List 14. k' Tečaj XXXVII y obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljan© po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo aprila 1879. Obseg: Kaj še zmerom pogrešamo v naših drevesnicab. — Gospodarske skušnje. (Gosenična baklja.) — Gospodarske novice. (Veliki sbod vinorejcev na Dunaji.) — Zborovanje močvirskega odbora 22. dne t. m. (Dalje.) — Različnost živeža v raznih krajih svetá. (Konec.) — Mnogovrstne novice. — Dopisi. — Novi čar. Gospodarske stvari. Kaj še zmerom pogrešamo v naših drevesnicah. Čedalje bolj ae dandanea po^zdiguje sadjereja, io to zdaj tem več, kar se v ljudskih šolah šolska mladina podučuje v sadjereji in ee nekateri učitelji res iskreno poprijemajo te lepe svoje naloge. Ce pa si želi sadjerejec pomnožiti svoj vrt z žlah-nim drevjem in ne bi rad daleć po svetu šel po drevesa , je večkrat v zadregi dobiti to drevje, katero želi. Nekateri od svojega mlađega drevja malo več vedó, kakor to, da imajo ,,dobre hruške ali pa jablane"; málokdo vé povedati sorto, da bi ae člověk mogel za-nesti, da bi res to dobil, cesar želi. Na tem je pa sila veliko ležeČe. Ce bi, postavimo, kdo v 8Voj vrt rad imel pisanega kaivilarja, pa se mu posije pisani ko s mač, aii nameati virguleške posije kar vojnica itd., ne bo mačka v žaslji kupoval, ampak ve-deti hoče, kaj bo dobil, ker druzega neče. Naše dreveanice po kmetih so v tej zadevi še take kakor so bile pred 100 leti. In to je njih največa na- paka; to jim je o v era, da se iz njih ne kupuje toliko dreves, kolikor bi se jih kupovalo in celó v druge dežele pošil jal o. Prodajajo se iz takih drevesnic drevesa le ta kim gospodarjem , katerim ni nič mar za sorto, ampak so zadovoljni, da dobijo le jabelka ali pa hruške. Takih gospodarjev je pa dajidanašnji že malo in jih bo od leta do leta manj. Ce se drevesnice imenujejo vrtne šole, že samo to ime kaže, da ni dosti, da se drevesa le po redu po-sadijo v sadišče, kakor sedijo otroci v šolskih klopéh, temuč treba je tudi, da se vsacemu div jaku svoje imédápocepiču, s katerim je bil požlahnjen, kakor v šoli vsak otrok svoje iraé ima, da ga učenik po njem klice, in da ne pošije Anžeta k fajmoštru, če on hoče z Blaže tom govoriti. In kako lahko bi biio drevesnice tako vrediti! Le dve reči ste potrebni: prva je, da sadjerejec nikoli ne vzame cepiča, če natanko ne vé imeua sadne sorte, — druga pa je ta, da cepljence vvrstí v drevesnici tako, da vrsti ene sorte dá številko na plehasti ploščici ali na količu, na katerega se s svinč-nikom številka zapiše — in te številke se zapišejo potem v zapisnik (register) in k števiíki se pri pi se imé sadne sorte. Te dve reči ste našim drevesnicam najpotrebniše. Na korist ste in na čast sadjerejco. Naj tolikrát ponavljani klic naš ne ostane klic upijočega v puščavi! Gospodarske skušnje. * -i Gosenična baklja. Uže predlanskim 80 ,,Novice" priporočale za pokončevanje gosenic neko gosenično bakljo (Raupeofackel). Obžalovati je, da kmetovalci, ki so si tafeo bakljo pri nas omislili, niso ne družbi kmetijaki ne „Novicam" o n j ej nič poročali, ali je za kaj aii za nič. Zdaj beremo v časniku „der Obstgarten" , katerega izdaja slavni g. baron Babo, vodja sadje- in vinorejske sole v Kloster-neuburgu, da fabrika vrtnarskega in kmetijskega orodja g. J. H. Wo borni ka na Dunaji (tiefen Graben 14) nareja novo tako bakljo, katero navedeni Babov časnik mocrjo priporoča, rekoč: ,,Med vaemi pripomočki, ki se priporočajo sa pokončevanje gosenic, stojí Wobor-nikova jako praktična gosenična baklja v prvi vrsti. Vrtnarji vedó, da najfcežavnejše je pokončevanje gosenic poleti, ko se na jablanih in drugem drevji v pajčevinah nahajajo neke posebne zapredene gosenice. Tu se ne dá z goseničnimi škarjami pomagati zato, ker, če se veja le malo strese, cepijo gosenice brž na tla, da jih potem ni lahko več pokoočati. Zato je Wobornikova baklja izvrstna nova iznajdba, katera bo najti kmalu na vrtu vseh marljivih sadjerejcev zato, ker je posebno praktična in pa dober kup. S petrolejem, ki je v po-sodici baklje, se zaneti ogenj, s katerim se prav lahko požgó ne le gosenice, temuč tudi njibova gnjezda. Dre-vesnernu perju pa previdno požiganje prav nič ne škoduje." Ce Babo tako govori, sme se misliti, da hvali, kar je res hvale vredno in ne zapeljuje sadjerejcev, da bi za kakošno igračo par goldinarjev potrošili. Cena gosenični baklji je 2 gold. 80 kr. Gospodarske novice. Veliki shod (kongres) vinorejcev na Dunaji. Po sklepu zadnjega kongreaa vinorejcev v Mariboru ima letos biti ta shod na Dunaji, in bode v jeseni od 22. do 26. dne septembra. Vae družbe kmetijske so bilo povabljene , naj v oni ožji odbor, ki se ima poavetovati o izpeljavi ooega kongresa, pošljejo svojega zastopnika. To so družbe tudi storile; družba 106 kmetijska ie prosila go3p. grofa Barbota, předsedo ika mirnske podruž in posestnik lepih nogrado i ki e zdaj na Dunaji v državnem zboru, naj družbo kraoj ako nadomestuje, kar je domoljubni gospod rad storil Omeujeni odbor je unidan sklenil, d Zborovanje moćvirskega odbora v Ljubljani 22. dne t. m. a ima v iikem zboru jakih vinorejcev priti 10 vprašanj v raz pravo in da bode 8 tem kongresom tudi združena raz- (Dalje.) Konec govora gosp. Potočnika giasil se je tako-le: t v i n, morebiti tud d iz vseh dežel Želeti bi bilo ki se se „Vsi tišti, kateri misel zastopajo do korenine ) hočejo udeležiti te razstave. pri dunajski razstavi kranjska vina kaj bolje skažej kakor so se akazala pri razstavi v Mariboru. > do imajo nasi nasprotniki, zadnjega odpraviti, pravijo da se mora mah : Prav da o y če se samo planjava 7 moČvirja zniža, sČasoma struga Ljubijanice vise stala kakor močvirje; zakaj govorite vi f o poniževanji * Vvaževanje avstrijskega in ogerskega vina v Srbijo je srbska vlada zdaj tako dovolila, da vprihodnje avstrijski iu ogerski vinotržci ne bodo imeli zaradi col-nine onib sitoosti, ki so jih imeli dozdaj. močvirske planjave, zakaj ne govorite tudi o poniževanji struge Ljubijanice in cesarskega grabna ? Ce bi se oboje, planjava mocvirja in Ljubijanice struga znižalo se povodinj bati ni. t Na to se nam zopet odgovarja : Kam pa s tem * vednim zniževanjem hočete? V preteklem in našem sto- Kónj za povzitek mesá na Dunaji so lansko leto letji se je Ljubljanica večkrat znižala , in se zaklali 3770, predlanskim pa 4056. dunajakih mes- nicah se prodaja konjsko meso sprednje četrti do 28 krajc. kilo, zadnje četrti po 24 do 32 kr. po 20 