GRAFIČNE STORI IH$rW~ I _ Na trgu 51, h luninraf 2 EUR Majice in kape po vašem okusu Za promocijo podjetij, ob raznih prireditvah, obletnicah... Minimalno naročilo je 50 kom. POSEBNA PONUDBA! Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 3.90 EUR Minimalno naročilo je 30 kom. Tel.: 839-50-80 ŠTEVILKA 29 LETO XXXIX 20. JULIJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) Tekmovanje s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami v Radmirju OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a I 3000 CELJE SH00032 7 1 Masa za čevapčiče pakirano PL ! EUR/ks Trgovina z obutvijo Jurček Pečenica pivska 4,43 EUR/ks Delovni čas: HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: K sestavljanje pogodb in svetovanje; m vpisi v zemljiško knjigo; m cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; m oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; H brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; m provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NASA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! Zadruga mozirje ^SKA Z/l/77 vam nudita za poletne počitnice in užitke mesne adelke iz žar programa Jj po akcijskih cenah do 31. oktobra 20071 Od pom do pet. od 7. dcrT9. ure sobota od 7. do \A. ure tž7—^ Tudi v tem itiesecu^am ob friziranju PODARIMO PARAFINSK^NEGO ROK! ^Vsak.©'deseto striženje brezplačno! mS w ä ; Naročila sprejlmamo na telefon 03/839-52-71. KOPITARNA 'V. Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOIEI Nazarje, tel. 839 89 SO in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 OSREDNJA KTDIŽMCA __C£U£___ Tretja stran Zdrava hrana -za kakšno ceno? Še eno dopustniško jutro na Hvaru. Sonce je že pred sedmo uro visoko nad Velebitom in zavzeto sije na enega izmed najlepših jadranskih otokov. Po lahkotnejši rekreaciji sledijo rutinska opravila v kopalnici in nato zajtrk v hotelski restavraciji. Pred nami je nov, vroč poletni dan in za preživetje do večerje se je treba oskrbeti s svežim sadjem ter zadostno količino pijač. Po zajtrku nas zato pot vodi v mesto. Na tržnici, čeprav je miniaturna v primerjavi s splitsko, je ponudba zelo pestra. Všeč mi je, da branjevke niso vsiljive, le možakar, ki prodaja prošek, je bolj agresiven in dobesedno izsili, da poskusim njegov pristno domači izdelek. Da bi upravičil sorazmerno visoko ceno, poudari, da grozdje za prošek obere oktobra, ga do februarja hrani na suhem in ga šele nato stisne. Tako iz stotih kilogramov grozdja dobi le dobrih petnajst litrov desertnega vina. Žar v njegovih očeh, s katerim mi pripoveduje svojo zgodbo, me prepriča, da vino kupim za darilo tastu in tašči. Pa nazaj k sadju in zelenjavi. Pri teh nakupih se elegantno izmaknem odločanju in to delo prepustim ženi Heleni. Skušam zbujati videz nezainteresiranega sprehajalca, hkra- ti pa razmišljam, na kakšen način in po kakšni poti je privlačno dišeče sadje prišlo na tržnico. Kako je bilo pridelano, kolikokrat je bilo škropljeno, kako je bilo transportirano, kje je bilo skladiščeno, da lahko danes vabljivo napeto in živahnih barv primamlja kupce z vseh koncev Evrope? Človek je že tako globoko posegel v naravo in njene procese, da je zelo težko govoriti o tem, kaj je še sploh originalno naravno. Bio pridelava sicer postaja vse bolj uveljavljen in v trgovini vse bolj cenjen pojem, sprašujem pa se, do kam seže omenjena biološkost? Če seže le do semena, je to verjetno premalo, saj v tem primeru ne vemo, kako je seme nastalo. Torej - kje se začne bio pridelava hrane? Upam, da s pridelavo bio pridelkov ni podobno kot s proizvodnjo avtomobilov na alternativni pogon, saj je očitno, da za njihovo izdelavo in razgradnjo (ob izteku življenjske dobe) porabijo več energije kot pri običajnih vozilih. To me spominja na slogan »stabilizacijske« jugoslovanske vlade v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki se je glasil nekako takole: »Treba je varčevati, pa naj stane kolikor hoče!« Ali povedano drugače - hočemo zdravo hrano, ne glede na to, koliko strupov bomo za to porabili. Pa dober tek! IZ VSEBINE: Aktualno: Kako varna bo še naša hrana?..4 Občina Solčava: Izmenjava dobrin in izkušenj s čezmejnimi sosedi..............6 Občinski svet Luče: Slovenija preveč razdeljena.f....7 Robanov kot: 6. Pohod po poteh Robanovega Joža.10 Grušovlje: Zanimiv izbor skladb na Farni 2007.11 Menina planina: Pastirski praznik...:...........12 Pastirski praznik............:................12 Loke: Veliko smeha in zabave na Tovkec šovu ... 17 Golte: Na kolesarskem vzponu ponovno slavil Erik Rosenstein.........20 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 29, 20. julij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno v____ PREDLOG ZAKONA 0 SOBIVANJU GENSKO SPREMENJENIH IN OSTALIH KMETIJSKIH RASTLIN Kako varna bo še naša hrana? Človek si je že od pradavnine, koje posadil prvo rastlino, prizadeval, da bi vzgojil vrsto, ki bi bila čim bolj rodovitna, odporna na bolezni in škodljivce. Skrben gospodar je za seme shranil najboljše pridelke, za hrano pa porabil ostalo. V teh naporih mu je v prejšnjem stoletju priskočila na pomoč znanost z iznajdbo »umetnih gnojil«, kasneje pa še pesticidov, fungicidov in herbicidov. GENSKI INŽENIRING Kazalo je, da bodo te iznajdbe pravi odgovor na zahtevo kapitala po vse večjih hektarskih donosih. Poguben vpliv take proizvodnje hrane na okolje in posledično na človeka pa je kmalu postal očiten, saj so ostanke DDT s komercialnim imenom »pantakan« našli celo v ledu daljne Antarktike. Po drugi strani pa tak način pridelave in tolikšne količine hrane še vedno niso odpravili lakote v deželah tretjega sveta, saj nekateri strokovnjaki menijo, da je lakota le vprašanje prerazporeditve razpoložljivih virov. Znanstvene raziskave (kijih plačujejo velikanske svetovne korporac- ije, torej kapital) so razvile tako imenovani genski inženiring. To je postopek, ko nekemu živemu organizmu odvzamejo gen in mu vsadijo tujega, s katerim po naravni poti ni kompatibilen. Tako gensko manipuliran organizem - mi bomo tukaj govorili le o rastlinah - privzame lastnosti, kijih sicer ne bi imel. Postane na primer odporen na bolezni in škodljivce. In te lastnosti lahko prenaša tudi na svoje potomce. KAKŠNO JE STANJE PRI NAS? Spremembe v znanosti so tako hitre in do uporabe teh izsledkov v praksi mine vse krajši čas. Čeprav so se tako obdelane rastline pojavile šele pred 10 leti, lahko rečemo, da liko je že takih organizmov v člove-imamo take gensko spremenjene ški prehrani, pa ni moč reči, saj se-organizme(GSO) že pred vrati. Tako danji evropski predpisi pravijo, da se v nekaterih krmilih že najde gen- označevanje ni potrebno, če sko predelano sojo ali koruzo, ki sta izdelek vsebuje manj kot 0,9 odstot- najbolj množično pridelovani gen- ka GSO. sko spremenjeni rastlini (GSR). Ko- Slovenija kljub svoji majhnosti za Naša anketa Genetika - da ali ne? V preteklem letu so gensko spremenjene rastline rasle na 100 milijonih hektarov kmetijskih površin, kar je enako 50-kratni površini celotne Slovenije. Gensko spremenjene rastline so gojili v 22 državah sveta, med katerimi je tudi šest držav članic Evropske unije. Najbolj razširjene gensko spremenjene rastline so soja, koruza, bombaž in oljna ogrščica. V Sloveniji sedaj še ni večjega zanimanja za pridelovanje gensko spremenjenih rastlin. Kaj pa v Zgornji Savinjski dolini? Bi pridelovali gensko spremenjene rastline in jedli gensko spremenjeno hrano? Tereza Goltnik, Šmihel Gensko predelane rastline za naše okolje niso dobre. Prepričana sem, da so ekološko pridelane bistveno boljše. Koliko so gensko spremenjene rastline razširjene pri nas, pa žal ne vem. Ernest Špeh, Mozirje Vzgoja gensko spremenjenih rastlin v mojem okolju me ne bi motila, če bi bila preizkušena in raziskana ter ne bi imela negativnega vpliva na okolico. Sicer pa, koliko so tovrstne rastline prisotne pri nas v trgovinah, niti ne vemo. Če jo tudi pridelujemo, žal ne vem. V določenih stvareh je genska tehnologija zelo dobrodošla, v določenih pa žal ne. Ludvik Kričej, Devce Vedno sem bil za naravno pridelano hrano, zato me genetsko pridelane rastline zelo motijo. V svojem okolju bi seveda moral dopustiti tovrstno pridelavo, saj na druge ne moreš vplivati in jim ukazovati, kaj naj na svojih njivah gojijo. Mislim, da se vSIoveniji že gojijo take rastline. Genska tehnologija se mi z moralnega vidika zdi sporna in ima slabe učinke na okolje. Sam prisegam na ekološko pridelavo z naravnimi in ne umetnimi gnojili. Marjan Atelšek, Nizka Niti najmanj me ne bi motilo, če bi bile v mojem okolju posejane gensko spremenjene rastline. Tudi v trgovinah bi posegel po njih. Genska tehnologija se mi z moralnega vidika sploh ne zdi sporna, saj se tudi klima spreminja, zato ji moramo prilagajati kulture, da bomo pridelali dovolj hrane. Če pa so prisotne v Sloveniji, pa žal nisem seznanjen. Rozika Remic, Spodnja Rečica V svojem okolju bi dovolila sejanje gensko spremenjenih rastlin, saj na to nimam vpliva. Sama namreč nimam njiv, zato o tem nisem nikoli razmišljala. Genska tehnologija se mi z moralnega vidika ne zdi sporna, saj na primer gensko spremenjene koruze ni treba toliko škropiti proti škodljivcem in plevelu. Marija Žuntar, Zgornje Pobrežje Gensko spremenjene rastline so tudi v našem okolju dobrodošle in me njihova prisotnost ne bi motila. Kljub temu da se mi zdi, da jih v Sloveniji že gojijo, pa žal ne vem, ali bi jih gojili tudi pri nas doma. Genska tehnologija se mi z moralnega vidika za človeštvo ne zdi sporna, saj so gensko spremenjeni pridelki bolj obstojni, imajo večji donos na hektar, odpornejši so proti škodljivcem. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 0 zdaj še razpolaga z izredno biotsko raznovrstnostjo. To bi morali prepoznati kot svojo primerjalno prednost in jo tržiti. Če bi se GSO v svetu splošno uveljavili, bo potrebna tudi genska banka, kjer bodo hranili »originalne«, naravne rastline. Morda bi lahko bila pravSIovenija s svojo še dokaj neokrnjeno naravo nekakšna »Noetova barka« ali trezor. OPREDELITVE ZA OBMOČJA BREZ GSO Kakšne dileme postavlja pred nas genska tehnologija, se zavedajo tudi v Evropi, kjer stališča prav tako niso enotna. Letos aprila seje na Mednarodni konferenci o regijah brez GSO, biotski raznovrstnosti in razvoju podeželja v Evropskem parlamentu zbralo 300 predstavnikov evropskih regij, ki so se že razglasile za območja brez GSO ali angleško "GMO free area". Torej ne vzdržijo trditve nekaterih naših strokovnjakov - pristašev GSO, da mora Slovenij dopustiti sobivanje GSR z ostalimi kulturnimi rastlinami, ker to zahtevajo evropski predpisi. Po nekaterih podatkih mednarodnih civilnih združenj število regij brez GSO v zadnjih letih strmo narašča. V Evropi jih je že več kot 230, medtem ko se je doslej za območja brez GSO razglasilo že 4.500 mest in občin. