Nemški prevodi Lipuševih del ob in po Tjažu v luči konsekracije

slovenski

2018

letnik 41, številka 3

Handke, Peter   Lipuš, Florjan   literarno prevajanje   prevodi v nemščino   slovenska književnost

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek se ukvarja z vlogo prevajalca pri konsekraciji literature Florjana Lipuša v nemškojezičnem prostoru. Prevod romana Zmote dijaka Tjaža izpod prevajalskega peresa Petra Handkeja in Helge Mračnikar iz leta 1981 je pomenil prelomnico tako za Lipuševo kariero kot tudi za koroškoslovensko literaturo nasploh, saj je Handke nanju prenesel svoj simbolni kapital, ki si ga je bil pridobil kot pisatelj svetovnega slovesa, in jima tako pripomogel k širši prepoznavnosti v nemškojezičnem prostoru. Vlogo Lipuševega prevajalca je v nadaljnjem prepustil dvema naslednikoma: Fabjanu Hafnerju (do 1997) in Janezu Strutzu (1997-). Obema je prevajanje Lipuševih del služilo kot odskočna deska za bogato in večkrat nagrajeno prevajalsko kariero, kljub temu pa sama kot prevajalca nista razvila lastne konsekracijske moči, saj so bili njuni dosežki pogosto spregledani ter so odmevali le v ožjem krogu raziskovalcev in poznavalcev avstrijske literature. To velja tudi za Lipuševo literaturo nasploh, ki je potem, ko je Tjaževa slava izzvenela, dolgo časa živela v senci vsesplošne pozornosti, vse dokler ni prišlo do ponovne konsekracije, za katero pa je spet zaslužen Handke. Slednji je namreč na različne načine promoviral Strutzev prevod Boštjanovega leta (Boštjans Flug, 2005) in tako Lipušu znova utrl pot v ospredje medijske pozornosti, hkrati pa posredno dokazal, da je sam še vedno gonilna sila v konsekracijskem kolesju Lipuševe literature. To se zrcali tudi v celotni recepciji le-te, saj jo nemškojezični mediji velikokrat povezujejo s Handkejevim imenom in pri tem pogosto zamolčijo pomen prevajalca.

10.06.2020