kakimi 20 leti ste se ne samo struga Ljubijanice pred meso surov muč tudi struga cesarskega grabna iztrebili ; te- in sedaj pa zopet hoćete nižje z njeno strugo? Ali hočete s za pljučne pečenke in bržole po 28 do 36 krajc., surov tem poleg Ljubijanice stoječe mestne hiše, ali hočete loj po 56 do 64 kr.; konjski repi se prodajajo po 50 Celó tudi fundamente ljubljanskih mostov spoakopati? do 70 krajc., kosti 100 kil po do 12 gold. gold. 7 par kož po * Goveja kuga je dandanes v več krajih Galicije, Ceakega, Moravskega, Dalmacije in Hrvatskega. Treba ostrega spolnovacija dotičnih postav, da se ta pošast ne pritepe tudi v slovenske dežele. tedaj ostré pazljivosti in To so velikánská delà ia gospod Dežman mi je v de-želnem zboru očitno rekel, da jez v svoji spomenici „babilonska" delà zaatopam, čeravno je v ti moji spomenici rečeno, da tadi jez tako dobro, fcakorgosp. Dežman, vem, da ima zniževanje svoje meje. Ce pa gosp. Redko prikazen stekline pri dveletnem žebetu v Sicer pa tudi 71 G "9 1 • 1» w # « ww m wr I % » L JL Dežman misii, da se naše močvirje „ne sme po teoriji zniževanja, ampak po teoriji povikševanja obdelovati", mu jez k takému gotovo babilonskemu delu sreco vosim. Viski na Moravském objavlja časnik „Wiener Landw. ta ideja ni izvirna Dežmanova, ampak: je francoska. Ko so Francozi v začetku sedaojega sto- Zeitg." tako-le: Julija meseca lanskega leta je bilo žebé letja Kranjsko podjarmili, je eden Napoleonovib gene- na paši od steklega psa v nos popadeno. Gospodar je raíov misel izrekel to izvedel še-ie drugi dan. 3e Kakor postava veleva, bilo žebe potem brž od druge živine loČeno m 7 naj tedne mocvir znosi v kontumaciji držano. Ker se v tem času ni nobeno voré o tem odkoplje in vsa njegova zemlja na tem pa ne bo nobenega mocvirja več. (Veselost.) znamenje bolezni pokazalo, se je živino. žebe pustilo med drugo 7 naj se Golovec prefeoplje se celi ljubljanski grad po- go- Eni 7 drugi, En dan po preteku 6 mesecev pa je žebe po- v Gruberjev kanal jezovi napravijo itd. naj se stalo nemirno in si nos neprenehoma čohati jelo. Go- spodar (grajščak), ko to vidi, žebe nemudoma Po vsem tem, dovolite mi, čistiti gospodje to reč tudi od svojega stališča pojasnim. da Tudi 7 jez jez zapre v ee o tej zadevi ne skladam skozi in skozi s tistimi, poseben hlev. In res so se pokazala priredoma vsa zna- kateri na mocvirii vedno i----•---— • -- — -- !----«—- ^...vmvm.« ««m. ftoicu ua uiuuvitji vcuu'j ie globaeeje hočejo, marveč inenja stekline: žebé ni hotelu jesti ne piti, v hlevu je mislim, da se z napravo na si po v pole^ Ljubijanice or leseni žleb grizlo , z zobmi škripalo, svoj lastni gnoj mnogo doseči dá. Taki nasipi, ograja , umstni bregovi žrlo itd. ; če je kdo vrata v hlevu odprl, je čudne glase poleg strug vodá s povsod delajo z>per povodenj, od sebe dajalo; nazaduje mu je bil križ ves mrtvuden tako posebno na Holandskem in povsod v nižavah in čez tri dni je poginilo. je posebno to, da se je steklina še Zanimivo pri tem žebetu velikih rek, poleg Donave, poleg Visle itd. čez mesecev Ali je patamoja misel prava ali ne, tega se ne drz- prikazala. To je dokaz, da po tem takem gospodar nem jez sam in sicer tem mani odločiti ni varen nesreće 7 Če o ? ---- r ~ u\j uu j £j oaui iu oiuui i^ui uiau| \j uivrui t/i^ li j 6 T J8 V uaj - tednib po stekiem psu popa* novejši dobi mnogo izurjen h inženirjev , kateri so iz naj- den kónj ali popadeno govedo ne kazé nobenega zna- višega stališča zoper vse nasipe To pa je gotovo menja stekline. Gotovo bivši ruski dvorní je našim bralcem pomoc zopei trtno uš hoče vedeti tišti 7 Viljem Ossenkop, ki je, kako priporočal žlahna sadna dreves se bomo trdovratno kraja. mi če če bo vsak 7 vedno med seboj pričkali, svojo trdil, ne pridemo nikoli do konca in In k d o je poklican , o tem in o druzih mocvirskih množiti naravnost po miadikab brez ceplj cas- da taki možje ku „Wien. Landw. Zeitg." se hvali > da vé za gotovo pomoč zoper trtno uš po skušnjah, katere je naredil v gradih južno francoskib. Pomoč njegova pravi vprašanjih sodnik biti? Jez mislim, in taki izvedenci, kateri se s takimi recmi uže dolgo pečajo, kateri so po svetu videli, kaj in kako se v enakih , in kateri so uže s svojimi okoliščinah drugod delà obstaja edino le v motiki, krampu ali lopati in to skor brez stroškov deli pokazali, da so res strokovnjaki. Z*to sem jez od- čem pa obstojí to gotovo sredstvo, to pové gosp. Ossenkop v dveh knjigah s podobami, ločno zato 7 naj bi se dva taka izvedeuca v po katere se dobivate za lerstátte 30 gold njem na Du Sei mačka v ti«? Ali ne kupimo tu s 3 forinti goto svetovanje poklicala. Naj mi je dovoljeno, to za-devo z dvema prilikama razjasniti. Od nekdaj je Rodonski departement na Francoskem po silnih povodnjah trpel. 1858. leta so nevibte zopet onim sicer lepim krajem^ silno škodo naredile. Kaj je storil cesar Napoleon? Čeravno ima Francija mnogo izvedenih mož, vendar to ni Napoleonu zadostevalo ; poklical je iz več krajev svetá tujih strokovnjakov v IO? katerega meso posvèt in po izreku teh mož se je delalo, in danes je Amerikanski Indijani jedó be bra, katerega meso je Rodonski departement dobro obvarovan povodinj iu eden neki kakor svinjsko in meso iglastega presica (Stachel-najrodovitnejsih cele Francije. schwein) ie Holandéanom na Kanu . Hotentotom. Av 9 Gotovo je Dunaj sedež velike vednosti; ondi bi- straljcem in Labom kaj priljubljena jéd; po okusu je vajo strokovnjaki vsake vrste, a vendar je vlada ) ko v sredi med perutnino in mladimi prešički; 1 j ud j é pra je šlo za rešitev vprašanja zarad napeijanja vode na vijo, da je to meso zeló zeló tečno. moravsko polje (Bewásseruog des Marchfeldes) zraven SI onove noge, zakuhane z močnim palmovím domačin tudi tuje izvedence v posvèt poklicala. Po dol- jesihom in kajenskim poprom, so Cejlanom več kakor gih obravnavah so se ti možje zedinili, kaj in kako naj 9 vsakatera sladčica, ki jo je kedaj skuhal sloveči Apici se delà namreč da naj se naprava načrtov tega veli- Rimij »nom i meso slonovega rivca je neki zeló zeló kanskega delà izročí dunajskému strokovnjaku nadia- okusno, ia mast te živine cenijo Busmani kot pra^i dar božji; Busman gre noc in dan daieó, da dobi grizljej ženirju J. Podhajskemu. —j- 7 -------- - , — In prav tega strokovnjaka jez za naše moc- te mastí. Ravno tako je tudi mast povodnega konja Jez ga sicer osebno ne poznam virje priporocam po njegovih delih on slovi in je v