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA -OBMOČJE BREZ GSO? Pred kratkim je kampanjo z naslovom Občine brez GSO pričel tudi slovenski Inštitut za trajnostni razvoj. Domžale so bile prva slovenska občina, ki se je razglasila za območje brez GSO, sledijo pa ji številne druge, med večjimi tudi Maribor. Do 12. julija je namero podpisalo 20 slovenskih občin. Ali se bodo pridružile tudi zgornjesavinjske občine? Prav bi bilo, še posebej, če vemo, da se območja naših občin prekrivajo s precejšnjim delom varovanega območja Natura 2000. Skoraj nemogoče je namreč omejiti širjenje gensko spremenjenih rastlin (GSR), saj je njihov cvetni prah bolj odporen. Opraševalci ga raznašajo v okolico in tako se spreminjajo tudi »naravne« rastline. Ni znano, kako GSR vplivajo na opraševalce, zlasti čebele, ki so že tako izredno ogrožene zaradi človekovih posegov v naravo. Znano pa je, da je spremljanje stanja živali, ki sojih krmili z GSO, pokazalo zaskrbljujoče poškodbe notranjih vitalnih organov. EKOLOŠKA KMETIJA BORSEČNIK »Mi smo proti GSO!« Visoko nad Rečico ob Savinji leži ekološka kmetija Petra Brezovnika, po domače Borseka. Nekoč dokaj Peter Brezovnik: »Če bi se v soseščini pojavile gensko spremenjene rastline, mi ne bi mogli več ekološko kmetovati.« (foto: Marija Lebar) nedostopna, je ostala skoraj takšna kot v času naših prednikov. Sedanja gospodarja sta spoznala prednost čiste in neokrnjene narave in pred kakimi šestimi leti pridobila potrebna dovoljenja in certifikat za ekološko kmetijo. Čeprav se pretežno ukvarjajo z ovčjerejo, je tudi pridelovanje trave, sena, poljščin in vrtnin za lastno porabo povsem naravno, rodovitnost pospešujejo samo s hlevskim gnojem. »Že sedaj moramo paziti, da za dokrmljevanje živali uporabljamo krmo brez dodane soje. Če bi se v soseščini pojavile gensko spremenjene rastline, mi ne bi mogli več ekološko kmetovati, to pa je sedaj velika in edina prednost glede na to, da naša kmetija leži na okoli 900 metrov nadmorske višine in intenzivno kmetovanje ni mogoče,« pravijo Brezovnikovi. Marija Lebar SEJE KONČNO IZREKLA TUDI POLITIKA? V pripravi za parlamentarno proceduro je predlog zakona o GSO, kateremu nekatera civilna združenja pri nas resno nasprotujejo, saj pod določenimi pogoji dovoljuje sobivanje GSO z ostalimi organizmi. Kljub temu da trditve o varni uporabi takih organizmov podpira precejšnje število strokovnjakov, se politika o temi doslej še ni izrekla. V torek, 17. julija, pa je Združenje Zares v Cankarjevem domu v Ljubljani priredilo tematski posvet pod naslovom GSO -priložnost ali nevarnost, kjer so svoja mnenja soočili tako stroka kot politika in nasprotniki uvajanja GSO. Hkrati z akcijo Občine brez GSO poteka tudi akcija zbiranja podpisov državljanov posameznikov za peticijo državnemu zboru, ki pravi, naj se predlog Zakona o soobstoju GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami umakne iz obravnave, ker je v nasprotju z ustavo. Ta namreč zagotavlja varovano človekovo pravico do zdravega okolja, zdrave pitne vode in zdrave hrane. Peticijo lahko najdete na spletu na strani Zveze ekoloških gibanj Slovenije injo podpisano pošljete na Društvo Ajda Vrzdenc. Marija Lebar Luče, občina brez gensko spremenjenih organizmov O odločitvi za sprejem pobude »Občine brez GSO« je spregovoril tudi kolegij zgornjesavinjskih žup- Župan Ciril Rose: »Zakaj bi svojo še čisto okolico »zamazali« s tujimi organizmi?« (foto: Marija Lebar) anov. Sklenili so, da naj vsak župan o pobudi seznani »svoj« občinski svet in mu prepusti odločitev. Tako so v Lučah v četrtek, 12. julija, na seji sveta sprejeli sklep, da pobudo sprejmejo in se pridružijo občinam brez GSO. »Sam menim, da vnos takih organizmov na naše področje sploh ni potreben. Zakaj bi svojo še čisto okolico »zamazali« s tujimi organizmi, katerih lastnosti sploh ne poznamo dovolj? Morda bo ravno oznaka »Občina brez GSO« za nas postala pomembna tržna priložnost, saj se nagibamo k ekološkemu turizmu, čebelarji pa načrtujejo pri nas postaviti vzre-jno središče za čisto kranjsko sivko,« je povedal župan Ciril Rose. Marija Lebar ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, z.o.o. Zadrugamozirje Attemsov trs 3 ž Zgornjesavkijska kmetijska 3342 GORNJI GRAD ” 7arin ma Mnrklp 7 no Cenjene stranke obveščamo, da odkupujemo klavno živino po dnevnih cenah. Od 15. julija 2007 dalje do preklica je rok plačila 10 dni OBČINA SOLČAVA Izmenjava dobrin in izkušenj s čezmejnimi sosedi Drugi torek v juliju so se na delovnem obisku v občini Solčava mudili koroški deželni svetnik za evropske programe, kmetijstvo in gozdarstvo dr. Josef Martinz, njegova sodelavka mag. Gabriele Hochsteinerter predsednik Alpe-Jadranskega centra Bernard Sadovnik. Z direktorico občinske uprave Občine Solčava Matejo Brleč Suhodolnik in podžupanjo Katarino Prelesnik so se pogovarjali o sodelovanju v okviru čezmejnih projektov v novem programskem obdobju 2007-2013. dročju gozdarstva. Avstrijci so zelo dobri na tehnološki ravni, njihove žage potrebujejo surovino, imajo pa tudi bogate izkušnje z izgradnjo gozdnih cest. V okviru njihove ponudbe uslug potrebujejo partnerje, ki bijih lahko direktno nagovorili, kar verjetno ne bo Koroški deželni svetnik Josef Martinz (v sredini) se zelo zanima za sodelovanje na področju gozdarstva (foto: Irena Drobež) ZARADI TEŽKIH POGOJEV LAŽJE DO FINANC Občina Solčava ima za sabo mnogo uspešno izpeljanih projektov, za nekatere pa še vedno vlada interes, da zaživijo. Slabša demografija, obmejnost in višinska lega so elementi, ki bistveno pripomorejo k temu, da občina lažje pride do državnih financ. Za obmejno občino z razvitim gozdarstvom in turizmom v polnem zamahu je izredno pomembno iskanje rešitev tudi v povezovanju s čezmejnimi kraji, kar je že tudi v preteklosti obrodilo sadove. K temu je najbolj pripomoglo odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo leta 2001, vendar z leti beležijo rahel upad števila prehodov. Po besedah Mateje Brleč Suhodolnik je sedaj rezultat odvisen od ponudbe, interesa in potreb na obeh straneh. Precejšnje zanimanje za sodelovanje je koroški deželni svetnik Martinz pokazal na po- predstavljalo težav, saj tudi s strani lokalne Zadruge Solčava vlada precejšnja iniciativa pri iskanju tržnih poti. VZGOJA MLADIH ZA KMETIJSTVO Manjših oblik sodelovanja po turistični plati je s koroškimi občinami že veliko in so dobra podlaga za večje projekte. Med drugim v Solčavi razmišljajo o odprtju info centra, kamor bi v okviru kavarne vključili ponudbo domačih izdelkov. V Avstriji je s kulinaričnega vidika že zelo poznana »regija užitkov«. Skupni projektsSlov-enijo bi bilo potrebno še razviti, navezava koroških kmetov in obojestranska ponudba bi vsekakor omogočila širšo paleto izbire. Porodila se je tudi zanimiva ideja o tako imenovani šoli na kmetiji. Projekt, ki vključuje vzgojo mladih za kmeti-jstvo, se v Avstriji že izvaja, pri nas pa bi poleg tega vidika zamisel predstavljala novo tržno nišo za kmetije. V okviru mešanih skupin otrok in moderatorja bi potekala tudi jezikovna izmenjava, zato bi bilo povezovanje smiselno zastaviti tudi širše, ne samo za obmejne otroke. Za dejanske rešitve je treba pripraviti konkretne skupne projekte, zato bo osnovne zametke, podane na tem srečanju, spremljal še nadaljnji dialog. Irena Drobež 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Prireditve bodo popestril Habrovi in fantje Slovenskega okteta Turistično društvo Solčava v sodelovanju z društvi v kraju pripravlja zadnji julijski vikend številne kulturne, etnografske, športne in zabavne prireditve, ki bodo obiskovalcem približale utrip Solčavskega v preteklosti in danes. ČLOVEK, ČLOVEKU - SOLČAVAN V petek, 27. julija, bodo v Zadružniku odprli razstave ročnih del, zdravilnih zelišč in lovskih trofej. Dan bodo s svojimi prijetnimi glasovi na koncertu v cerkvi Marije Snežne zaključili Habrovi fantje in pevci Slovenskega okteta. Sobotno jutro 28. julija bo namenjeno ljubiteljem kulinarike. Solčavske gospodinje bodo namreč pripravile razstavo domačih jedi, gobarji pa si bodo gobje primerke ogledali na razgledni točki Krevl, ki je deset minut odd- aljena od turistične informacijske pisarne v Solčavi. V Zadružniku se bo predstavila interesna skupina za predelavo volne ovac jezersko-solčavske pasme z blagovno znamko polstenih - filcanih izdelkov „Bička". V sobotnem popoldnevu se bodo skozi Solčavo pripeljali »old tajmer-ji«, na šahovskem furnirju v okrepčevalnici Rinka se bodo pomerili Lučani in Solčavani. Svoje znanje bodo pokazali domačini in obiskovalci, ki se bodo pomerili v kvizu Človek, človeku - Solčavan. »SOLČAVSKE OBSESTI« Ljubitelji športa bodo uživali v petek in soboto v nogometnih obračunih na športnem igrišču, kjer se bodo pomerile ekipe moških za memorial Ipavec-Gregorc, in žensk vturnirju v malem nogometu, odbojkarji pa bodo tekmovali na turistični kmetiji Ambrož Gregorc. S tradicionalno prireditvijo Prijateljstvo ne pozna meja, kjer bodo kulturni program oblikovali domačini in gostje iz sosednjih občin, bodo organizatorji popestrili nedeljsko jutro 29. julija. V popoldanskem času pa bodo pod motom „Cokle na noge, pal'co v roke, kos kruha v malho, pa hajd v gore" Solčavo obiskali pastirji z Velike planine. Kak- šne so „solčavske obšesti", bodo videli vsi, ki se bodo mudili v nedeljskem popoldnevu v Solčavi. Vse dni prireditev si bo mogoče ogledati razstavo Potočka zijalka in Zdravje bolnikov - ljudsko zdravilstvo v Zgornji Savinjski dolini v gostišču Firšt v Logarski dolini, likovni atelje v Rinki in zbirko Iz očetovega podstrešja v Okrepčevalnici Slap Rinka v Logarski dolini. Na turističnih kmetijah ob panoramski cesti se bo moč okrepčati z domačo hrano, pri Klemenškovih si bodo obiskovalci lahko ogledali staro kmečko orodje. Bolj drzni pa se bodo skusili v streljanju z lokom na turistični kmetiji Gradišnik. Marija Sukalo Gospodarstvo, Iz občin BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Z novim industrijskim objektom 200 novih delovnih mest Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je v četrtek, 12. julija, v prisotnosti najvišjih predstavnikov skupine BSH, župana Ivana Puntata, številnih predstavnikov gospodarskega življenja v Savinjsko-šaleški regiji, vodstva in delavcev BSH Hišni aparati Nazarje, položil temeljni kamen za novi industrijski objekt. Investicija je eden najpomembnejših projektov podjetja v zadnjem obdobju. Temelje za nov industrijski objekt so položili najvišji predstavniki podjetja, ministrstva za gospodarstvo in nazarske občine NAJBOLJ INOVATIVNI V SLOVENIJI Z novimi proizvodnimi zmogljivostmi bo podjetje pričelo proizvajati visoko kakovostne avtomate za pripravo kave in s tem vstopilo na enega najhitreje rastočih svetovnih trgov. Novi aparati so plod razvoja tako tujih strokovnjakov skupine BSH kottudi zaposlenih vtukajšnjem razvojnem oddelku. Objekt bo končan do letošnjega oktobra, funkcionalno pa naj bi bil usposobljen konec februarja 2008. Na dveh proizvodnih linijah naj bi vsako minuto izdelali po dva aparata, kar letno znese okoli milijon kosov. »Ministrstvo je z veseljem podprlo investicijo in prispevalo sredslva v višini 20 odstotkov vrednosti. Zlasti je razveseljivo dejstvo, da bo zaposlitev dobilo novih 200 ljudi, med njimi številni visoko strokovno usposobljeni delavci,«je povedal minister Vizjak in dodal: »Na očitek, da podpiramo podjetje vtuji lasti, odgovarjamo, daje konkurenčnost slovenskega gospodarstva odvisna od tujih investicij, saj bo le tako prodrlo na svetovne trge. Pri tem bomo izkoristili tudi poslovne povezave, ki jih ima naša država že tradicionalno zlasti na zahodnem Balkanu in Jugovzhodni Evropi. Naj hkrati omenim, da se zavzemamo, da se uspešnost podjetja odraža na plačah vseh zaposlenih, tudi tistih v neposredni proizvodnji. Zadovoljni delavci so ključ do uspešnosti podjetja. Predvsem mislim pri tem na variabilni del plače, ki naj odraža prizadevanja in uspešnost posameznika. Stimulirani naj bodo tisti, ki delajo več in bolje!