ZAKONI, STERI DO RAVNALI NAŠ ŽITEK TÖ STR. 2 MATI BOŽJA V LENDAVI STR. 3 ‚V kmičnom zranki ešče spi ves, samo pri ednoj iži se orau kadi. Na dvauri v velkom kotli segrejvajo vodau, pomali vre krop za svinjau poparit. Od sausedov pa žlate se moški napautijo k iži, gde se na zabadanje pripravlajo. Brž stapajo po friškom snejgi, aube si na vüje potegnejo, ka söver brije. Povalijo flajsno vertinjo, gda njim kaj ponidi, kakšni masni vici tö spadnejo, te pa odidejo prauti glejvom. Svinja cvili, ka se vse trausi pa se zbidi pau vesi. Brsa, na rit se sede, proba vgrizniti, dapa vse zaman. Krepki moški – za mauč so rano zazranka že dobro domanjo palinko ali küjano vino guntnili – go potegnejo vö iz glejva ali šalaša, mesar go zarejže, parkrat ešče kröfne pa vse tijo grata.’ Takšne pa podobne prizore (jelenet) vse menjekrat vidimo po porabskij vasaj tö, zatok ka je zdaj že dosti menje svinj pri ižaj. Vejndrik zatok restavracija Lipa vsakšo leto pripravi tradicionalno porabsko zabadanje, stero je letos bilau 14. januara. Zvün völkoga cvildjenja (tau Evropska unija tö ne pisti) je bilau vse pripravleno po staroj šegi. O tom je za naše novine etak pripovejdo glavni mesar Feri Šteimetz z Gorenjoga Senika: »Zazran ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. januarja 2011 • Leto XXII, št. 3 Tradicionalna mesarija v Lipi koma smo vcüjšli, kak je malo sveklau gratalo. Smo svinjau dojprijali pa dojzabodnili. Gda smo go zarezali, smo go zaprali, s smolauv posipali pa kosminje dojspucali. Potistom smo go malo zažgali. Zdaj že s plinom (gáz) delajo, prva so pa s slamov ali so meli takšno napravo, ka so go z rokauv gnali. Gor na gauge (šragle) smo go obesili, raznok smo go svekli pa tadale raznok brali.« Med tejm časom, ka je mesar s svojima pomočnikoma – z Lacinom Nemešom iz Sakalauvec pa Jožinom Grablerom iz Varaša – tadale delo, so se küjarge v künji Lipe tö flajsno obračali. Najprva so iz krvi spekli šterc, kak je tau šega, potistim pa pripravili pražene getre. Za obed se je pa küjala župa, kapüsta pa peklo mesau. »Starejši so gučali, ka so se gnauksvejta trifele župe küjale, gda so mesarili, mlejčna župa, župa z (z)rejzanci pa župa z jetrnimi globaunci,« je pripovejdo Šteimetz. S toga se tö vidi, ka je mesarija gnauksvejta bila svetek, ka se je rejdko leko tak dobro pa dosti gelo kak ranč na te den. Popodneva so podje na »Lipinom zabadanji« napravili ešče krvavice (húrka) pa mesene klobase tö. Tü so se več nej držali tradicije, ka so nücali küplene črejva. »Tis-toga ipa, gda so eške v bauti nej mogli küpti črejva, so vse spucali, želaudec pa tenke klobase tö,« je pravo Feri, steri je prejzborš (djömbac) tö napravo. Popodneva se je na dvauri Lipe več samo tisti kotel kadiu, v sterom so se cvirki cvrli. Pomalek so prihajali gostje v restavracijo, ka bi kauštali, ka so küjarge pripravili, pa se malo pove-selili. Gnauksvejta je tö tak bilau, po opravlenom deli se je nišče nej paščo domau, pripovejdali so ali kaj spejva li. Te so lidgé več časa meli eden za drugoga. Ali so si več časa vzeli? Marijana Sukič 2 Pogovor s predsednikom DSS Martinom Ropošom Zakoni, steri do ravnali naš žitek tö Pred svetki je vogrski parlament eden za drugim sprejel