viših krogih inženir stva velecenjen izvedenec. Drugi moz, katerega bi po 9 pn- nekaj zeló posebnega; osoljeno čislajo bolj kakor mi jo, kakor mi surovo Tapi- vsako slanino, in vživaio in rabijo maslo; tudi meso te živine je okusno in tečno. je dr. Viče nt ini iz Trsta. Ze pred kakimi rovo meso ima slast, ako je mlada ročal leti je po nasvetu deželnega odbora c. kr. kranjska veje meso živine , kakor go- 9 in meso pižmovega. presica preseža deželna vlada tega izvedenca na Kranjsko poklicala meso našega prešiča, ako se skrbilo izreže smrdeče v posvèt zavoljo notranjskih povodinj. Dr. Vičen- luknja ua hrbtu. tin i je po ogledu notranjskih krajev knjižico spisal kateri tudi o močvirji prav preudarjeno govori. > v Prešič naš ima svoje zaničevalce, a njegovega mesa bi ne pogrešal nihče rad, kdor ga je enkrat pokusil. Največ prešičev redé v Ameriki, kjer cenijo naj se pooblastiimenovana dva gospoda strokovnjaka kupe prekajenega mesa po oralih in v Ohiju povžijejo poklicati v Ljubljano, da natanko pregledata moč- vsako leto skoraj 1 miiijoo prešičev. Na Spanjskem je vir je in potem svojo misel razodeneta, katera delà svinjsko meso priljubljeno kakor divjačina , pa medio • / « Aft • ♦ 1 • ^ ^ 4 % » m mm m ^ Moj predlog se tedaj glasi: gospod prvomestnik so potrebna, da se povodnja m na močvirji v okom pride, in katera delà so dalje močvirski prid el ki povikšajo. je in dišecega okusa in brez masti, tudi y ne potrebna, da se špeha. daje niČ in Gosp. dr. Poklukar se s tem predlogom sklada to omeni, da je kmetijska družba uže preteklo le od Ljudje sploh mislijo, da klobasa izvira zmirom misel, zlasti v presíCi, a moti se, kdor je večih ruestib, kjer skim , oslovskim takih nabašejo marsikdaj Čevo bolj s konj- leto enako prošnjo c. k. ministerstvu poljedeistva predložila, katero je na to odgovorilo, da prepusti v tej za- svinjskim. 9 kozjim in drugim mesom > kakor s devi prvi korák močvirskemu odboru ter da pričakuje Da dajejo tici dober živež ljudem 9 ni treba prtpo- od njega dotični predlog. led oicu tega se je po pred- vedovati in omenili smo že, da v Indiji, Kitajci in drugi logu dr. Poklukarja skleailo , si. ministerstvu polje dehtva prošnjo predložiti, naj ono na svoje stroške v posvetovanje v Ljubljano pošlje gosp. Podhajskega narodi se c? tudi in dr. Vičen ti ni-a, katerima naj se, ako bi si. ministerstvo hotelo, ée drugi izvedenci pridružijo. (Dalje prihodnjič.) tičja gnjezda jedó. Omeniii smo , da nekateri narodi mrče se zobljejo. Tako imajo Arabci kob i li ce namesti žita; meljejo in kruh pečejo iz njih, pa tudi aolé, suŠé jih, aii pa jih kar kuhajo ali pečejo. Mavri cenijo debelo kobilico čez goloba in Hotentoti kubajo iz kobiličnih jajČic juho, podobno kavi. Tuui murničke jedó Ijudje kakor pri nas ne- Podučne stvari. kateri hrošce (kebre). deti Res 9 znamenito bi bilo izva Raziičnost živeža v raznih krajih sveta. (Konec.) Na otoku martiniškem živi neka pod ga na katera živa stvar ne gre pod streho človeskega života! Bele mravlje so n^ki kaj dobra jed in sploh pravijo, da dajejo mravlje jedilorn , katerim se pride-nejo, tera vsa po pižmu 1 • V f disi in )e silno gnjusna 9 pa ka- ondaš- 9 neko prijetno lsislino. Na Švédském jih z rib jimi i kra mi čiatiju in dajejo s tem slabejemu žganju boljši okus. Nekateri divji narodi avstralski jedó za- lego najlepših me tul jev tako > da so nekatera ple- njim prebivalcem so okusna jéd tudi podgane, katere so med cukrovim trstjem, dajejo dober zivež — tako nježno, mastno, snažno in okusno je njih meso. Gospodarji takega polja , na katerem cukrovo trstje pride-ijujejo, imajo posebne ljudi v službi, kateri take podgane lové; nekateri ljudje pa mislijo, da izvira iz vži-vanja mesa tacih podgan jetika in ne marajo za to jed. ker so ondašnje podgane silno velike, njih je veliko in okusnega mesa so; napravljajo iz njih možganov posebno mena najkrasnejih metuljev že tako redka kakor bela Pajki so Busmanom sladcica in 30 neki ore vrana. hovega okusa. Nazad nje naj še omenimo, da Hotentoti po polne pesti opraženih gosenic požrejo in zdé se jim kakor pocukrane češplje. Oj kako srečoi bi bili mi, ako bi mogli našo mladež pregovoriti, da bi namesti navadnega Ka 1 i for ni j i imajo Kitajci prav podgansk raj 9 99 cukerberka" pražene gosenčice zobala! Pomislimo 9 koliko dobička imeli in vladi ne jéd, katera prekosí jéd napravljeno iz slavških jezikov katere omeojuje rimska zgodovina. 9 bilo treba postav zas-ran oberanja in zatiranja gosenic dajati ! Po mnenji pravo- vernega Kitajca je ni juhe na svetu čez podganjo juho. Kek gane gosp Albert Smith piše, da kuhajo Kitajci pod-pirhpogačice , polže , spridena jajca in ostudné ribe, h katerim pridevajo juhe velicih kuhajo na redki goveji župi s čebulo. Mnogovrstne novice, Da * Kdaj bode konec svetai- na to vprašanje gosenic , katere ne more nobena živa duša pravega odgovora dati, menda ni treba še zatrjevati Po nauku naše krščanske vere Avstrali ji živi živa! baud i kut imenovana bode konec svetá na sodni dan. Natoroznanci pa po in vsakemu se že sline cede, kdor sliši ime te živali. svojih mislih s kušaj o odgovor dati na to vprašanje * 9 m 108 kakor v „Obzoru" beremo, 19. je aloveči nemški profesor dne u. m. v Bremu govor ker so večidel tudi bistrega uma se, da nekateri učenci imajo mnogo veselja do uka, in Doboia-Reymond imel o koncu avetá. Razlagal je v tem govoru, da ni čitati in imel o Koncu aveia. i\aziagai je v l«iu guvuru, u» m v>*vť»wt au piaati, « io v imtsacuj jc^m rea, kar se je uže večkrat trdilo, da bode konec avetá, da bi se naše šole v krátkém vpeijale. , se navadijo dobro a le v turškem jeziku; zato je želeti, Rokodelci. kedar ze trči m s kakim kometom (repato zvezdo) vkup katerih se tu malo nabaja y se mnogo uka potrebujejo, kajti to se je uže zgodilo iv ov, jv. Drugi trdijo, da silni t sveta ni se konec, kajti zunaj mizarjev in tkavcev izdelujejo vsi le surova čni ogenj žuga pokonč delà. Tako znade izmed kovačev v Glamocu samo svet y v se drug y da pogine svet, ko bo solnce trčnilo s eden sekiro narediti. Tako nevedni so tudi krojači kakim planetom y y in nekateri, da bode svet pokončal «^«»fc v ^it^i, livj f ^UUl O lUUi ttiu «Vil, me3arji, mlinarji iu zlatarji. Druzih rokodelcev se tù y ki večno žari v t r a n i s t mlj Vse prav nič ne nahaja y kajti vsak pravi učenjak Duboia-Reymond a voje vozove, peči, . ka- oni ogenj to so zgolj teorij al znanost je poslednji čas zanealjivo