« Povejmo, da iz BSH Hišni aparati Nazarje pride letno kar 34 odstotkov vseh v Sloveniji prijavljenih patentov. USPEH NI SAMOUMEVEN Izredno pohvalno sta se o gospodarjenju v BSH Hišni aparati Nazarje izrazila oba najvišja pred- Dr. Kurt-Ludwig Gutberiet: »Nazarska tovarna se med 45 hčerinskimi podjetji po svetu uvršča med najboljše.« (fotografiji: Ciril M. Sem) stavnika iz tujine dr. Kurt-Ludwig Gutberiet, glavni direktor skupine BSH in dr. Peter Goetz, direktor divizije malih gospodinjskih aparatov v skupini. »Nazarska tovarna seje, še zlasti glede na svojo stroškovno pozicijo in kakovost, razvila v naše popolno zadovoljstvo. Med 45 hčerinskimi podjetji po svetu se uvršča med najboljše, za kar gre zahvala tudi vam,« se je v svojem nagovoru obrnil tudi na proizvodne delavce, ki so prisostvovali slovesnosti, glavni direktor korporacije dr. Gutberiet. »Tak uspeh - in to želim še posebej poudariti - še zdaleč ni samoumeven, saj je podjetje v stalnem konkurenčnem razmerju tako z ostalimi hčerinskimi podjetji na eni in skrajno agresivnimi proizvajalci, ki prihajajo predvsem iz Kitajske, na drugi strani. POVEČATI OBSEG REALIZACIJE ZA 150 ODSTOTKOV Na tiskovni konferenci, kije sledila, je direktor področja gospodarjenja v BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Gorjup poudaril, da obstoj tovarne lahko zagotovijo tehno- loški proizvodi z visoko dodano vrednostjo. »Naša strategija razvoja in rasti na obstoječi lokaciji je povečati obseg realizacije za 150 odstotkov. Takšen razvoj podjetja je tako v interesu lastnikov, ki jih zanima predvsem dolgoročna, stabilna in varna naložba, kottudi zaposlenih, ki od podjetja pričakujejo dolgoročno socialno varnost in spodbujanje svojih potencialov. OBČINSKI SVET LUČE Pomembno se nam zdi, daje delež domačih dobaviteljev kar 70-odstoten, kar je svojevrstna posebnost v skupini BSH,«je med drugim dejal Gorjup. V nazorskem podjetju je sedaj zaposlenih več kot 600 ljudi. Poslovno leto 2006 so zaključili s 144 milijoni evrov prometa in ustvarili 14,5 milijona evrov dobička. Marija Lebar Slovenija preveč Lučki občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali predlog pokrajinske razdelitve. Zaradi interesa politike je zvodenel predlog stroke in namesto osmih je aktualnih štirinajst pokrajin, je razpravljal svetnik Jernej Plankl in med drugim dejal, da izvirne naloge pokrajin niso opredeljene, zato obstaja bojazen, da se bodo določene državne službe selile v Velenje. Kljub drugačnim obljubam, seje to uvajanjem pokrajin v nobene v preteklosti že dogajalo, je še dejal Plankl in spomnil na davčno upravo in sodnico za prekrške. Svetnik Ivan Robnik je izrazil bojazen, daje razdrobljenost Slovenije prevelika, zato bo po njegovem mnenju od pokrajin edina »korist« bohotenje administracije. Po razpravi so sprejeli sklep, s katerim bodo Vladi RS predlagali, naj se bodoča pokrajina namesto Savinjsko-šaleške imenuje Zgornje-savinjska. Geografsko gledano, bi bilo Mozirje najbolj primerno za sedež pokrajine, predvsem pa se z primeru ne smejo poslabšati upravne storitve do občanov. V nadaljevanju seje so ustanovili komisijo, ki bo bedela nad razdelitvijo 265 tisoč evrov, kolikor jih je občina Luče dobila iz naslova vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Problem je, ker določeni, ki so pred leti sodelovali v akciji, niso vložili vloge za vračilo, zato so bili svetniki mnenja, da bo najbolj pošteno, če denar razdelijo med vse, ki so prispevali, da je v Lučah in okolici zazvonil telefon. Savinjčan REGIJSKO LITERARNO SREČANJE SENIORJEV Vsak ustvarjalec je zgodba zase V Novi Štifti je konec junija potekalo literarno srečanje seniorjev celjske in koroške regije. Tovrstna srečanja so namenjena starejšim piscem, ki se s svojimi literarnimi deli prijavijo na razpis in želijo kritično mnenje o svojem ustvarjanju. Seniorji se vsakih nekaj let srečajo tudi vZgornji Savinjski dolini. Vodja mozirske območne izpostave Javnega sklada za kulturno dejavnost Ivana Žvipelj poskrbi, da srečanja vedno v drugem kraju in tako v kulturno ponudbo vključi še turistično promocijo naše doline. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi jim je zaželel, da bi našli navdih za svoje ustvarjanje tudi v lepotah naših krajev. Na letošnji razpis seje odzvalo 31 avtorjev iz širše koroške in celjske regije, najboljši literati vseh medob-močnih srečanj se bodo jeseni udeležili državnega srečanja seniorjev. Strokovna spremljevalca pisanju ter na koncu vsakemu posebej podal kratko oznako njihovega dela. V dobrih dveh urah druženja so Avtorji so predstavili svoja dela, (foto: Irena srečanja sta bila Dragica Breskvar in David Bedrač, ki je kot mentor vodil strokovni pogovor o njihovem poslana na literarni natečaj Drobež) ustvarjalci razgrnili pestro paleto svojih del. Na razpisu ni omejitev glede literarnih vrst in zvrsti, zato lahko avtorji poljubno predstavijo svojo poezijo, krajše ali daljše prozne tekste ter dramatiko. Prav tako se ne ustavijo pred nobeno tematiko. V njihovih delih je namreč moč zaznati tako odmeve na politične dogodke kot čudeže moderne tehnologije. Na papirju oživijo spomini in zgodbe iz preteklosti, v pesmi pa so vtkana čustva, ki jih sprožijo medsebojni odnosi. Mnoge navdihuje narava, za nekatere je povod že bežen utrinek iz vsakdanjega življenja. Večina avtorjev ima za sabo objave v raznih publikacijah, izdane zbirke svojih del, nekatere tekste so uprizorili tudi na odrskih deskah. Zanimivo, da se mnogi odločajo pisati tudi v narečju in na tak način ohranjajo naše kulturno bogastvo. Irena Drobež ZARADI DOBRIH LJUDI PRI JOŽEFOVIH V GRUŠOVLJAH PONOVNO STOJI GOSPODARSKO POSLOPJE Medsosedska dobrota ne pozna meja 20. april, nekaj minut pred 15. uro. Roza Strmčnik, Jožefova iz Gruš-ovelj, je komaj dobro prišla domov in vzela knjigo v roke, da bi v miru brala. Tedaj na vratih pozvoni. Niti slutila ni, da ji obiskovalec ta trenutek nosi slabo vest - rdeči petelin je zajel domače gospodarsko poslopje. »Pogledala sem proti marofu, iz katerega se je valil gosti dim. V trenutku sem odhitela v hišo in zagrabila ključe avtomobila ter ga odpeljala izpod poslopja. Ko sem prišla na drugo stran, sem opazila, da so ognjeni zublji zajeli tudi sinov avto. V paniki sem zamešala ključe, tako da so morali gasilci razbiti šipo in ga umakniti. A ogenj se je tako hitro razširil, da niso mogli odstraniti gospodarskih strojev, ki so se nahajali v poslopju. Tega trenutka ne bom nikoli pozabila,« opisuje strašne trenutke Strmčnikova. Le dva meseca pozneje je ob po- moči dobrih ljudi, prijateljev, sosedov, številnih znancev in tudi mnogih neznanih ljudi, spet nasmejana. Ko pogovor nanese na gradnjo marofa, ne najde pravih besed, s katerimi bi jim lahko izrazila zahvalo in hvaležnost, saj soji pomagali postaviti nov objekt. V prvi vrsti so domačim nesebično pomoč pri gašenju in odstranjevanju pogorišča nudili številni gasilci. »Vedeli smo, da živimo v dobri soseski, vendar niti sanjati nismo mog- li, da je dobrota sosedov tako velika. Stali so nam ob strani, ko nam je bilo najtežje, za kar smo jim hvaležni. Sami namreč ne bi nikoli zmogli vtako kratkem času postaviti marof pod streho. Tedaj sem jokala od žalosti, danes od sreče,« pravi Jožefova Roza. Sedaj je najhujše mimo, a Jožetove čaka še veliko dela, saj je potrebno gospodarsko poslopje ometati in vanj ponovno postaviti kmetijsko mehanizacijo. Marija Sukalo OBMOČNO ZDRUŽENJE ZVEZE BORCEV NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Poklon žrtvam morije med II. svetovno vojno v Podpeci Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora ter društvo Peršman organizirajo vsako leto zadnjo nedeljo v juniju spominsko srečanje pri Peršmanovem muzeju v Podpeci nad Železno Kaplo. Območno združenje Zveze borcev NOB Zgornje Savinjske doline je organiziralo obisk članov na letošnji proslavi. Tu se vsako leto srečujejo ne samo domačini Obirskega, temveč tudi ljudje s celotne Koroške, ostalih avstrijskih dežel in sosednjih držav, da se poklonijo žrtvam zločina, kije bil storjen 25. aprila 1945 nad Perš-manovo družino. Na pragu svobode so tu esesovci brez milosti postrelili vse - od 77-letne stare mame do leto dni starega dojenčka. Umorili so enajst ljudi. Štirje otroci so po naključju preživeli, od teh so bili trije težko ranjeni. Njihov dom je sedaj preurejen v muzej, v katerem slike in dokumenti pričajo o zločinih, storjenih nad Korošci, ker so se uprli načrtnemu nacističnemu uničevanju Slovencev. Na proslavi so srednješolci iz Celovca in kraja Moringen na Spodnjem Saškem predstavili raziskovalno nalogo Okno v pretekli čas. Obudili so spomin na usodo otrok in mladine starosti od 12 do 20 let iz Lepene in remšeniške ter lobniške doline, ki so bili izgnani na prisilno delo v koncentracijsko taborišče Moringen, 90 km južno od Hannovra. Dijaki so obiskali preživele izgnance in popisali njihove spomine na trpljenje v taborišču, kjer so kot otroci globoko pod zemljo delali v tovarni orožja. Ob zaključku proslave so člani Območnega združenja ZB NOB Zgornje Savinjske doline govornikom poklonili knjigo Samo en cvet, da bodo lahko tudi oni spoznali dogodke med NOB v naši dolini. Nato so se na povratku ustavili na pokopališču vželezni Kapli, položili venec in prižgali sveče na grobu žrtev pri Peršmanu in spomeniku koroških partizanov. Hvaležnost borcem za svobodo in žrtvam te borbe člane združenja kliče, da se bodo tudi v bodoče udeleževali takšnih spominskih slovesnosti. S.B. PORTRET IGRALKE: POLONA RIHTER Nekdo lahko stopi v prostor in molči kot grob, kljub temu se začnejo ljudje ozirati proti njemu. S poudarjeno osebnostjo napolni sobo in ljudje to začutijo. Ena od takšnih oseb je zagotovo ljubenska gledališka igralka Polona Rihter, ki je v zadnjih dveh letih pokazala poznavanje in obvladovanje čustvenih ekstremov, kar je za igralca bistveno. Za rojeno Ljubenko je samoumevno, da se je najprej preizkusila na prireditvah ob tradicionalnem Flosarskem balu. Potem je šlo strmo navzgor. Lani najboljša igralka v Gospe poslančevi po oceni strokovnega spremljevalca amaterskih gledališčnikov. Letosje