole imele svoje perijohe in klasifikacije; zdaj ni o tem nobenega principa, in to menda je tudi „napredek" — „Fortschritt".
Ker nam je „Jahresbericht des k. k. Obergvmna-siums in Laibach" najbolj zanimiv, zato poglejmo v Ljubljansko gimnazijo najprej. V nemškem sestavku, ki je dodan temu šolskemu letopisu pod naslovom „die Erfahrung als Problem der Philosophie" od prof. dr. Nejedli-a, nahajamo modroslovno razpravo o „skušnji", ki skozi in skozi nam kaže mislečega pisatelja. — Drugi sestavek slovenski od prof. Ple-teršnika nam pod napisom „Vodnik, učitelj Ljubljanske gimnazije" kaže stan šolstva ob času Vodni k o v e m v Ljubljani in pa mnogovrstna učništva, ki so bila na gimnaziji in na mestnih šolah Ljubljanskih izročena Vodniku. Jako zanimivo je med drugim tudi to, kar prof. Pleteršnik poroča o jezicih, v katerih se je pod francosko vlado na leta 1810 novo vredjeni Ljubljanski gimnaziji učilo, kjer je bil izprva učni jezik slovenski in nemški, pozneje pa francoski, slovenščina pa tudi na gimnazijah v Novem mestu, Kranji in Postojni, enako Ljubljanski vredjenih, kot učni jezik ne izključena. Vkljub mnogim pohvalnim dekretom, ki jih je Vodnik dobival v mnogovrstnih učiteljskih službah, zadelo ga je toliko britkih nadlog, da bolj kot vsak drug učitelj je Vodnik mogel
0   sebi reči: „quem dii odere, magistrum fecere". Prof. Pleteršnik je po izvirnih listnicah in pismih, shranjenih v arhivu Ljubljanske gimnazije, sestavil svoje poročilo, ki nam podaja veliko vredne črtice k životopisu Vodnikovemu.
Vodstvo poroča potem v tem letopisu o stanji Ljubljanske gimnazije, iz katerega je razvidno, da je obligatne nauke poleg vodje u^ilo še 17 profesorjev, n e-obligatne pa 9, — učencev pa je v 8 razredih bilo 369 (7 manj kakor iani), med temi (kakor je podoba, po poštenem narodopisji) Slovencev 277, Nemcev pa 88, Hrvatov 3, Italijan 1 — in med njimi 147 sinov kmetiških starišev, 93 obrtniških, 129 pa starišev uradnikov, advokatov in zdravnikov. — Skušnje zrelosti po končani gimnaziji je prestalo 16; 5 jih mora preskušnjo iz enega nauka ponavljati po preteku 2 mesecev, 2 sta bila vržena za celo leto; med dovršenci jih gre* 6 v juridične, 5 v više učiteljske, 4 v bogoslovske,
1   pa v medicinske šole.
Naj konečno še povemo, kako je bilo v tej gimnaziji z učnim jezikom.
V vseh 8 razredih je učni jezik nemški, v para-lelkah spodnje gimnazije pa je deloma učni jezik slovenski, in sicer tako-le: v paralelki prvega razreda je slovenski jezik v vseh naukih učni jezik razen zemlje-pisja in matematike; v paralelki druzega razreda se nemški jezik in pa v drugem polletji prirodopisje učita z nemškim jezikom; v paralelki tretjega razreda se vsi nauki učijo z nemškim jezikom razen veronauka in slovenščine ; v letos združeni paralelki četrtega razreda sta se veronauk in slovenščina slovenski učila. Slovenski jezik je obligaten nauk v slovenskih paralelkah spodnje gimnazije, pa je isto tako obligaten nauk tudi za vse učence, ki iz teh paralelk pridejo v višo gimnazijo. Za Neslovence v viši gimnaziji je vpeljan poseben nauk slovenščine z nemškim učnim jezikom.
„Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in Laibach" nam kaže v vsem Stremayer-evo „nemško realko" tako,
kakor je bila prejšnje leto. Nemški sestavek „der Apfel-baum" stoji „ Jahresberichtu" na čelu, — slovenščina je zopet v vseh 7 razredih po 3 ure na teden oklenjena tako-le: (3) (3) (3) (3)^(3) (3) (3), to je, na dobro voljo dana učencem: ali se je nočejo učiti ali ne; nemščina je obligaten nauk vsem tako: 4, 4, 3, 3, 3, 3, 3, in isto tako tudi laščina od 3. razreda počenši tako: 4, 3, 3, 3, 3. Slovencev je vodstvo realkino našlo le 163, Nemcev pa, katere v prvo vrsto postavilo, 138, Lahov je 23, Hrvatov 6, Magjar 1, Francoz 1. Stalnih profesorjev z vodjo vred za obligatne nauke je 10, su-plentov pa 9.                                               (Dal. prih.)
258    .
266
Šolske stvari.
Letna šolska sporočila.
(Dalje.)
Novomeška realna visa gimnazija je preteklo šolsko leto štela 100 dijakov (96 javnih rednih,   4 privatne in
I   izrednega), med katerimi je bilo Slovanov 98, 4 pa so bili Nemci. Čeravno nočemo prezreti tega, da v Ljubljani, glavnem mestu, bivajo nekateri pravi Nemci, katerih sinovi v tukajšnje šole hodijo, nam vendar poročilo Novomeške gimnazije kaže, kako posebno realka Ljubljanska ,,fabricira" Nemce, ki je memo 163 dijakov slovenske narodnosti naštela — 138 Nemcev! Hočeš ali nočeš ti Ljubljanska realka, moraš biti „deutache Oberrealschule", kajti minister Strehmajer jo je tako imenoval, in vodstvo realkino skrbno posluša ministrove besede. — Profesorjev in učiteljev za obligatne nauke je bilo  na  Novomeški   realni  gimnaziji   z vodjem vred
II  (med temi 4 gospodje očetje frančiškani), 3 so bili suplentje. Slovenščina se menda na tej gimnaziji ne zanemarja, čeravno iz poročila ni razvidno, kako daleč sega ta nauk. Na čelu poročila stoji latinsk sestavek. — V katere više šole se podadć dijaki, ki so pre-skušnjo zrelosti prestali, ni iz poročila razvidno. — Iz gimnazije Celovške, kjer je preteklo leto bilo 229 dijakov in preskušnjo zrelosti delalo 21 osmošolcev, se nobeden ne poda v bogoslovske študije, iz Mariborske gimnazije pa, kjer je 22 dijakov delalo preskušnje zrelosti, stopita le 2 v bogoslovje. Ce stvar tako naprej pojde, kmalu ne bo duhovnov.