dokazala, da zemlj ne more večno ostati v ataniu, v katerem je dandanes. Avatrijancu čudno vidi, ki je bil v vaem reda navajen opanke itd. aam naredi. Lahko si je toraj mialiti košno življenje je do sedaj v Bosni bilo in kako se to Po teoriji Mayerjevi od solnčne topi dohaj Naj konečno še naznanim žaioatno novico , da naj- mlj komaj polovica 3000.000.000 deiov vro- brže naš poik do druge pomladi v Bosni ostane Vre me im*mo prav pomladansko, snega skoro prav nam na zt čine, ostala toplota izgubi se v vsesvetnem prostoru. Ker pa solnce znanost uči gubi k let koiiko toplote y zato nič več. da bode le še 17,000 000 let grelo. V tem r Gorici 30. marcija našim mestnim po- ÛUOUUOI Uulj M C*. IV» OKf M. .wv ^ » ' — ^ --------------- j ------ ------ f - času premenilo se bo marsikaj v položaji zemlje, zemlja sojilom smo dobro zaćeli. Podružnica tržaska kreše bode čedalje manj sukala okoli solnca, in solnce ditne ustanove avstrijske pise županstvu da Je brez bode nehalo biti žareča kroglja m se bode br ponudbe — že oddanih za 81 tisuč obligacij al pari. Te dui je bil tu&aj in razgledoval vojaščino baron bodo ljudje prisiljeni bežati v jama in brloga in ae ži- Kuha. — Dne 28. t. m. so odpeljali iz Trsta v Gra-viti samo z ribami. Tolažoa pa ljudem more biti to, da dec politiske vj etnike gonške, kateri pridejo gorkote ljudem prikazalo v sliki temno-rdeči. Konec je ta d dob se znamo časa meriti po milij onih in milijonih daleč, in da nam, ki ne pred graške porotnike. Gro zna nesreća se t zgodila v Stračicah přetekli petek, 28. t. m. J* Pnšel ni treba na to misiiti stvar, katera je edinemu Onemu znana, Tako učenjaki razpravljajo je nek miinsk nadzornih Brezigar med jermenje, ki prenaša gonivno moc s kolesa na kolo; zaneslo ga ja ki svetu ,,veliko pratiko « pise * Zverine in strupem kace v Indiji. Jako zanimivo izvedeti, koliko divje zverine in strupenih kas leto in dan pokončajo v oui Indiji, ki je pod angleško vlado koliko ljudi in živine pa tudi nasproti te zverine in pod kolo, in, kakor bi irenil, bil je zmlet! lepo cvate in zeleni. Vreme imamo čudno. Drev je ze sredo Je y in ćetrtek je biio, da ja biio groza in bilo je v sredo prav mrzlo; včeraj in danes imamo skor poletna dneva. Sol kan u je 25. dne t. m. gospod profesor tem poroca strupene kace v tej deželi pomorijo uradni oglasnik „Extract from the Procedings of the Governumont of Iadia" za leto 1877. to-le: Aagleška vlada vsako leto veliko denarja potroši za pokončevanje Po vše imel popotni govor o koristi žvepljanja trt katerega su mu bili zbrani gospodarji jako hvaležni. za Trsta. (O volitvah odbornikov za mestni in de• divje zveri in strupenih kač v Indiji. Na lovu tigrov, volkov in strupenih kač je leta 1877. prišlo 19.695 ljudi ob življenje, 53.197 glav domaće živine je pa divja zver pomoriia, število od ljudi pokoncane divje zveri je to leto znaslo 22.851, število v tem letu pokončanib strupenih kač pa 129.295. Za da- želni zbor) izvemo iz prijateljskega lista 31. marca, da su se volitve v tržaški okolici vršile 30., in da so zmagali slovenski kandidatje, razen en ega, in sicer v o&raji y kjer je zmagal labóa dr. J. S trud t h off, ne pa kandidat národně stranke A. Križanac. Ker so se ravno pri tej volitvi godile nekatera nepostav- nosti, se je nadejati y da bode ta volitev še ovržena. rila pokončanih zverin in kač je angleška vlada izdala nad 100.000 gold. Spomina vredno pri tem je tudi to, da tigri dvajsetkrat več ž i v i n e pomorijo kot ljudi, kace pa dvajsetkrat več ljudi kot živine. Za vsako umor- 2. okraću je izvoljen Ant. Dejak St. Nadlišek (z 175 glasovi), 201 glasovi); v v dr. Loser v Iv. Gorjup (186) in v N a b erg oj biia se ve da ogromna od O jeno strupeno kaco plača vlada 4 annas (v našem denarji menda 24 kr.) (152), (178 glasov). Agitacija je obeh straui. Lahoni so strašno poparjeni. Sedaj ste pri nas dve Btranki : prva avstrijska, nasprotniki jej pravijo „konservativna" ali „vladna" nuje , sama se ime domorodna4' in „liberalna4*, druga 1 a h o n s k a Glamoča v Bosni 20. marcija M. Naj nada- ali „progresova". Prva se Slovencem kaže pravičniša. Vederemo. Vsakako se je bodo slovenski zastopniki držali, da v zborih ne obveljajo sklepi lahonstva. Obraz ljujem svoj zadnji dopis s tem, da povem še kaj o tu- novega tržaškega zbora je tedaj zdaj ta: Progresovcev kajšnjih ražmerab. Samotne koče imajo svoja lastna iahonov 25 ---J--J - -------- ~ - —----- ~ ~ ~ «»—-jv ~ ' - J ~ • » «V, pokopališča na vrtu poleg poslopja, da mrtvecev nimajo mesta 18, neodločnih odločnih avstrijskih konservativcev iz predalec nositi, ki se morajo vedno še gorki pokopati. Plakati pri pogrebib nisem nikoli i sa videl nikogar ; lici, šina Slovencev, voljenih v oko- menim > da se pogrebov posebno tukajšnja šolska mla- čine 36—42 glasov. To je velik prevrat li I/O f rk A A TTr»S rk L* m rkAi?-Arvu /I nUí r\A O 1 / / di na veseli} katera po dovršenem pokopu dobi po Domorodna večina ima torej 29, lahonska manj- prejšnjem zboru so imeli lahoni ve- Ni tedaj 25 udov. o krajc. v našem deaarji ai turšk marjaš. Kakega čuda, da toliko senzacijo delà v Avstriji, a še večo v Italiji y ki se ja nadejaia, da uže trdno stoji na obalih y ki bega aii efendija smrt naznanja hodža (turški dušni Adnje. Drugi pot prinesomo zgodovinsko crtico pastir) po selu upijoč. Hodža je tudi mladini učenik, bode kazala, kdo je kriv, da je lahonstvo tako prepo-ki se v svojem pokliču mnogo trudi. Ko sem neki dan tentno postalo v Trstu. Notrailjskega 24. marca. (Facta loquuntur!) Kako učiteljskih uskokov za in povzdigo šolstva me uce- opravljajoč svojo službo, stopil v šolsko sobo, UJ UV/^" nik prijazno pozdravi, in hoteč me prepričati, da njegov trud v šoli ni brez vspeha. pokliče 11 let starega dečka edinost med in mu predloži knjigo, iz katere je omenjeni učenec kaj ter korist domovine skrbeti, in kako objektivni so zna „zweigverein" notranjskh učitelji, za napredek ročno čital (se ve da meoi nerazumljivo) molitev. Vidi ti njegovi patroni y bodi naj s tem dopisom častitim. 