uspeh ponovila, kar je težko predstavljiv uspeh tudi za profesionalne razmere. Pri igralski izpovednosti ne gre za nekakšen preprost stik s publiko, gre za zbujanje nekih energij, ki obstajajo, vendar jih lahko prikliče samo igralec. Igralska tehnika je samo obrtno znanje - bistveno je, da se naučiš vlogo misliti. Za Rihterjevo je vse, kar se ji je zgodilo v zadnjih dveh letih, plod skupinskega dela in prizadevanj in v tem dogajanju ima režiserka Urša Solar posebno mesto. »Za igralca je bistveno, da mu družina stoji ob strani. Ob popolnem zaupanju lahko nekaj storiš in življenje sta dve različni vesolji soji všeč ostre in zajedljive vloge, čeprav je po naravi pravo nasprotje, vendar trmasta in vztrajna. Karsi zamisli, hoče izpeljati, najrajši optimalno. Biti igralec je svojevrsten privilegij, še posebej na podeželskem odru. Na tistih deskah si preprosto drug človek. Odvržeš masko vsakdanjosti, prikličeš na dan vso svojo drugačnost, postaneš poseben, izjemen človek. Koje čarovnije konec, ko se spusti odrska zavesa in se znova odeneš v lupino, v kateri ostane skrito mehko, občutljivo jedro. Ljudje so potrebni smeha danes, ta trenutek, zato Polona Rihter ne gleda pretirano daleč naprej. Nima se za tako dobro igralko in v tem bistvu ostaja trdno na realnih tleh. Nihče še ni odkril formule, kako vzpostaviti energijo z občinstvom. Nekateri igralci to pač nosijo v sebi, drugi te danosti niso bili deležni. Rihterjevi je kristalno jasno, da so gledališke deske in življenje dve različni vesolji. Vsa resnična vsebina je v kvaliteti življenja, katero pri Rihterjevi izpolnjujejo vsi okoli nje. V prvi vrsti družina in starši, vsi igralski kolegi in režiserka Urša Solar. Vsem in vsakemu posebej Rihterjeva namenja premalo uporabljeno besedo, ki mnogim v resnici težko gre zjezika. Preprosto - hvala, in vtem je veličina uspeha Polone Rihter. Savinjčan Polona Rihter (foto: EMS) za svojo dušo. Če imaš podporo, si lahko suveren tudi v kočljivih prizorih,« razmišlja Rihterjeva, ki se zaveda, da gledalci v prvi vrsti ocenjujejo njo kot osebnost in komaj kdo njen gledališki lik. Pravi, da PORTRET IGRALCA: JOŽE REMŠAK - ZOTLER Revež je, kdor se ne zna smejati Čeprav se sam ne želi okronati za uspešnega človeka, pa je praktično neprekinjen smeh gledalcev v njegovih legendarnih gledaliških komedijah zanesljiv barometer njegove uspešnosti. Tako kot na odru gornjegrajskega amaterskega gledališča do gledalcev, je odkrit tudi do osebe, ki jo vsak dan zagleda v ogledalu. S pomočjo te lastnosti Jože Remšak - Zotler premaguje vse tegobe. Poleg umetniške izvirne ustvarjalnosti odlikuje njegove kreacije neposredna ljudskost in človeška toplina. Zotler seje v zadnjih letih s številnimi kreacijami velikih in malih vlog ne le povzpel v osrednjega igralca gornjegrajskega gledališča, temveč med odlične Igralce slovenskega amaterskega odra. Od leta 1966, ko seje prvič pojavil na odru in najstnik odigral starca v Pogodbi, je ustvaril dolgo vrsto različnih kreacij v drami in komediji, saj je razpon njegovega repertoarja izredno širok. Še posebej je potrebno poudariti njegovo komičnost, nič manj ni zanesljiv kot uslvarjalec zahtevnih dramskih vlog v klasičnem in novejšem repertoarju, prav tako pa v ljudski igri. Več kot trideset vlog je nanizal v štiridesetih letih, ponosen, da je smel biti ob velikih imenih gornjegrajskega odra, kot so Vida Cajner, Vika in Jože Remšak - Zotler (foto: EMS) Jože Venišnik, Lojze Mavrič In mnogi drugi. Večji vrag so režiserji, se široko nasmeji portretiranec, kot bi želel povedati, da ne misli resno. Največ igralskih veščin je pridobil od Andreja Kurenta, s hvaležnostjo se spominja Acija Urlepa in Anice Staknetove, že deset let pa mu greni igralsko življenje podpisani. Morda ali pa ravno zato so se globoko v njem ukoreninili liki Kantorja iz Kralja na Betajnovi, Sganarela iz Zdravnika po sili in Švejka iz istoimenske dramatizacije Haškovega romana. Ne samo njegove številne igralske stvaritve, h katerimje letos dodal še sugestivno in polnokrvno igralsko kreacijo Skopuha v Molierovi komediji in zanj dobil priznanje najboljšega amaterskega igralca na celjskem območju, ampak priljubljenost pri občinstvu daje Zotlerju motivacijo za prihodnost. Njegova skromnost ima družinske korenine. Nima se za umetnika, ki hodi med ljudmi z belo krizantemo. Pravi, daje obrtnik, ki zna igrati. V isti sapi pove, česar gledalci največkrat ne slutijo, da so njegove bolj ali manj uspešne vragolije največkrat rezultat dela celotnega igralskega ansambla. Pri tem pomenljivo omenja šep-etalke in soigralce, ki ga velikokrat šlepajo. Vendar njegovih sposobnosti obvladovanja odra in sebe samega ne more nadomestiti nihče. Savinjčan 6. POHOD PO POTEH ROBANOVEGA JOŽA Bukovnik poskrbel zn druženje tudi v današnjem času črticah in pesmih, ki so bile objavljene v Lovcu, Planinskem vestniku in Kmečkem glasu. V vsakdanjem življenju zadržan in skromen ni nikoli mislil na knjižno objavo svojih spisov, saj jih je pisal najprej zase, iz zavzetosti za izročilo svoje ožje domovine. Ob zaključku programa so se udeleženci do planšarije v Kotu, kjer je župnik Silvester Molan daroval mašo. Za tem je urednica Celjske Mohorjeve družbe Alenka Veber spregovorila o pomenu zgodb za današnji dan ter poudarila, da je Robanov Joža poskrbel tudi za druženje ljudi in sklepanje zanimivih prijateljstev. Dokaz za to je tudi veliko število udeležencev. Marija Šukalo PLANINSKO DRUŠTVO CELJE - MATICA Kocbekov dom je dočakal temeljito obnovo Člani Planinskega društva Celje - Matica so zaključili večji del prenove Kocbekovega doma na Korošici, in s tem planinski postojanki vrnili nekdanji sijaj. Dolga leta vremenskih vplivov so načela stabilnost zgradbe, investicija pa seje zaradi zahtevne obnove, lokacije, specifičnosti prevoza ter potrebnih sredstev prelagala iz leta v leto, pred tremi leti pa je bila vendarle sprejeta odločitev o začetku pripravljalnih del. ton. Vrednost vseh del brez vrednotenja lastnega dela In helikopterskega prevoza je 150.000 evrov, od katerega jih bo 40 odstotkov zagotovilo društvo iz lastnih sredstev, 31 odstotkov nepovratnih sredstev je zagotovila Fundacija za šport, večino materiala za fugiran- je in omete pa je donirala Kerna d.d. iz Puconcev. Pomemben prispevek pri financiranju obnove ima Planinska zveza Slovenije, ki je s Slovensko vojsko sklenila dogovorza brezplačen helikopterski prevoz gradbenega materiala. Irena Drobež Prvi julijski dan so si nekateri ljubitelji planin in narave popestrili s Po- preteklega stoletja sije Vršnik nam-hodom po poteh Robanovega Joža. V eno najbolj slikovitih alpskih dolih, reč prizadeval za zaščito Roba- V Robanov kot, sojih popeljali organizatorji, solčavsko turistično društvo novega kota kot krajinskega parka, in Celjska Mohorjeva družba. Svoja opažanja o naravi je strnil v 90 ton raznega materiala so morali pripeljati na Korošico za obnovo Kocbekovega doma (foto: arhiv PD Celje - Matica) Investicija je obsegala zahtevna dela, vse od konstrukcijskih posegov-vezave objekta, obnove fasade, menjave strešne kritine do montaže razne opreme in instalacij. Prenovili so tudi notranje prostore ter opravili manjša popravila. Z deli so pričeli že leta 2005, ko so zamenjali strešno kritino, montirali dodatne sončne celice za polnjenje akumulatorjev in zgradili lončeno peč v jedilnici. V letu 2006 je obnova zaradi odprave posledic snežne ujme v Logarskem kotu in na Okrešlju nekoliko zastala, letos pa so na vrsto prišla najobsežnejša dela. Obnova postojanke ni bila zahtevna le z gradbenega, temveč tudi z logističnega vidika. Ves potreben material za obnovo je na Korošico mogoče pripeljati le s helikopterjem, tega materiala pa je okrog 90 Pred Robanovo domačijo so v sončno jutro vabile citre Francija Robana, narodne in ponarodele pesmi je bilo slišati od solčavskih pevcev in pevk. Osnovnošolci in člani društva Slap so s svojimi recitacijami poskrbeli za smeh in razvedrilo. Fludomušne zgodbe izpod peres Robanovega Joža, ki so zbrane v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih planin, pa so obiskovalcem predstavili člani Kulturnega društva Franc Herle Solčava. O bukovniku Jožetu Vršniku, Robanovem Jožu, je spregovoril Nejc Slapnik. Že v začetku petdesetih let Preko sto pohodnikov se je podalo po poteh Robanovega Joža (foto: Marija Šukalo) James Frey Milijon majhnih koščkov Izpoved odvisnika nas prepričuje, da imamo usodo v svojih rokah in smo zmožni spreminjati svoje življen- - ' - ' « v.*r: 4t* Q 'v,.. • * v- A, . je. Sprememba pomeni soočenje s samim seboj, s svojimi stiskami, značajem, željami. Nikoli se ne dotakne le nas samih, temveč pomeni tudi spremembo odnosov z okolico. Človek je lahko odvisen od drog, alkohola, hrane, iger na srečo ...V vsakem primeru je odvisnik. Dneve preživlja enako. Zanj obstaja le obsedenost, popolna, silna, in nenehno pehanje, da bi zadovoljil svoje potrebe. Knjiga je pravzaprav avtorjeva lit-erarizirana avtobiografija, v kateri opisuje svoje občutke v času zdravljenja odvisnosti, svoje življenje, polno padcev in vzponov, strahu in nemoči, a tudi trme in vztrajanja na poti do želenega cilja. KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE V MOZIRJU OBHAJALI NOVO MAŠO Simon Slana podelil novomašni blagoslov V župnijski cerkvi sv. Jurija v Mozirju je letošnji novomašnik Simon Slana 15. julija ponovil svojo novo mašo. Slednjo je daroval 1. julija letos v svoji domači župniji Ljutomer. Simon Slana je sicer duhovnik murskosoboške škofije, v Mozirju poje preživel velik del šolskega leta 2005-06. V omenjenem letu je kot diakon v mozirski in šmihelski župniji opravljal prakso. V tem času je nabiral izkušnje pri delu z veroukarji, mladino, se vključeval v delovanje različnih skupin, spoznaval praktično delo na župniji in vsak dan sodeloval pri bogoslužju. Pri Mozir- janih, ki so njega in njegov pozitiven odnos do ljudi sprejeli odprtih rok, bo ostal zapisan v zelo dobri luči. Novomašnika je pri ponovnem prihodu v Mozirje pričakal slavolok in množica vernikov, ki so se z njim veselili njegovega novega poklica. O njem je pri maši spregovoril domači župnik Sandi Koren. Poudaril je odločitev, ki jo mora vsak novomaš-niksprejeti in se z namenom služenja ljudem odreči mnogim posvetnim stvarem. Simon seje zahvalil vsem, ki ga ob vsakem prihodu v Mozirje z veseljem sprejemajo. Čez par let pa čaka nova maša tudi domačina Tonija Brinjovca. Benjamin Kanjir ljučku dneva dobile svoje lastnike. Po besedah predsednice Turističnega društva Nazarje Vanje Hoftrauer, so organizatorji želeli skozi turistično FAMA 2007 V GRUŠOVLJAH narodopisno prireditev s prikazom starih navad in običajev prispevati k ohranjanju kulturne dediščine. Marija Šukalo Zanimiv izbor skladb Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje je v sodelovanju z mozirsko izpostavo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravilo četrti festival amaterskih narodno zabavnih ansamblov. Na Farni, kot so srečanje naslovili organizatorji, je prvo soboto v juliju na poligonu društva v Grušovljah nastopilo pet ansamblov, ki so po svojem »delovnem stažu« zelo mladi. Novomašnik Simon Slana (na sredini) je v Mozirju preživel velik del šolskega leta 2005-06 (foto: Benjamin Kanjir) 1. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH Ohranjanje kulturne dediščine Lesarski praznik, ki so ga v Nazarjah obeležili od 5. do 7. julija, je v sobotnem delu obiskovalce popeljal v preteklost, ko so ljudje les obdelovali ročno z enostavnimi mizarskimi in »olcerskimi« pripomočki. Pri domu kulture je potekal prikaz izdelave dekorativnih izdelkov, nazorski turistični delavci pod okriljem Muzeja Vrbovec pa so poskrbeli tudi za sejem izdelkov iz lesa. Na ogled in pokušino so bile kulinarične dobrote kmečkih žena iz nazorske občine. Veliko zanimanja so poželi Jegovnikovi s Črete, ki so obiskovalcem približali izdelovanje trsk za svetila. Po zatrjevanju gospo- darja Antona Strožiča so si tako svetili še pred dobrimi štirimi desetletji na poti v dolino. Da pletenje košev in košar ne bi utonilo v pozabo, še vedno poskrbijo Volerjevi iz Luč. Hiše so danes pokrite z moderno kritino, v preteklosti pa so bile mnoge v Šmihelu in širše pokrite s skodli ali šiklni, ki sojih pripravili pri Jesoniku. Na stojnicah niso manjkali niti okrasni izdelki iz lesa in različne igrice, ki so ob zak- Sobotna predstavitevje bila njihovo prvo tovrstno tekmovanje. Da pa so se nastopajoči na odru sprostili in premagali tremo, sta z zanimivim vodenjem programa poskrbela Mitja Grmovšek, voditelj oddaje Polka majolka, in mladi pevec Denis Kokol. Kot gostja večera je nastopila Sabina Žavcar iz Maribora V tekmovalnem delu so se z zanimivim izborom skladb in priredb predstavili Beli mačkoni, ansambel Kotnik, Bratje Šumečnik s prijatelji, Zavolovšek in Modri durtertrio Pero. Njihovi nastopi so bili vsak po svoje prijetna popestritev večera za številne obiskovalce. Glavno besedo je imela komisija v sestavi Simon Golo- bič, Tomaž Lešnjakter Damjan in Ivana Žvipelj, kije ansamble razvrstila v dve kategoriji. V prvi so nastopili tisti, ki so zaigrali skladbe različnih izvajalcev po svojem izboru, v drugi pa ansambli z lastno skladbo. Najvišjo oceno, ki je bila odraz splošnega vtisa, glasbene izvedbe tako instrumentalne kot vokalne in izbora besedila, je komisija namenila Bratom Šumečnik s prijatelji. Ti so letos iz Grušovelj odnesli pokal in priznanje za udeležbo. Enako nagrado so prejeli instrumentalisti v triu Pero, ki so predstavili lastno skladbo, a v svoji kategoriji niso imeli konkurence. Več kot stoletje stare skobelnike in mizarsko orodje hranijo pri Robidovih na Ljubnem ob Savinji (foto: Marija Šukalo) Na festivalu amaterskih narodno zabavnih ansamblov so Bratje Šumečnik s prijatelji dobili najboljšo oceno (foto: Marija Šukalo) PASTIRSKI PRAZNIK NA MENINI PLANINI Volovska sreča pastirjevi vnukinji Peklenska vročina, množica obiskovalcev in njihova družabnost sozaznam-ovali nedeljski, deseti po vrsti, pastirski praznik na Menini planini. Lastniki živine se tokrat niso obremenjevali z vprašanjem odnosov z lastnikom pašnikov, ljubljansko nadškofijo, niti, ali je pošteno, da imajo pašnike namesto v lasti, »samo«vbrezplačno trajnem zakupu. Nedelja je bil časza pastirski program, ki je po odzivu prisotnih sodeč izpolnil večino pričakovanj. Glavni igralec rulete se je skoraj celo uro odločal, kdo bo postal njegov novi lastnik (foto: EMS) Kot v preteklem desetletju je tudi tokrat pritegnila največjo pozornost volovska ruleta. Preprosta, vendar dodelana pravila igre dajejo »glavnemu igralcu« precej možnosti manipulirati s pričakovanji vseh, ki kupijo srečko za glavni do- bitek. V prostoru z narisanimi in oštevilčenimi kvadrati se mora žival podelati, njegov lastnik pa postane kupec srečke s številko polja, v katerega vol opravi veliko potrebo. Vol je očitno dobro razumel bistvo celotne igre, sajje množico, kije nestrp- Nova lastnica Zala Čanžek Časi je prepričana, da bo stari ata dobro skrbel za njenega vola (foto: EMS) no čakala na »rezultat«, pustil čakati skoraj celo uro, preden se je odločil, da postane njegova bodoča lastnica enajstletna Zala Čanžek Časi. Slučaj je hotel, daje nova lastnica vola vnukinja dolgoletnega pastirja na Menini Franca Časla. Letos se na meninskih pašnikih pase 270-glava čreda, od tega je 33 konj. Zala Čanžek Časlje pogumno povedala, da bo vol ostal v varstvu starega očeta do jeseni, do takrat se bodo doma odločili o njegovi usodi. Pastirji so se za jubilejno prireditev dobro pripravili in organizirali številne družabne igre. Ob ustaljenih so za vse, ki letos praznujejo petdeseti rojstni dan, pripravili preizkus v poznavanju zdravilnih in ostalih rastlin, ki rasejo na Menini planini. Največ znanja je pokazal Janez Mavrič iz Bočne, ki je od tridesetih pravilno uganil imena 21 rastlin in si za nagrado prislužil kravji zvon. Savinjčan PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Stare brizgalne zopet na delu V Radmirju so v soboto, 14. julija, člani domačega prostovoljnega gasilskega društva že petič pripravili tekmovanje s starimi motornimi in ročnimi brizgalnami. Od petnajstih prijavljenih je sodelovalo enajst ekip, od tega tri ženske in osem moških, med katerimi je domače društvo sodelovalo izven konkurence. Domače društvo prostovoljnih gasilcev je sodelovalo izven konkurence (foto: Irena Drobež) Tekmovalci so vajo lahko izvedli z ročno ali staro motorno brizgalno, starejšo od 50 let. Čas izvedbe vaje ni bilo edino merilo, saj so lahko tekmovalci veliko dodatnih točk pridobili na račun povprečne starosti enote, starosti gasilske tehnike in opremljenosti ekipe. Dokazali so, da starinske čelade, sablje, trobente, predvsem pa stare brizgalne ne služijo samo obujanju spominov na preteklost, ampak da ta tehnika deluje in je še vedno pripravljena za pomoč sočloveku. V vaji z ročno brizgalno so se najbolje odrezali veterani iz Gornjega Grada, sledili so Šentjurčani, ki so imeli v svoji vrsti najstarejšo ročno brizgalno iz leta 1876. Gornjegra- jske gasilke, ki so bile najmlajše udeleženke tekmovanja, v tej konkurenci niso imele izzivalk. V vaji s staro motorno brizgalno je največ spretnosti pokazala ekipa iz Paške vasi, pri ženskah pa so slavile Šoš-tanjčanke. Gasilkam iz Grušovelj je najstarejša motorna brizgalna izpred 82 let na začetku povzročala nekaj preglavic, vsekakor pa so s svojim nastopom in starinsko opravo poskrbele za odličen umetniški vtis. Priznanje za najstarejšega nastopajočega gasilca je iz vrst pobre- ških gasilcev prejel še vedno čil in zdrav 84-letni Alojz Jeraj. Prireditve se je udeležila tudi predsednica Gasilske zveze Velenje Flelena Brglez, naloge sodnikov pa sta se med drugimi opravljala predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in regijski poveljnik Franc Finkšt. Slednji je na podelitvi izrazil spodbudo takšnemu načinu tekmovanja in željo, da bi prihodnje leto k temu pritegnili še sosednje društvo. Irena Drobež Gasilke iz Grušovelj so s svojim nastopom in starinsko opravo poskrbele za odličen umetniški vtis (foto: Irena Drobež) naši posebneži Piše: Aleksander Videčnik Nekoč je imela vsaka vas svojega posebneža. Danes so seveda povsem drugačni časi in so takšni ljudje le še redko znani. Resje, da smo med seboj zelo različni, da imamo vsak svoje navade, da smo morda tudi duhoviti, toda tedaj, ko so bili dnevno na poti "potovci", brezdomci in beračije bilo zelo pestro in zanimivo. Potovci so ponekod prinašali iz mest kakšne potrebščine, zdravila in druge reči, ki sojih ljudje pri njih naročali, prinašali pa so tudi novice iz drugih krajev in iz mest. Tudi rokodelci, ki so bili vštiri, so bili dobrodošli na oddaljenih kmetijah, marsikje so rekli, da so k hiši prinesli "življenje" v času, ko so bivali in delali pri kmetih. Seveda je vse to že daleč nazaj, domala pozabljeno. So pa duhovitosti posameznih ljudi, ki so se ob njih naši predniki razvedrili, še danes omembe vredne. Nekaj teh zgodb in pripovedi smo vendarle ohranili kot zanimivo ljudsko izročilo. V dolini sta bila gotovo zelo znana cigana Pavlek in Urška. V Mozirju Repnek, v Bočni Krveska Zeta, v Solčavi Nikolaj, v Primožu Kranjska Franca, Mahu, Po-lavski Matija in seveda še mnogi drugi. NEKAJ IZ REPNEKOVIH VISTORIJ V Mozirju je živel Jože Pečnik, kije bil znan pod domačim imenom Repnek. Bilje izreden govorec in odrezav pripovedovalec. Po poklicu je bil tesar, doma pa je bil ob cesti proti Šmihelu, desno na griču. Rodil seje 11. aprila 1905, umrl pa je 15. februarja 1970 v Mozirju. Bil je zborovski pevec, nastopal v gledališki skupini, po postavi je bil visok in suh, gibal seje v stalni družbi Tina, Joža in Tona. Nenazadnje je bil znani pustnak, kar je v Mozirju od nekdaj nekaj pomenilo. Mozirjani so vedeli, da pogosto gasi žejo, zato mu niso ničesar zamerili, kar je kvasil v opitem stanju. PLESKATI BI MORAL Kadarje bil Repnek brez denarja, je veliko obljubljal, sprejemal je najrazličnejša dela, daje le padlo kaj dinarjev v žep. Seveda je rad več obljubil, kotje zmogel postoriti. Remšetova mati se je nekoč z njim dogovorila, da ji bo prebelil klet, dala mu je tudi nekaj "na roko", da bi delo čim prej opravil. Toda prav tedaj je imel obdobje, ko mu ni bilo dosti do dela. Ko ga le ni bilo k Remše-tovimje mati negodovala, daje obljubil, pa nič naredil. In ko sta se nekoč srečala v trgu, ga je mati pobarala, da je denar sprejel, delati pa niti ni začel. Repnek je brez vsake zadrege izjavil: »Vidiš Roza, kako je zateglo. Srečujem letake, ki sem jim jaz dolžan, nikakor pa ne tistih, ki bi bili meni dolžni.« Dobra mati seje od srca nasmejala, saj bi morali tistega, ki bi bil Repneku dolžan, z lučjo pri belem dnevu iskati. Resnici na ljubo je Repnek delo pri Remšetu le opravil, toda koje bil "prost". VINSKO UTRUJEN Bilo je spettato, daje nekaj dni obiskoval gostilne v trgu. Zvečer seje zelo "utrujen" vračal proti domu. Pot ga je vodila mimo Krahlna, pa si je tam pod košato hruško privoščil malo oddiha. Utrujenost je naredila svoje - kmalu je trdno zaspal. Zleknil se je počez čez pot. Sosed seje vračal domov in naletel na spečega in trpečega Rep-neka. Vprašal ga je: »Ja, Joža kaj pa delaš tu na tleh?« Repnek iz spanja prebujen je zvedavo ogledoval okoli sebe in končno ugotovil: »Ta prekleti regrad iščem, pa ga do pomladi najbrž ne bom našel.« Koje na poti domov zaspal,je bila namreč jesen. PUSTNAK PA TAK Mozirjani so vsako leto ob pustu pričakovali, da si bo Repnek spet nekaj posebnega zmislil. Že kar jasno je bilo, daje bil navzoč pri vseh dejanjih od začetka do konca. Nekoč seje pojavil z vpadljivo pričesko, pol glave je imel obrite, pol pa ne. Nihče si iz tega ni belil glave, rekli so le: »To je pač Repnek.« PISATEU SE JE ZMOTIL Tudi na gledališkem odru seje pogosto pojavljal in ljudje so rekli, daje bil posrečen igralec. Nekoč je na predstavi pozabil besedilo, ljudje so menili, da zaradi maliganov. Govoril je na pamet in posrečeno odigral svoj prizor. Režiser ga je vendarle vprašal, odkod mu novo besedilo, Repnek pa je kar hitro našel odgovor: »Seveda sem skrbno preštudiral besedilo, pa se mije zazdelo, da se pisatelj najbrž zmotil, pa sem ga popravil.