109 bralcem „Novic" povedano. Precej dolg je sicer dopis, vreme in so bila slaba pota •j al ker „facta" našteva in se drži stvari y a pooavijavno solo vrgli yy ne more biti kraj si. Zadnjic so navedle ,,Novice der Sache"), bili so pa vendar vsi čez ramo, kar gotovo dokazuje « a n ; ^ u;i —____*___• _ _ x _ _ V to, da je bil ta modrijan na svojem potu sè svojo nežoo izpod Uremšica", da je „korán" uskokne stranke polovico, pes vožnje pred 10. uro skozi Orehek romal dopisu „ po novem letu popolnoma obnorel. tudi > noreti pričeii so drugi lezel je Čez strmine in grape po stezi peš , tret- posamezni „vereinerji", Nek notranjsk modrijan jega so na domu saboj vzeli, kateri je pa celó t^fco mogo- i v i • i rr i • % r i • * i t • w i v . . • . % • (vsaj hoče to biti), Kalan mu pravijo, robni v zadnjem y .korana" proti dopisniku , kateri v slovenskem bil pred listu dnevniku nagoto „vereinovih" kruhoborskih kukavic Čen, da za ponavijavne sole ne mara, četrti napravil je dan. In to uro ceio uro doigi pot proti Senožečam ta vsi doma do 12. je gotov dokaz, da so razkriva, ter ga hoče na laž staviti! Položimo njegove ure popoldne učence ponavijavne sole podučevali! Le čenčarije najprej na mizo preiskave in prerešetajmo ga tako debelo lagati nekoliko. ne, vsaj ima laž hitre noge Prvič pravi pritlikavi modrijan y da ji ako učiteljsko društvo" stojeće na trdni podlagi edino Sedmič čudi se ta učena glava, kako more dopisnik sloven- slovenskega dnevnika vsestaknitiin na dan spra- viti. Laž y hinavščina in netaktnost obelodanijo se na le scuvati in zdražbe napravljati utegnilo. Fante! to sramoto malopridnežev same prekmalu, in take reči poje grda laž in predrzno natolcevanje ! Istina nasproti izvedeti, ni treba ravno posebnega truda io spretnosti, temu je pa ta, da od časa obstanka „des krainischen Tega menda ste „zweigvereinerji" uže do dobrega sami Landes Lehrervereines" med kranjskim ueiteljstvom no- prepričani. Modnjanovemu mnenju, da se dopisniku bene sloge in edinosti več ni, in je tako dolgo tudi ne narodnemu o ,/zweigvereinu" vse bode, dokler bode ta „vereink renegatstvo in < ê « se svojim „zweigom a naj bode, da mu se sanj posluževati treba ni, ker ima da sanja , omenjeno ngamoštvo , odpadstvo in klečapiažtvo, fakt v obilici na razpolaganje. vohonstvo in denunciranje, ter se več take nečastne glote kot vredni sad svojih nakan rodil. Duševni velikan, dokaži nam nasprotno, če si zmožen! Druzič trdi ta učena velikost, da na tem nič ie- Osmič trdi in zagotovlja imenovani Demosten , da bode renegatski „zweigverein" národu le koristi! da se mora zavoljo tega pri miru pustiti. y in No r to naj žeče ni, kako se društvo imenuje; njemu je vse eno naj društvo pod tem ali onim imenom fungira, samo da je društvo, pa je dobro. Kratkovidnež, pomisli y razioček med sledecimi imeni: Bog — budič, pravica hinavščina, možbeseda mu pa enkrat obveljá! Res, naro i bode vsaj kukavice med učitelji dobro spoznal, ter jih po zasluženji ceniti mogel. Druzega dobrega sadu pa ,,zweigverein" národu prav nobenega donese! ne bode. krivica, odkritosrčnost figa- Devetič trdi ta „vsegavedež", da bodo po njego- mož, značajnost nan, prijatelj veternjaštvo y noč dan y turek vem mnenji in prorokovanji oni peten prenapeti sovražnik itd. Niso to velikanski kontrasti? Tako je društveno ime prvi migljej in dokaz, kake vrste ljudje da se družijo, kak je njihov namen, in kaj da se v društvu kuje in cimi. Tretjič trdi „koranov" Demosten, da je „zweigver- uéitelji (ker le toliko bilo bi v tukajšnjem okraji še cárodnih učiteljev, ko bi se gosp. Kalan grdo zlagal ne bil) k „zweigvereinu" pristopili. Jaz pa trdim, da no- značaj ni uže benega več preslepili ne boste če prazna beseda. n 8umniči dalje med temi peterimi einovi Ui namen povzdiga šolstva, ne pa politika. grda laž! Pravi y namen temu „vereinu « edino je Zopet de- dva, katera „sveto reč: verein" javno grdita in proti njemu ščujeta, ter se s tem nekod (menda narodni) nunciranje in preganjanje onih učiteljev, kateri se v svojem prepričanji temu maliku slepo uklanjati nočejo, kar najocitnejše pos ednje postopanje nekaterih „ver-einarjev" dokazuje, kar bode v tem dopisu na svojem stranki prikupiti hočeta. tem a zopet edino sam sebi zaušnico grđega natolcevanja zadaja, ter popolnoma saj to je edino orožje vsakovrstnih krivo sodi. Pa mestu^ ob kratkem omenjeno. Facta loquuntur! Cetrtič trdi dalje, da se je prec iz začetka po nji- vereinu" mlatilo in udrihalo. Vprašamo va3: iiovem ,, zakaj ste pa njegovi patroni bili za časa njegove osnove prec enostranski, partaični? Kam ste bili svojo bvalisano renegatov in kruboborcev. Kje imaš 8. božjo zapoved? Al o tem kaj govoriti s takimi ljudmí, ki národnost tajijo in so značaj pomendrali, je bob v steno Narodnost in vera ste dve neločljivi sestri; če eno zatajiš, te tudi druga popolnoma zapusti. In y kdor je brez njih > slogo in edinost med učitelji (i poslali y ker ste v pr- je uže tudi za vse malopridnosti dozorei. Desetič pa svetuje narodnim učiteljem ; da votnem vabilu bili vse národno -značajne učitelje popolnoma prezrli? Kie je tedaj vaša objektivnost? Kar ni na naravnem temelji sezidano, samo se biča in tudi razpade. svoje moči in zmožnosti edino posvečujejo, da jih ona enkrat Tu treba ' to je, naj izobražbi mladine preklinjala ne bode. kakor Nemec pravi, „den Spiess umkehren", o, aaivvn „UUU i. v» u ta dobri nasvèt velja v prvi vrsti renegatov Petič vabi ta neizmotljivec dopisnika národnega ča- „zweigvereinerjem u kakor tudi onemu „winkeladom sopisa v zborovalno so bo > \ mu bode vsaj mo- katu", kateri med šolskimi urami stranke sprejema in goće istino poročati. pové naj poprej, kje imajo Jim delà možeki kako stalno sobo za svoje kongrese > dalje pa tudi njemu samemu in še odlo- dvema drugima vrednima sodružetoma, kateri prav ceno > da se bode vedelo, kamo priti Ali niste kmalu mudno službo detektivov opravijajo in izmišljene za- tu, kmalu tam, in nikjerna svojem mestu? Pa dopisnik si ta trud kaj lahko brez vseh skrbi prihrani, ker o vašem postopanji in rovanji se tako le prehitro vse pisnike napram narodnih učiteljev pisarijo samo zato, pozitivno izvé y toraj mu ni treba izmišljenih reči pisariti, ker ima dovolj faktičnega gradiva na razpola- ganj^. da neki osebi s tem uslugo skazujejo, katera bi morala nad strankami stati in objektivna biti, ki je pa s „ko-ranom" vred obnorela, fear kažejo njena postopanja preteklega tedna — v štirih krajih tukajšnjega okraja. da Enajstič prorokuje „izmišljevainemu dopisnikuť t y u Sestič pripoveduje Herkul „koranov" kaj potuh- se mu nikdar posrećilo ne bode, udov „zweigvereina nnjeno , da so se „amtsgenossi" v prav slabem in hu- pri ljudstvu pocrniti ter iih ob čast pripraviti. Saj tega vremenu, se popoldne v Senožečah sešli iHHHHI ■ H ■■■ dopoldne bilo je ponavljavni