« REPNEK IN URADNIKI Odkrito je mrzil občinske uradnike. Vedno znova je vedel o njih povedati kaj zbadljivega. Nekoč seje pojavil pri občinskemu tajniku in se mu ponudil v službo. Pravili so, da seje ob tem hudo resno držal. Tajnik gaje smehljaje vprašal, kaj bi želel in zmogel delati na občini. Repnek mu je hitro odgovoril: »Skozi okno bi gledal, kot dela večina vaših in koleke bi limai. Vse to znam tudi jaz, pa ceneje bi vam prišlo, kot pa vaši uradniki.« PONOČNO ISKANJE Domačin naleti na Repneka sredi noči, ki se sklanja in nekaj išče po trgu. Mislil sije, daje revež pač nekaj izgubil in sedaj to išče. Vljudno ga je vprašal: »Kaj pa iščeš Repnek?« Kmalu je odgovoril: »Ključ sem izgubil « Prijazni sotržan ga vpraša: »Kje si ga pa izgubil?« Repnek pa ves zaskrbljen odgovori: »Tam pri Vratanarju nekje.« Sogovornik seje začudil: »Kaj pa potem iščeš tod okoli, kakih 200 metrov daleč od Vratanarja?« Seveda je imel Repnek spet zadnjo besedo: »Koje pa le tule javna razsvetljava.« Veliko je zgodb, ki govore o Repneku. Najboljša je tista, ki pripoveduje, kako je v pasionski igri igral desnega razbojnika, moral bi govoriti tole besedilo (priprošnja Kristusu): »Spomni se name, ko prideš v svoje kraljestvo.« Besedo "svoje" je spremenil v "moje". Seveda so gledalci ta spodrsljaj opazili in mu ga velikodušno oprostili, saj so vedeli, daje pred predstavo pri Grabnerju posedel in za "korajžo" nekaj malega popil. Sščemo stare fotografije Mozirje fotografirano iz zvonika župne cerkve. Sliko iz leta 1936 hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Nasveti, Oglasi Kako otrokom priljubiti sadje? MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano »Naš otrok ne mara sadja,« večkrat rečejo starši, babice in dedki. Vprašajte se: Zakaj? Razmišljajte o načinu vašega življenja, o načinu prehrane, o vašem osebnem odnosu do sadja in zelenjave. Ne imejte občutka krivde, vsaj pri manjših otrocih lahko še marsikaj spremenite. Da ne? SADJE IMEJTE NA OČEH Doma vedno imejte sadje na vidnem mestu. Pomaranče, mandarine, kivi, banane, jabolka, kaki... Imejte vedno vsakega nekaj kosov v skledi ali košari na kuhinjskem pultu ali mizi, skratka tam, kjer vam »bo na poti«. Menite, daje sadje drago? Seveda ni ravno poceni, vendar ga kupite namesto delikates, čipsov, čokolad, keksov, pekovskega peciva in tako ne boste porabili nič več denarja kot sicer. Nikoli ne zložite sadja v hladilnik, ker boste nanj pozabili. Saj veste: daleč od oči, daleč od srca. Poleg tega je za uživanje bolj primerno sadje sobne temperature. ODRASLI BODITE ZA VZGLED Vse sadje dobro operite, tudi kle-mentine, banane. Nemogoče je olupiti neoprano pomarančo, ne da bi nečistoče s površine zanesli na krhlje. Izjema je tisto sadje, ki si ga otroci ne morejo sami pripraviti za uživanje, na primer ananas, kivi, vendar tudi to sadje pred pripravo operemo ali si umijemo roke pred rezanjem olupljenega sadeža. Vas imajo otroci najraje na svetu, vas občudujejo, ker vam zaupajo in se z vami počutijo varne. Vi ste nji-hovijunaki in bodite jim vzgled. Vsak dan skupaj z otroci jejte sadje. To je najlažja pot do uspeha. Nimate časa? Niste lačni? To preprosto ne drži. Vedno je kdo od odraslih kakšno urico na dan z otrokom in tedaj otroktudi malica, kosi ali večerja. Ne razmišljajte o sadju kot dodatku. Sadje naj bo samostojen obrok, kajti otrok ne more pojesti klasičnega obroka in zraven še sadež. Za prebavo vsake vrste hranil (ogljikohidratna, beljakovinska, maščobna živila) naše telo na poti od ust do želodca proizvaja drugačne encime in vsakdo lahko najbolje prebavi eno vrsto hrane hkrati. Zatorej pripravite sebi in otroku vabljiv sadni obrok. Na velik krožnik naredite rožico, veseli obraz, gobico, avto in podobno iz delov sveže narezanega sadja. Povabite otroka k mizi ali pa se z njim usedite na kavč. Otrok se bo vaše umetnine zelo razveselil. Kmalu bo tudi sam imel idejo, kaj bi lahko naredili iz sadja, mogoče vam bo želel že jutri celo sam pomagati pri pripravi obroka. Pripravite toliko, da bosta pojedla (na primer obraz iz ene mandarine, narezane banane in kivija). Jejte z vilicami (razvijanje spretnosti), če ne gre, pa z rokami. Pomagajte mu jesti: če mu gre stvar dobro v želodček, jejte vi manj, sicer pa več. Naslednji dan lahko količino povečate. Obrok naj bo vedno čim bolj sveže pripravljen (da ne oksidira). Vedno ga pojejte do konca - prazen krožnik je rezultat uspeha. PRIPOVEDUJTE ZGODBICE Otroku povejte, da je v sadju zelo veliko koristnih vitaminov in mineralov (poveste mu lahko celo ime in presenečeni boste, ko vam bo vaš triletnik morda že naslednji dan povedal, daje vsadju vitamin C in kalcij). Otrokom, ki vsak dan jedo sadje, zrastejo mišice. Nikoli niso bolni, zato se lahko veliko igrajo. Imajo močne kosti in dobro rastejo. V družini lahko pomagajo pri delu (ki je primerno njihovi starosti). Nato z družino skupaj počnejo kaj prijetnega - na primer pripravljajo sadno solato. RAZVAJAJTE S SADJEM Otrokom kupite sadje za nagrado. Sami naj ga izberejo in pomagajo stehtati. Opuščajte slane prigrizke in sladkarije, ki so tako eni kot drugi polni aditivov in visoko predelani proizvodi, zato otrokovemu zdravju in njegovemu odnosu do hrane škodijo. Na vrata lahko nalepite list papirja, nanj nekaj narišete in na dele muce ali marjetice, ali traktorja napišete datume, nato pa skupaj z otrokom vsak dan, ko poje sadni obrok, pobarvate del risbe (enaka metoda je uporabna pri navajanju na čistočo, pri učenju seštevanja ali poštevanke in podobno). Sadju nekega dne dodajte nariban ali na palčke narezan rdeči korenček. Kmalu boste vašega otroka navdušili še nad zelenjavo. Razmišljajte, potrudite se za otrokovo zdravje in ne recite, da nimate časa, ker to lahko naredite mimogrede. Presenečeni boste, kako dobro vam bo šlo, zlasti če boste tako delali že od malega. To bo otroku dota za vse življenje. Kinder jajčko ali drugo sladkarijo kupite izjemoma, le tedaj, če je otrok z vami v trgovini in se temu ne morete izogniti. Že doma mu povejte, da lahko gre z vami, če bo izbral le eno stvar. Če ima svoj denar, naj varčuje za kolo, smuči (skupaj z otrokom določite cilj, pri čemer vi s pametno razlago vodite otrokovo razmišljanje in njegove želje). Hrana naj ne bo cilj življenja, pač pa le nujno gorivo za doseganje drugih ciljev. V prostem času ne nakupujte, pač pa pojdite na sprehod v naravo, na vožnjo s kolesom, delajte kaj koristnega. Želim vam veliko uspeha. Šport center PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savhji Tel. 03 838 10 30 GSM 041 752 111 Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Vse dodatne informacije na telefonski številki 041/752-111. VAS VABI NA TURNIRJA V MALEM NOGOMETU 7. MEMORIAL GREGORC-IPAVEC, KI BO V SOLČAVI, 27. julija 2007, S PRIČETKOM OB 17. uri ŽREB BO V ČETRTEK, 26. julija 2007, OB 19. uri V ZADRUŽNEM DOMU SOLČAVA. Startnina znaša 25 €/ekipo NAGRADE: I. MESTO: POKAL + PREHODNI POKAL II. MESTO: POKAL III. MESTO: POKAL PRIJAVE IN INFORMACIJE: 051-436-692 Marjan 031-600-591 Miloš I TERNA 4. ŽENSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU, KI BO V SOLČAVI, 28. julija 2007, S PRIČETKOM OB 17. uri PRIJAVE ZBIRAMO DO PRIČETKA TURNIRJA. NAGRADE: I. MESTO: POKAL II. MESTO: POKAL IO. MESTO: POKAL PRIJAVE IN INFORMACIJE: 051-331-356 Jasmina VABLJENI! DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Delo in zabava gornjegrajskih upokojencev Gornjegrajski upokojenci so se udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Mariboru, dan pa so izkoristili tudi tako, da so se po uradnem delu srečanja odpeljali v Vito-marce, kjer so imeli na turistični kmetiji Pri kapeli kosilo. Za tem so se zbrali v vinski kleti, kjer so zvedeli kakšno novost o vinu, seveda pa so le-tega tudi pokusili. V prijetnem vzdušju ob petju in spremljavi harmonike so se proti večeru vrnili v Gornji Grad, vendar so že spotoma načrtovali nove aktivnosti in izletniške cilje. Pred njimije srečanje zgornjesav-injskih upokojencev, piknik, izlet in ostale redne aktivnosti - ročnodel-ska sekcija, ustanovili so pohodniško sekcijo, če bo padla še kakšna dobra ideja, bodo tudi to v okviru možnosti realizirali. Kljub poletnemu času so upokojenci vedno zagnani za delo, mogoče zato, ker nimajo dopusta. Karlina Mermal Gornjegrajski upokojenci na poti v Maribor DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Poletno druženje zn dušo in telo Najstarejšim ljubenskim upokojencem so namenili še posebno pozornost (foto: Franjo Atelšek) Poletje, čas piknikov, družabnih srečanj in razvedrila so prvi julijski četrtek v ta namen izkoristili tudi ljubenski upokojenci. V idiličnem okolju ribiškega doma na Ljubnem so se zbrali na tradicionalnem, že šestnajstem pikniku. Vsakoletno poletno snidenje članov najštevilnejšega Ijubenske-ga društva je tudi letos pritegnilo veliko upokojencev, ki se radi udeležujejo tega srečanja. Vzpodbudne pozdravne besede predsednika društva Franja Povha, ki s svojo hudomušnostjo vedno pripomore k dobremu razpoloženju, tudi letos niso izostale. Prav tako je prisotne kot vsako leto pozdravila županja Anka Rakun. Tople besede, na- menjene občanom v zadnjem življenjskem obdobju, zmeraj najdejo svoje mesto v srcih ljudi, ki se veselijo tega vsakoletnega dogodka. Poleg okusnih in slastnih dobrot, za katere poskrbijo marljivi organizatorji, je v ospredju vedno tudi bogat srečelov, za najstarejše pa poskrbijo s skromnimi darili. Dobra volja, kije zvezda stalnica podobnih srečanj ljubenskih upokojencev, je tudi tokrat začasno pregnala vsakdanje skrbi, s čimer je poplačan ves trud organizatorjev. Za malo kratkotrajne nevšečnosti je poskrbelo le muhasto vreme, ki pa celotnega vzdušja med starimi prijatelji ni pokvarilo. Franjo Atelšek LJUBNO OB SAVINJI Karavanu motoristov pri Mimi Med tistimi, ki vsako leto znova težko čakajo tople poletne dni, so tudi motoristi, najpogumnejši med njimi pa svojih jeklenih konjičkov ne pospravijo niti pozimi. Še pred leti je veljalo pravilo, da je treba jeseni motorje pospraviti v garaže in jih spomladi pripraviti za novo sezono. Najbolj zagrizeni ne zamudijo nobene priložnosti in se odpeljejo na srečanja doma in v tujini. Nekaj je tradicionalnih, med njimi tudi v Mozirju, katerega posebnost je, da se vsi udeleženci odpeljejo na Ljubno ob Savinji, kjer jih v svoji gostilni Na Produ pričaka Marija oziroma Nad težkimi motorji niso navdušeni samo moški, ampak tudi lepa dekleta (foto: EMS) Mirna Podkrižnik. Zabave motoristov so se v zadnjih letih uveljavile po vsej Sloveniji. Vedno je poskrbljeno za zadosti hrane in pijače, nikoli ne manjka dobre glasbe, skoraj obvezna točka druženja pa so tudi motoristične igre. Pri Mimi je seveda drugače, saj gre za prijateljski, skoraj obredno spoštljiv obisk, na katerem je časa samo za osvežitev in krepak pozdrav. Mirna pravi, da so pri njej dobrodošli motoristi, ki jeklene konjičke upravljajo z glavo in se zavedajo, da cesta ni poligon za razkazovanje in bahanje. Savinjčan ■ PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO Praznovanje na Travniku Člani ljubenskega planinskega drušlva so junija pri koči na Travniku pripravili skromno slovesnost ob praznovanju 55. obletnice delovanja društva. Želja vodstva ljubenskih planincev, da tega dne na njihovo priljubljeno planinsko postojanko privabijo vsaj 55 pohodnikov, seje v polni meri uresničila. Čudovito sončno vreme je bilo kot nalašč za prijeten planinski pohod, ki so ga nekateri pričeli že na Ljubnem, drugi pa so si izbrali krajše poti do Travnika. Na cilju jih je pričakala ekipa domačih planincev, ki so obiskovalcem postregli s toplim okrepčilom, za povrh pa še s srnjakovim golažem. Skupno število pohodnikov je krepko preseglo želeno število, petinpetdeseta vpisana v tamkajšnjo vpisno knjigo pa je bila komaj petnajstmesečna Izabela Škotnik, ki je ob tej priložnosti prejela simbolično darilo - pohodne palice - kiji bodo prijeten spomin na simbolično obletnico ljubenskih planincev ob dnevu državnosti leta 2007. Franjo Atelšek Petnajstmesečni Izabeli Škotnik so podarili pohodne palice (foto: Franjo Atelšek) GORNJI GRAD Gasilsko tekmovanje Prostovoljno gasilsko društvo Nova Štifta je zadnjojunijsko soboto pripravilo občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad. Tekmovanja seje udeležilo 16 ekip iz PGD Nove Štifte, Gornjega Grada in Bočne. Pionirji in pionirke so izvedli vajoz vedrovko, mladinci in mladinke vajo z ovirami, člani in članice vajoz motorno brizgalno v suhi izvedbi ter veterani in veteranke vajo s hidrantom vsuhi izvedbi. Vse starostne kategorije so se pomerile tudi v štafetnem teku na 300 metrov. Med pionirji in mladinci so se najbolje odrezali domačini iz Nove Štifte, med pionirkami in mladinkami pa predstavnice iz Bočne. V članskem tekmovanju so se prav tako najbolje izkazali člani in članice B iz Bočne, članice A pa iz Gornjega Grada. Med veterani je slavila ekipa iz Gornjega Grada, med veterankami pa ekipa iz Bočne. Irena Drobež PLANINSKO DRUŠTVO LUČE Pod najvišjim slovenskim očakom Skupina lučkih pohodnikov na Planini Jezero (foto: Alenka Kos) Člani Planinskega društva Luče so junija izvedli planinski pohod na Sedmera jezera. Skupina dvajsetih pohodnikov je preživela lep dan v Julijskih Alpah. Planince je pot vodila mimo Planine Jezero, Dednega polja in preko Štapc do koče pri Sedmerih jezerih ter nazaj preko Prodov do izhodiščne točke. Sončen poletni dan je poleg čudovitega razgleda na številne vrhove obogatilo pisano gorsko rastlinstvo, kjer so izstopali čudoviti cvetovi zlatih jabolk. Skupina pohodnikov je dan zaključila v Bohinju, na Ukancu, kjer so ob prijetnem druženju kovali načrte za nadaljnje izlete. Andreja Urh »ŠRANGA« V ŠENTJANŽU Jure je dobil Stašo po pravični poti odkupa Šentjanški fantje so 30. junija organizirali »šrango«, saj je v zakonsko zvezo vstopala njihova soseda Staša Rakun. Seveda so se odločili, da jo njenemu izvoljencu Juretu Rojtnu iz Gornjega Grada ne dajo kartako. Postavili so »šrango« in dokler niso bile vse formalnosti opravljene, mu drage Staše nismo pustili odpeljati. Juretovi odgovori na zastavljena težka in zavita vprašanja so ceno za bodočo nevesto vseskozi dvigovali ali nižali. Vpraš- anja so bila take narave, da so bodočemu ženinu povzročala kar nekaj težav. Končno so se le nekako pogodili za ceno. Seveda ni bila nizka, saj so šentjanški fantje že vse od Stašinega otroštva zelo pazili nanjo. Na končuje moral prerezati še hlod z zelo staro žago, da jo je lahko odpeljal na civilno in nato na cerkveno poroko. V Šentjanžu ni bilo »šrange« že blizu 20 let, zato se domačim fantom zdi zelo pomembno, da se ta tradicija ohranja. Marko Rakun Da je ženin prišel do neveste, je moral prerezati hlod z zelo staro žago TOLKEC SOV V LOKAH PRI MOZIRJU Veliko smeha in zabave Enkrat letno člani Športnega društva Loke organizirajo šaljive športne igre Tovkec šov. Že šestič zapored na starih kmečkih igrah kljub manjši udeležbi ni manjkalo smeha in dobre volje V vročih popoldanskih urah so se pomerile štiri mešane ekipe in preizkušale svoje sposobnosti v različnih vaških igrah. Tokrat ni bilo organiziranega turnirja v nogometu in odbojki, zato so se ekipe najprej pomerile v spretnosti in hitrosti Tekmovalke so se dokazale v spretnosti nošenja vode, tekmovalci pa tekmovalk (foto: Ditka Plesnik) Tudi skakanje v vreči ni bilo mačji kašelj (foto: Ditka Plesnik) na poligonu ter natančnosti v metanju podkev. Prava mera izziva seje pokazala pri žaganju drv, hoji s hoduljami in vlečenju vrvi. Največ smeha je požela »molža krave«, ki se ni izkazala za preprosto. Za pravo izločanje adrenalina med obiskovalci pa so poskrbeli s kravjo ruleto in žrebanjem praktičnih nagrad. Tajnica Športnega društva Loke Adrijana Er-menc ni imela lahke naloge, koje skrbela za pravilno vodenje in točkovanje ekip, saj so se vse odrezale odlično. Pokal za prvo mesto je osvojila Lepa Njiva, drugo je pripadlo ekipi Juhu na tretje mesto pa seje uvrstila ekipa Six Pack. Ditka Plesnik GORNJI GRAD Gobarska sreča Izkušeni gobarji, kijih tudi na Gornjegrajskem ni maio, vedo povedati, da obstajajo gobe takšne ali drugačne, v veliki večini so te užitne, večinoma imajo vse rade nekoliko bolj vlažno zemljišče v gozdu, predvsem pa sovražijo sušo. Gobarji pravijo, da so v tukajšnjih gozdovih pokukale iz zemlje v glavnem zlato rumene lisičke in le tu in tam kakšen goban. Ni vzroka, da ne bi verjeli, zato je bilo presenečenje Mirka Brezovnika toliko večje, koje pred dnevi po pogorju nad Gornji Gradom ugledal skupino zdravih jurčkov. Ker so jurčki moškega spola, seje Brezovnik strinjal, da z gobani stopi pred fotoaparat hčerka Klavdija, tudi sama navdušena gobarka. Savinjčan Klavdija Brezovnik z jurčki, ki so prekrižali pot očetu Mirku (foto: EMS) r -mr*avod ' zaTKŠM -W/ MOZIRJE JZ TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksmifflsiol.net www.ztksm-mozirje.si Izbor turističnega spominka -spodbuda za vnaprej Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje je dne 3.7.2007 preučil prejete ponudbe za najboljši turistični spominek Mozirja v letu 2007, Prijavilo seje 5 avtorjev s skupaj 17-timi predlogi, ki so na prvem javnem natečaju za najboljši spominek Mozirja v letu 2007 sodelovali na podlagi javno objavljenega razpisa dne 10.5.2007. Vsem sodelujočim se komisija lepo zahvaljuje za sodelovanje. Komisija je soglasno odločila, da ne bo podelila nobene nagrade. Med ponujenimi predlogi namreč ni prepoznala izdelka, ki bi v celoti izpolnjeval vsa merila za izbor. Seveda je prvi razpis predvsem spodbuda, da s skupnimi močmi poiščemo turistični spominek Mozirja, ki bo dovolj prepoznaven za sam kraj in bo izhajal iz kulturne dediščine, bo uporaben in primeren tako za turiste kot krajane Mozirja. Lahko bi bil tudi ustrezno protokolarno darilo. Denar, ki je bil predviden za nagrade bo zavod uporabil jeseni letos za izobraževalno delavnico na okroglo mizo na temo: Kaj je dober spominek? (Poročilo Komisije in Sporočilo za javnost sta v celoti objavljena na www.ztksm-mozirie.si ) Program oživitve trškega jedra Konec tedna vas vabimo v Mozirje. Pridružite se nam v soboto, 21. julija ob 20.30 na citrskem večeru v izvedbi Dua Kati na Trgu osamosvojitve ter na nedeljsko jutro, 22. julija od 8. do 12. ure, obiščete kmečko tržnico v Mozirju. Novi nadzorniki iz politike Dobili smo tudi nove nadzornike, in sicer: predsednik Sveta Zavoda je postal Peter Coltnik (Lista prihodnosti), njegov namestnik Jožef Jelen (SD), člani pa: Darja Planinšek (LDS), Mojca Finkšt (SLS) in Peter Sirko (Lista za Mozirje). Zavod še ne upravlja z športnimi in kulturnimi objekti Zavod bo po zgraditvi nove športne dvorane v Mozirju le-to prevzel v upravljanje in javno objavil tudi pravilnike o najemu in možnostih koriščenja dvorane tako za društva kot v komercialne namene. O dokončni vzpostavitvi delovanja Zavoda, torej, da začne upravljati ključne športne in kulturne objekte, ki so v lasti Občine Mozirje naj bi na koncu odločali občinski svetniki na predlog nadzornikov Zavoda. Ena od ključnih nalog podobnih Zavodov v Sloveniji je prav v tem, da upravljajo s ključno športno in kulturno infrastrukturo, ki je v lasti občine, medtem ko se društva ukvarjajo z ustvarjanjem in realizacijo prostovoljne dejavnosti športne in kulturne vsebine, ne pa z upravljanjem objektov. Turizem smo ljudje in turisti že dolgo ne prihajajo več zaradi nočitvenih zmogljivosti nekega kraja, temveč zato, da v kraju tudi kaj doživijo: le kulturno, športno, turistično razgiban kraj lahko privabi več turistov! TIC Mozirje v okviru Zavoda je med poletno sezono odprt »svetek in petek« V TIC Mozirje lahko brezplačno dobite novo slovensko-angleško različico brošure Mozirje. Kupite pa lahko tudi novo, malce šaljivo mozirsko razglednico ter majico »Razgibajmo Mozirje«. Torej: razgibajmo Mozirje skupaj: v dobro Mozirjanov in turistov! Najboljši pri županu Manca Špik je v svojem tretjem nastopu na festivalu Melodij morja in sonca končala kot velika zmagovalka. Na jubilejnem 30. MMS, ki I je potekal v preteklih dneh v Avditoriju Portorož, I je prepričljivo premagala vso konkurenco. Skladbi Baila Baila Baila so radijske postaje namenile NEVERJETNO PROSTOREN. NISSAN NOTE. OD 11.900 €/. SHIFTJamily life )Q_, R.L.S. Levec, d.o.o., lev Fč~ Levec 56/c, Petrovče Telefon: 03/425-45-22 največ točk, avditorij in strokovna žirija so jo postavili na drugo mesto, visoko pa je bila tudi po telefonskem glasovanju gledalcev. Vse skupaj je bilo dovolj za zmago. Sicerje Manci Špik skladbo Baila Baila Baila napisal njen producent Raay (tako glasbo kot aranžma), besedilo pa Trkaj. Štajerski trojec Skuter je že nekaj časa govoril o težavah z imenom, saj obstaja v Nemčiji skupina z zelo podobnim imenom. Slovenska skupina je ves čas trepetala pred tožbo na sodišču, sedaj pa so se njihove more glede imena končale. Postali so Skater. V preteklem tednu so namreč med mnogimi predlogi o imenu izbrali novo ime, predlagatelja le-tega pa nagradili tako, daje lahko preživel cel vikend s skupino na nastopih. Tako domača založba Nika Records kot Warner Music lahko sedaj snujeta načrte za izid albuma, prodaje mpSjevin ringtonov po celem svetu, kajti vse promocijske zadeve so za šest mesece popolnoma zastale. Alenka 21. julija praznuje svoj 4. rojstni dan Adrijana Naj ti zvezda sreče sveti vse povsod, kamor vodila te bo tvoja pot. Vse najboljše za tvoj rojstni dan! To ti iz srca želimo ati, mami in babi 22.7.2007 Rudi in Anica Stakne Rudiju za abrahama in Anici za 49. rojstni dan želimo še veliko zdravja, uspeha in veselja. Rijavčevi Organizacije, Ljudje in dogodki MESTO OTROK NA GOLTEH Kinologi na obisku Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je konec junija na Golteh organizirala mesto