šoli posvećeno y ker Res y V tudi treba ni, ker se tako še sami se svojim lastnim vedenjem preveč grdijo. Hodite le malo med národně Senožece dolezli so še le popoldne, a z malo izjemo Notranjce, pa boste na lastna ušesa svojo sramotno vsi iz oddaljenih kraje v odpotovali so od doma čast čuli! Prav imaš duševni pritlikavec ker uže zjutraj na vse zgodaj tem bolj, ker je bilo grdo trdis ; da ljudstvo temu več verjame, kar samo vidi > no nego praznim in pa sramotilnim korespondencam to bilo bi tu še na pravem mestu rečeno — in zweigvereinerskim" frazam ! DvanajstiČ ta neizcrpljivo učena glava trdi kot 71 17 vereinu a pripadajo možje, kateri so in še i da njihovemu bodo za narod veliko (?!) storili in imajo zavoljo tega pri narodu tako veliko dobro imé Izgubiti ne morejo na giavo zadel. vereinu Sa živino- in sadjerejo. Obče spostovani gospod se mnoga trudi pospesiti povzdigo kmetijstva ter pomagati kmeti-škemu stanu do večega blagostanja. *) Naj omenim, da imajo kmetje v naši okolici splob prav lepo govejo živino; vzia3ti pa so ponosni na lepe in dobro rejene vole. Le-té si ali domá izredé ali pa na sejmih kupijo, nik dar več obdelujejo ž njimi svoja obširna polja in jih potem do- da Na! tu si pa zopet leseni kline Kdo so nek tišti možje pri ,,zweig- Morebiti li oni olikani ,,winkeladvokat", ka- teri je pred 11. o priliki obhajanja Vodnikovega spomina, Vodnika samega najvećega osla i a vse druge narodnjake pa narodne osle pital? Ali moreb ti ona „figurica" , katero je lastna „tatrutte" iz Frimorskega med vas renegate zavetja iskat prigoala, in se po krajih njenega dosedanjega službovanja čudne reci o njej vseh pripovedujejo? Znabiti li „vereinova a duša i katera 7 »r je na Notranjskem , vedno razpor med poprej edinimi učitelji podpihuje, in se z denuncijacijami Čezdalje bolj odlikuje? Je li oni starec, teroriziran po „zweigverei- nerjih" napravši krivično zatožbo proti narodnemu uči- telju, ker bil bi sicer ob službo dejan ? Ali pa ona božja živalica, sedeča na županskem stola , pifša iz „zweigvereina", a zopet (menda) z grožnjo, da župan8tvo izgubi, nazaj vstopivša? Znabiti li one tri kukavice, primorane proti národnemu učitelju natolce- , da bi se mu moglo kaj skodo- valne zapisnike napisati vati in ga tožariti? ^Kon. prih.) Sent-Vida pri Zalicini 23. marca. (Vol- velikan.) Tukajšnji mnogozaslužni župnik, prečastiti gosp. Matija Kula vic, je te dni vola, pravega velikana, ki mu ga ni para v naši deželi in morda še kje drugej n^, prodal za 370 gold. Ijubljanskemu mesarju Jožet u Or ne tu. Vol je star blizo 5 let, nenavadno visok in siros gledé teže ga cenijo na kakih 18 centov. *) Plemena je švicarsko - muriškega, domá izrejen in dorejen. To iz-vrstno pleme si je gosp. župnik zaredii od dveh švicarskih telic, ki mu ju je pred več leti iz posebne pri- . vitez dr. Gutmansthai. jaznosti prodal grajščak Prav lepega juuca pa je imel takrat posestnik Anton Rojec v Zaborštu. Pre el ga je bil od si. kmetijske družbe kranjske, ki je takrat še brezplačoo da-jala plemenske junce zanesijivim gospodarjem po deželi. Od te dobe ae nahaja mnogo lepe gov ej e živine po naših hlevih. Tudi krava švicarica iz gosp. župnikovega hleva mati velikanskega vola je bila po omenjenem družbinem juncu oplemenjena. Imela je pozneje še več telet od druzih juocev, a no- beno drugo ni tako izvrstno se poneslo io do take velikosti izrastlo. Prav moćno je tedaj obžalovali, da si. družbi ni več mogoče , brezplačoo dajati po deželi plemenskih juncev kakor poprej , in taso zboljševati pleme naše goveje živine. Gospodarji na deželi zarad neugodnih denarnih razmer težko po dražbi kupujejo takih juccev, dasiravno je to edina pot, povzdignui do-mačo živinorejo. Tù sem naj pogledajo dobre nasledke državne subvencije tišti neverni Tomaži, ki tje v en dan čvekajo, dadržavna podpora za ž vinorejo nima no- benega prida! Omenjeni orjak ni uži val nič posebnega ; navadna mrva in rezanica mu je biia brana. je o 5 letih precej povžil. 21. dne t. m. j a ve o da nastopil težavno pot v Ljubijano in menda se le v treh ^dneh prikoracal tje gori. Kakor čujemo, bode mesar Crne redé za mesarja. Mrva je po nekaterib Travnikih po sebno tečna in pitavna. Tudi imajo kmetje veliko de-tel je posejane, s katero živini sèm ter tjè strežejo. Nekateri proti koncu c&ló z žitom vole pitajo, da se ž njihovo debelostjo nekoliko — in to po pravici babajo, p« v««» »^p« «vu«iv/v ««"uju xjjuu~ ljančani jeste veliko mesa tù v okolici od naših kmetov, tako imenovanih Temeničanov, dorejenih volov. Zivinska prireja je za tukajšnje kmete prav izdatna pomoč, da si ohranijo svoja posestva, zlasti v tacih ietib, ko poljski pridelki ne gredó v denar, na priliko, letos. Naj pa tudi lepe denarce za-nje potegnejo. po- Ljub vendar že gospodarji tudi po druzih krajih nase dežele spoznavaii, da z umno živinorejo si najiože pomagajo do večega blagostanja, in bi se zato živino-reje na vso moČ poprijeli. Dobro obděláno polje in oda to- lePa živina v hlevu, to je in bode ostalo za vselej edini in pravi zaklad slovenskega kmeta. Gosp. župniku je v malo letih izredil že dva taka velikana, pa nečno kličemo: ,, naj skoraj pride tretji na vrsto V 7 ki ko Ljubljane. — Ravno ko je naša kmetijska družba prevdarjala, kako po predlogu gosp. predsednika barona Wurzbacha z dostojno adreso udeležiti se slovesnosti sreberne poroke Nj. veličanstev 24. dne t. m. , je došlo od dunajské kmetijske družba vabilo, naj )eJ tudi kranjska družba stopi v kolo vseh avstrijskih kmetijskih družeb, da skupno slavi jo veseli dao. Temu va- bilu se je i centralni odbor radostno udal. in tako sa bode čestitanje vseh kmetijskih družeb skupno vršilo tako, da presvitli cesarjevic Rudolf, ki je pokrovitelj dunajské kmetijske, boda predstavi! Nj. velicaii3tvoma deputacijo kmetijskih družeb, kateri govornik bode grof Coronini, predsednik družbe kmetijske goriške in državni poslanec; po govoru bode presv. ce^arjevič iz-ročil Nj. veličanstvoma krasno spomenico, v kateri bode vsaka družba podpisana po svojem predsedniku? podpredsedniku in dveh delegatih , ki ju družba za ta zastop imenuje. Naša kmetijska družba je imenovala a: na Dunaji stauujočega viteza Schneid-Treu- svoja ud enfeldskega in pa tudi na Dunaji sedaj bivaj očega dr žavnega poslanca grofa Barbota. Od vodstva avstrijskega gozdarskega društva je naši družbi kmetijski dosel poziv, v katerem ono društvo vsa posestnike gozdov vabi, naj v spomin sreberne poroke cesarjeve na pripravnih krajih 8 po več dreves z imenom „ženitvanskih dreves". adijo Lepa pa tudi koristna misel, katere naj bi se poprijeli tudi sad jer ej ci in krajna šolska vodstva v šoiskih dreve3- nicah 7 da tako dobimo na tisoče lepib drevea ! Presvitli cesar je obćini Ustja v okraji vipav skem za zidanje šolskega poslopja iz lastne blagajnice daroval 200 gold. (Iz seje dez. odbora dne 28. marcija.) Vodstvu tukajšoje bolnišnice se naroča svete , kako naj 7 se v novi naj žel ni odboru podá na- nonsniC! na denci vpeljala režija, to r PU . Šturi a j a nj e hrane io postrežba Kdor ima pri- velikana za nekaj soldov dajal kazati, liko in se zanima za domaČo živinorejo, naj si ga ogleda. Gospod župnik Kula vic zasluži res splošno priznanje za svoje zgledno kmetovanje, za izvrstno * Da so te dopisnikove besede po vse resnične, moremo popolnem potrditi tudi mi, ki smo uže večkrat priliko imeli videti in pokusiti visokočastitega gosp. župnika Kulavica izvrstni amerikanski krompir, izvrstno žlahna jabelka in hruške. in pa špargelj, komur ga ni kmalu para. Lep zgled v du-Velikost in težo kaže notica v današnjih ,,Novicaha hovskem narodnem in kmetijskem oziru je blagi gospod, ka- med članki ,,iz Ljubljane". terega naj Bog pozivi še mnogaja leta ! Vred. ill bolnim ; okrožnica > posestnikom gleda lia ni h lóž se posije podpisali: ali in koliko hočejo sub- i da so da kandidate zadnjih volitvah staresinst narodne gitirali vencije dati gledišču za prihodnje leto; odboru za uradno popravo, podp napravo in podporo hiralnice in dekliske sirot- c. sredo je bil prisiljen prinesti od gosp. Pleška, ondašnjega nié nice v Ljubljani se brezplačno prepusti redutna pis popolnem neresniČen okrajnega sodnika, da je dotični „Tagblattni" do dvorana na vélikonočni torek za razstavo in srečkanje darov v podporo omenjenih dveh dobrodelnih zavodov. Na dotične dopise deželnega šolskega sveta se pritrdi, da se v učiteljsko službo na ljudski šoli v Dvoru pri Žužemberku definitivno postavi Valentin Bur nik, v učiteljsko službo na ljudski soli v Dolenji vasi tosnj j (V citalnici) je v nedelj zimske saisone. Mlada gospodi bode igrala na gl dnj j) visokošo j v » w. iwfVMv um giaouvuu , YiDvauc na goslih in lepe pesmi se pripravljajo be3edaa le- K a r i n g e r- . Klein naznani Vse zposlani program pri Ribnici pa Anton Ozimek, in da se od vojaščine edai - (Vol velikan)) I\> g» jo &auuji uas liai napu- Ljubljančanom in o katerem današnji list več Di \/. j ___* ry r • • i • f -»• »i , • ga adnj naš list po njega mesarj Jožef a netav Biatni vasi iz Bosne vrnivšemu se učitelju Kermavnarju v To- pise iz St. Vida pri Zatičini, stoji zdaj v hlevu tukaj plicah pri Zaporji dá 40 gold, podpore iz normalno- T " * šolskega zaklada. kupil, da nam za veliko noč postreže z okusoim mesom Gosp. »Skale je velikana meril; on meri 17 pesti in pol ga Namesti viteza Vestenecka so v soboto vé-liki posestniki z 42 glasovi soglasno za poslanca v deželni zbor volili viteza dr. Gutmansthala, grajščaka vaga —--- u- -----—- — "i^i pa 21 centov. Takega veiikanskeg f vola viděli v Ljublj zato ni čuda da —~— —■ "-v* ------— --------- — — 7 o j------ . «u«., t u a lu ui wuua , ua oasa m vra, ju v Boštanji. Ceravno gospod Gutmansthal ne stoji v imamo, da z njo zvemo koliko bode zaklana živina 3 m o ki jo vrsti narodne stranke , ga vendar tudi ona visoko spo- imela mesá je pri tem volu prekratka. Ni pa tudi staje kot za kmetij stvo kranjsko in za, družbo kmetijako čuda, da ima ta orjak zmirom radovednih gledalcev, mnogo zasluženega možá, ki našemu narodu v narodnem jeziku neobhodno potreba; ^vr u« u^utjuv v.jv.e.vr VUUrt , UA i iU <% l dk U I J « Dk. SĎUiirt dobro čuti, da je poduka Katerim se za 10 soldov pokaž bakijadi in serenadi)) katero ie o 251etnici zato je na svoje stroško v 5000 iztisih na svitlo dal in cesarjeve poroke sprožila tukajšnja požarna straža so - kakor naslov knjižic v prid namenil", po a pravi » ,slovenskim kmetom delovati so tudi vsa narodna društva nemudom jerejo". Nikakor tedaj ne moremo Drag. Perd. Ripšlnu spisano „Sad- misliti, da bi dovoijnost izrekla. Za izvršitev ove svečanosti svoj spre- potem 01 dsek. v katerem vitez dr. Stock j--J --------------J ----/ C ^ ^ f vu v u w v u i v LU Y 1 b\JU U1 « U l vidni pl. Gutmansthal „durch dick und dûan" šel z na- stopa diustvo strelcev, c. kr. vládni svetoik bil za- ěimi nasprotniki v deželnem zboru. Pogreb go3podicine Ciljk se društvo udeleži petja pri serenad pod tem pogojem (nur unter der Badingung), pesem pevci filharmoničnega društva in tt • i t k čitalnični skupaj pojó i ne pa ) da res- I to: na-dru- le da vci k z a- s e poroča v ta namen in odločil dvojni odsek: eden za svoje, čitainice, ki d poje P°g°J je osupml zastopnika narodn [io mislil in o tem smÍ3lu tudi od za trd vredovanje glasbinega delà, drugi za vredovanje teksta, V ta dvojni odsek je bilo do sedaj voljenih 24 članov iz raznih krajev. Izdali se bote dve knjigi: priročoa knjiga dvoglasno za pevce in ljudi sploh, pa veča knjiga Te dni čitalnice svoj mandat imei, da pod oknom c. k. deželnega predsednika kot ces. namestnika filharmonično nemško društvo poje svo je pesmi ) čitaln narodn društvo pa svoj Al od imenovanega pogoj se za Čveteroglasno s pred- in poigro za organisée pnik tilharm. društva nikakor ni odvrniti dal > in nam je došlo od merodajne strani pismo, v katerem se nam obeta, da slavno društvo sv. Mohora hoče skrbeti na mnogokrat ponavljano vprasanj Je fiiharm. društvo vsakako kaj da hoče za izdajo priročne knjige pesmariške, da bode tako hi-treje in ceneje prišla med ljudi. Ker se pa v pesma- natisnjene, temuč tudi take, ki se nahajajo samo med ljudstvom in so že sko- odG wir sind fur uns kupno s čitalnico peti 9 UUgU » Ul 11 • „ >V iL D1UU lui UUO Ulil/lli L bi pa čitalnica morala s svojimi gl schwach* ovi pom Da rico ne bodo sprejele le pesmi že biti filharmoničnemu društvu no lagblatt sam i Mi t o tem se bode l raj pozabíjené, prosimo v imenu pesmaričnega odbora vse prijatelje cerkvenega in sujejo melodje — to nemš&ih časni&ov prisilj pa smo po objavab ljubljanskih ) ocitno povedati ) kodi narodnega petja, naj zapi- m in ovireu îzvirajo » i da se ne bode na- e in tekst tacih starih pesmi, ter naj jih pošijejo odboru. Gotovo se glas dno društvo po krivici sumičilo m de Mo biti se nazadnj i bode našel med tem narodnim blagom marsikak biser čegar izguba bi bila obžalovanja vredna. 