otrok. Projekta se je udeležilo okoli 40 otrok, ki so se vsako jutro z gondolsko žičnico podali na planino, na njej preživeli aktiven dan, zvečer pa se vrnili domov. Vse dni so spoznavali lepoto krajinskega parka Golte, izvajali različne naloge in sprejemali goste, ki sojih seznanjali s svojimi dejavnostmi, Povabili so tudi kinologe. Člana Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline Urša Plesnik in Dominik Hrovat sta s sabo pripeljala svoje kužke. Bernski planšarski ovčar, belgijski ovčar in Uršin zlati prinašalec so otrokom pripravili pravo predstavo. Kinologa sta predstavila različne načine šolanja in z veseljem odgovarjala na zastavljena vprašanja. Izkazalo seje, da ima domala polovica vseh otrok, ki so bili prebivalci Sončnega mesta na Golteh, doma štirinožca. S pridobljenimi novimi znanji bodo za njih še lažje skrbeli in v vročih poletnih dnevih izpolnjevali njihove potrebe. Benjamin Kanjir SPV GORNJI GRAD Prva prometna vzgoja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornji Grad je v sodelovanju s podjetjem Berlec-Com, ki izvaja program Jumicar, na šolskem športnem igrišču organiziral poučno prireditevza male udeležence v prometu. Program Jumicar je namenjen preventivni vzgoji otrok v cestnem prometu. Otroci med 7. in 12. letom starosti so z vožnjo po simuliranem prometnem poligonu preko igre doživeli svet prometa skozi voznikove oči, kar jim bo še posebej koristilo pri njihovem vsakdanjem vključevanju v promet. Kljub počitnicam seje dogodka udeležilo veliko število otrok, ki so se preizkusili v vožnji z avtomobilčki s pravimi bencinskimi motorji in vsemi elementi pravega vozila. Pred vožnjo so pozorno prisluhnili nasvetom inštruktorja Zmaga Berleca, ki jih je poučil o uporabi varnostnega pasu, prometnih pravilih in signalizaciji ter jih opozoril na nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu. Na poligonu, opremljenem s prometnimi znaki in semaforjem, so tokrat v vlogi voznika cestni promet spoznavali iz povsem drugačnega vidika kot sicer. Spoznali so, kako pomemben je varnostni pas in se v praksi prepričali, da mora biti voznik vedno pozoren na cestno signalizacijo ter ostale udeležence v prometu. Ves čas vožnje jih je inštruktor postavljal tudi v vlogo pešca z namenom, da bodo v prihodnje še bolj pazljivi pri vključevanju v promet. Po končanem dogodku je vsak udeleženec prejel vozniško dovoljenje Jumicar. Irena Drobež Otroci so z vožnjo po simuliranem prometnem poligonu doživeli svet prometa skozi voznikove oči (foto: Irena Drobež) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE Pobreški pionirji vedno med najboljšimi Desetina pionirjev Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje je v letošnjem letu nastopila na petih tekmovanjih širom Slovenije. Z vseh so se vrnili kotzmagovalci, karje plod dolgoletnega dela mentorja Franca Debeljaka, odličnih mladih tekmovalcev in staršev, ki jih vzpodbujajo pri njihovem delu. Tekmovalne pionirske desetine sestavljajo mladi gasilci v starosti med sedmimi in enajstimi leti. Od leta 2000 so ob koncu sezone pionirji našteli po dva pokala na vsakega tekmovalca. Tega leta so postali tudi pokalni zmagovalci Gasilske zveze Slovenije. Odtlej se udeležujejo tekmovanj, s katerih se vedno vračajo kot nosilci pokalov in medalj. Svoj višek so dosegli v lanskem letu, ko so na državnem tekmovanju v Staršah postali podprvaki Slovenije. Gasilska desetina pobreških pionirjev pridno zbira pokale in medalje Benjamin Kanjir (foto: Benjamin Kanjir) ScM.Ć'UjB. , ^ C*., ^ icajuuu^a i 1 i /Wlo»K*. oeL. 1S|l9. uri j jjT' «c \ Nastopajo: Harmonikarski orkester Primoža Zvira, Irena Vrčkovnik, ! lappv Band. Robert Goter, Maja Oderlap, Die Jauntaler, Polktòrna skupina Kulturnega društva Rečica ob Savinji in številni - '4# I- Prireditev bo vodil: Franci Podbrežnik KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. St. JTTT] Napovednik • Sobota (21. julij), ob 18.00. Košarkarsko igrišče ŠD Mozirje Košarkarska liga Davidov hram - play off (odrasli) • Sobota (21. julij), ob 20.30. Trg osamosvojitve Mozirje Citrarski večer z duom Kati___________________________ • Sobota (21. julij), ob 21.00. Klub Rdeča armada Kokarje Rock Savinjska 07_____________________________________ • Nedelja (22. julij), od 8.00 do 12.00. Mozirski trg Kmečka tržnica________________________________________ • Nedelja (22. julij), ob 15.00. Šmartno ob Paki Vaške igre z veselico_________________________________ Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ŽIVALI - PRODAM Zelo ugodno prodam pomivalni stroj Prodam teličko, staro 10 dni - sr; gsm 031/266-738. gorenje in sobno fitnes napravo (orbitrek); gsm 041/783-431. Prodam brejo kravo dojiljo s teletom; gsm 041/373-920. Poceni prodam omaro za dnevno s., z vitrino, 5 delna, š. 1 dela = 59 cm, v = 229 cm, rjava; gsm 031/518-814. Prodam borov jedilni kot in radiatorje različnih dimenzij; gsm 041/907-484. Teličko sivko, staro 7 dni, od dobre molznice - prodam; gsm 031/585-735. Prodam 2 bika sivca, težka 120 kg; gsm 031/855-186. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - PRODAM ŽIVALI - KUPIM Prodam samonakladalno prikolico, sip 26 novi pionir, dobro ohranjeno; gsm 031/ 553-403. Prodam traktor IMT 533 deluxe, letnik Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teden stare bikce mesne pasme po 4,50 eur/kg; gsm 031/676-833. '77, gsm 051/351-703. DRUGO PRODAM DRUGO Telekartice za govorilnico, 25 imp evro-chip, nove - menjam za mobi kartice s popustom; gsm 031/608-282. Prodam cisterno za olje - 4.0001, d=239 cm, glob. -129 cm, v=131 cm; tel. 584-50-63, 041/783-442. VOZILA - PRODAM Prodam opel astra 1.6, letnik 1996 -ugodno; gsm 041/755-188. Prodam opel rekord 2. os, letnik '79, old-timer - poceni registracija; gsm 041 /474-908. NEPREMIČNINE 3-članska držina nujno išče začasno manjše stanovanje ali hišo v najem, v okolici Zg. Savinjske doline; gsm 041/298-113. V okolici Mozirja iščem manjše stanovanje v hiši; gsm 031/627-056. Najamem manjše stanovanje v okolici Ljubnega, lahko v hiši; gsm 031/309-060. Oddam stanovanje v Mozirju; gsm 041/ 775-559. IŠČEM Iščem pomoč za nego starejše gospe, kličite po 20. uri tel. 583-16-58. OSEBNI STIKI Sam z otrokom sem ostal, pošteno dekle bi rad spoznal; gsm 031/807-376. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p, - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Moli gradbenik, Oto Arteij s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Volnene podsedelnice za konje. Preprečuje odrgnine in vnetje kože, odlično se prilagodi sedlu in konju, se hitro suši, peremo jo s curkom vode. Tel. 02/671-39-21. SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. okna in vrata (C • 080 10 27 ) www.simer.si PVC okna in vrata Ms» Odprto vsaki dan od 8.00 do Vabljen Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, P. E. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: Maribor 02 620 97 37 Jesenice 041 756 750 Ribnica 040 313 712 Draga mama in babica Milena Bačun z Ljubnega je te dni praznovala svoj 79. rojstni dan. Ob tem jubileju ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravja, sreče m zadovoljstva med svojimi najdražjimi. Vsi tvoji HANA Veliko sreče in otroških sanj prinese naj ti 6. rojstni dan. Na tvojih licih naj bo vedno nasmeh, nikoli pa solze v očeh. Vse najboljše tudi Moniki in Mateju. Želijo: stara mama, babi Rija, dedi Brane, Jure in Ana I 14. julija je praznovala 3. rojstni dan Taja Rose Kolikor marjetk na tem svetu cvete, toliko sreče ti ati ki mami žele! 0 schefenacker SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih ogledal in luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost h brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh 7000 sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk. Naš mladi tim v podjetju SAPS d.o.o. v Preboldu, potrebuje okrepitev na raznih področjih, zato iščemo: - spretne in pridne delavke in delavce za potrebe proizvodnje brizganja plastičnih mas, metalizacije, oziroma za delo na montaži luči, - orodiarie, vzdrževalce s poklicno strojno ali drugo tehnično šolo ali z izkušnjami - izmenovodie. - kadre srednjega in višieoa razreda z izkušnjami s področja strojništva, ekonomije in drugih področjij, z znanjem nemškega ali angleškega jezika, za delo v različnih oddelkih - tehnologija, kakovost, proizvodnja, uprava (logistika, nabava, računovodstvo) za različna delovna mesta. - Iščemo tudi strokovnjake s področja brizoania plastike - z izkušnjami! (nastavijalce strojev, izmenovodje, vzdrževalce) Tu je torej vaša priložnost, da se nam pridružite, si zagotovite izkušnje v mednarodnem podjetju. Nahajamo se na lokaciji bivše Tekstilne tovarne Prebold v Preboldu, Tovarniška c. 12 Čim prej nas pokličite na tel.: (03) 7034 510 ali 041400 615, v našo kadrovsko službo ali pošljite vlogo na mail: zaposlitev@schefenacker-slovenia.com. ali pošljite vlogo na naš naslov: SAPS d.o.o., Tovarniška c. 12,3312 Prebold. Celje - skladišče D-Per 5000020039,29 COBISS © Europhone Mozirje, Ob tmavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si Sony Ericsson K320i 39,90 € 9.561,64 SIT Nokia 1600 0,90 € 215,68 SIT Motorola ^ Motofone F3 4] 0,90 € 215,68 SIT Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje »Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 Delovni čas: PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h Kredit Leasing Položnice GLAVNI SPONZORJI cfnz ia inteS SPONZORJI eurobox motorna kolesa ♦rteck' štirikolesniki izvenkrmni motorji gumijasti čolni Izzivamo vse tiste, ki bi bile rade lepše, privlačnejše, ki bi rade bile všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobile celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji ta obleka), primeren vaši postavi h starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj najkasneje do petka, 20. julija 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. PRIJAVNICA POSLUŠAJTE NAS ~ IZVEDELI BOSTE Spodaj podpisana si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine Kar=in in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK:______________________________________________ RADIOGOLD! www.radioiAldi.si NASLOV: POŠTA IN KRAJ: PODPIS: V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Priloga: barvna fotografija celotne postave FINALE POKALA SLOVENIJE V ODBOJKI NA MIVKI 7. HERVIS OPEN /m\ TURNIR V: moških in ženskih dvojicah: 10. - 12. 8. 2007 mešanih trojkah: 14. in 15. 8. 2007 moških in ženskih trojkah: 17. - 19. 8. 2007 PRIJAVE NAGRADNI SKLAD 3900 € na naši spletni strani: Ym.monqe-OdDojka.org ZMAGOVALNI EKIPI DVOJIC vsaka po 1000 € pokličete Davida Skoka 1040547 979) za nagrade namenjenih še dodatnih 4000 € v obliki praktičnih nagrad prijavnina; dvojice (30€) I trojke (Z0€j MOZIRJE GENERALNA SPONZORJA rta igrišču na mivki pred vstopom v Savinjski gaj OD 10. DO 19. AVGUSTA PEČNIK IMPIANTANTI Ó.o.o. TjiKZ w ' 'W T Mih Xt.. I AMa- iSR. _ yrvwl Radio Goldi Savinjski val do.o., Dolenjo vas 83,3312 Prebold