15. dne t. m. bode srečkanje na korist tukajšnje hiralnice in dekliške sirotišnice. Vod- po ojib iastnih močéh Ravnokar se nam iz Vip ndar filharmonično društvo ojači por nesreči, ki se je ondi pripetila v pondeljek: ženka sestnika gosp. Žvokelj o strašni po se stvo te dobrodelne loterije naznanja, da srećke, ki se mu ne pošijejo zadnji čas do 10. aprila nazaj rodovine s 4íetno hčerko konj veljajo za prodane. brž mrtva obležala, tudi hlap deklica pa ranjena. peijala na obisk svoje splašijo, žena je se Je smrtni nevarnosti p - (PrekllC „ X U>U daj morajo polo pridelka, če pa semena ne dobé, pa tretjino. To kmete bolj v stanu davek plaćati? — Ta interpelacija se opira strasno tišći in med sedanjim in prejšnjim stanjem v 1 1 • w t V I 1 1 u _ J____I ^ * ^ _ , ^ J ^ 1 _ L^ I L __! ___ L_________ _1 _ ______ni _ ¥ i f . vi • J m na cedalje veče siromaštvo med kmetovalci vsied slabih ni nobenega razloč&a letin, slane, toče, povodinj itd., posebno na Kranjskem ki leté v prvi vrsti na Andrassy « • 1 * -s » '«i • 1 1 T 1 ' 1 J 1 1 _ _ _ * J I • * • 1 L I u v « ■ a i _ ■ M_____— i .•«> U« m. a ■ m m w n i v 1 . ^ * a. ^J _ — — ■ —__ so pač zelo težke pritožbe t in Stajarskem, pa tudi v druzih deželah; dalje navaja ta interpelacija, da je breme, katero se davkoplaceval- vlada za B Sliši se, da se bo v krátkém sestavila vrhovna in Herceg Načelnik politične J/W1HVIJ« , Wt. J VJ WlV^Vj * --------C------. ------------------~----------O • " « cem po davkovskih eksekutorjih naklada, silno veliKO. vlade bi imel postati dvorní svetovalec baron Kraus Kajti predno je še prva eksekutivna stopinja določena, čelnik finance dvorski svetovalec Merey, načelnik pravo mora davkoplačevalec zraven 6 odstotkov zamudnih ob- sodja pak podpoikovnik-avditor Glaser. Ti bodo pa menda na Dunaji opravljali svoj posel namesto unanjega resti še za opomin prvih 7 dni za vsak dan po o kr. za drugih dni na dalje za vsak dan po 10 kr. ) tedaj skupaj gold. kr. plačati; ta plača ni v nikakoršni ministerstva, ker to vendar ni in Herceg verjetno, da bi poslali za najviše načelnike ljudi v Bosno ki primeri takrat, ko dolg kakega davkoplaćevalca ie malo ondašnjih razmer čisto nic ne poznaj krajcarjev znaša. Tako se je zgodilo, kakor interpela ciji priloženi opominski listki kažejo, Cesko kr. 4 Vo IVI*, ^ «W., <7 «H., — —- I 29 kr. itd. davkovskega dolga, morali plaćati za kr. za kr. eksekutivne stroške po kr. kr. da so kmetovalci 16 kr., 17 kr., 27 y cesarj ker Prag poroke po je dozdaj uže oglasilo se Plemstvo se bo o 25. obletnici odlikovalo po svoji deputaciji 9 čez 300 vdeležnikov Hrvatsko Po gold. k raj c. tem ízterje- regui vanjem naklaniajo ďavkarije državi čisto nove do- in tirjatve do konca aprila, in hodke. Tako so ta eksekutivna plačiia v kratkem kolarai deputaciji. Pododbor je času cbstanka davkovskih eksekutorjev znesla, na pn- ,,Obžoruifc bode pododbor hrvatske deputacije pismeno dovršil svoje predloge zovića in Mišk 'ij 1 ogerski regni iz M mer luci , na Kranjskem v davkovskem okraji Z užem- ~ . ^ , «« ^u berškem okoíi 300 gold., v okraji Kostanjevi- Tisza namerava uradni r u m u n s k i časnik izdajati Ogersko. Iz Buda Pešta se poroča, da minister sk era 600 gold., v okraji Krskem čez 1000 gld., na Stajarskem v okraji St. Lenartskem okoli 500 naj gold., v uctiaji i. i u j a a c uj ^ců x\j\j\j xuiíixa cjvoc- j/vumuuu *u »utu<*uouuuu kutivna plačiía so pa še tem veče breme kmetijstvu, obraženih Rumuncev noče nobeden za hlapca biti ma- v okraji Ptu jskem čez 1000 gld. Tolika ekse- nega ki vsak tedeu trikrat izbajal io Rumunce obdeloval dobrote". Dozdaj Tisza ni dobil nobe- izmed politično in žurnalisučno iz- za „magjarske vrednika, kajti ker jih kmetovalec mora odrajtati ob času > ko ? ni se gjarski vladi. nič bi přidělal in tedaj tudi nič denarja skupii, s katerim lz Pešta. V ogerski zbornici je govoril dr. Po mogel plačati. Radovedni smo, kako bo finančni iit tako izvrstno proti berol'nski pogodbi 7 da mu sami Predlog minister- minister odgovoril na to vprašanje, ki se popolnem magjarski listi ne odrekajo pravice strinja s sklepom kranjske kmetijske družbe v zadnjem alva je bil namrec ta, da se berounska pogodba vpiše njenem zboru 29. dne januarija t. i. v zakonik. Dr. Polit seje temu krepko ustavljal in po- 31. marca se je začela razprava državnega bijal to pogodbo, rekoc, da sami državljani avstrijsko- proračuna za letošnje leto. Po predlogu zborničnega ogerske monarhije pripoznavajo, da evropska politika odbora imajo stroški letošnji zuašati dohodki (po davkih itd.) pa 392 i 41ôVa milijon. } meri edino na to, da se stare glava „slovanskému 11 milijon. gold. Po zmaju", a turski zmaj se ima podpirati do zadnjega zdih- takem se kaže okoli 26 milijon. pnmanjkave, vrh tega ljeja in do zadnje moči. — Govor tega poslane* je na- redil tak vtis do drugih, da je pač ooveljal sklep : vvr- stiti pogodbo berolinsko med zakone, a le s 54 glasovi pa še tistih 76.81 milijonov, ki ste j;h delegaciji dovolili, od katerih na Avstrijo pade 52.69 milijonov. Po vsem nam bo letos zopet treba 76 milijonov gold, dolgá delati. Lepi izgledi ! vecme. Rusko. Knez Goréakov, o katerem so nemški listi mesec se seji 31. marca je minister deželne bramba 3 tako zadovoljnostjo pisali, da ga bo spodriml grof v ,uvvir(uv,jv , UOUJ-,a«, da uže ta Suvalov, ima te dni p riti na Dunaj v posebno važnih bo iz Bosne izpustilo mnogo reservinih državno-poiiričnih opravkih. Iz tega je razvidno, daje odgovoril na interpelacijo dr. Vošnjaka zdravnikov domů, potem kmalu pa vsi. premagal vse one sovražnise svoje po Evropi, ki so 06 soboto prestane čez velikonočně praznike eaena hudi nasprotniki Rusije. do 17. dne t. m. zborovanje državnega zbora. dni maja bo neki konec tega zbora. Prve Přetekli četrtek je bila tu na Dunaji depu ta- víc a cijaHercegovincev in to Listnica vredništva. 37 let zvestemu naročniku ,,No- v M: Iz dopisa Vašega raz vidimo, da sami čuti te težnjo slavnega mož pod vodstvom razglasiti ,,pogovor o sejinu C.u In prav imate, kajti ovi vojvode in katol. župnika Musića. Prišla dialog ne zadeva stvari niti politične niti narodne, ampak v« ci- se je zah valit cesarj u in avstrijski vladi za vsa odliko- sto le cer k ven o, o kateri pa si ,,Noviceu ne prilastujejo vanja, kar so jih dobili vojaki Musičeve čete, ob enem besede. Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef BlazfliÈOVih iiaslednikOT v Ljubljani.