zakone, steri do vplivali na živlenje narodnosti na Vogrskom tö. Kelko so narodnosti pri pripravi tej zakonov leko vcuj bile, leko povedale svoje mnenje, pa steri so tisti paragrafi, stere mo najbole vpamet vzeli na svoji kauži, je za naše novine tapravo predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. »Vogrski parlament je lani 18. apriliša sprejel nauvi Ustavni zakon, steri je začno velati 1. januara 2012. Na podlagi tega je parlament mogo sprejeti temeljne zakone, med tejmi so volilni zakon, zakon o pravicah narodnosti, zakon o lokalnih samoupravah in zakon o javni vzgoji ali bole enostavno o šolstvu,« je našto pa pokazo nauve zakone predsednik Ropoš. »Za nas je najbole pomemben (fontos) zakon o pravicah narodnosti,« meni Ropoš, »v njem pa ne najdemo celau velke spremembe.« Zakon – gnako kak v nauvoj ustavi – dosledno nüca pojem narodnosti (nemzetiségek) namesto nanjšine (kisebbségek). Zato do se na naslednjij volitvaj (2014) volile lokalne narodnostne samouprave. »Tü smo se mogli strinjati s tem, ka do upoštevali rezultate štetja prebivalstva (népszámlálás) pa se v tisti vasnicaj pa varašaj, gde se je leta 2011-oga nišče nej držo za narodnosti – v našom primeri za Slovence – nedo smele voliti narodnostne samouprave. Ka je malo čüdno bilau do tegamau, ka tam, gde prva nej živo nišče, steri bi biu Srb, Slovenec, Hrvat, Nemec itd., se je pred volitvami brž najšlo 30 lidi gnake narodnosti.« Po nauvom do se volile 3 ali 4-članske narodnostne samouprave. Tam, gde bau v narodnostnem volilnem imeniku menje kak 100 lidi, do meli 3 člane, tam, gde de najmenje 100 lidi v imeniki, do meli 4 člane. Nauvo je tau tö, ka do se državne samouprave direk tno volile, pa do se leko volile te tö, če dana narodnost nede mejla ene lokalne narodnostne samouprave tö nej. Najmenkša državna samouprava de mejla 15 članov. »Nejsmo se strinjali s predlogom, ka se lokalne samouprave leko preformulirajo v narodnostne,« je pravo predsednik Ropoš. »Vsi smo že probali tau pa smo vidli, ka je tau nej funkcioniralo. Pa kljub temu je tau prišlo v zakon.« Vüpajo se pa, ka tau nede tak naleki, ka so sigurni pogoji. Več kak pau članov se mora že pri kandidaturi opredeliti za narodnost pa več kak 50 procentov volivcov mora biti pripadnikov narodnosti, samo tak se leko lokalna samouprava preoblikuje v lokalno-narodnostno. Nauva je v zakoni inštitucija nevrednosti (méltatlanság intézménye) tö. Tau pomeni, ka če proti steromi člani narodnostnij samouprav poteka na biroviji postopek, če je kaj takšoga napravo, ali če ma dug do države, je več nej vrejden, ka bi emo tau funkcijo, zatok ga leko nazaj pozovejo. Tau de ranč tak pri lokalni samoupravaj tö. Predsednik Ropoš tak misli, ka je nej cejlak razčiščeno tau tö nej, ka pomejni v zakoni rejč pradomovina (óhaza). On se je ejkstra trüdo za tau, naj se napiše, ka narodnosti majo pravico meti stike z matično domovino (anyaország). Zato, ka prej vse narodnosti nejmajo matične domovine, so te napisali pradomovina. Martin Ropoš vüpa, ka pod tejm pojmom razmejo matično domovino tö. Od volilnoga zakona (választójogi törvény) so vse narodnosti vüpale, ka de rejšo pitanje narodnostni poslancov v parlamenti. Dapa vujznile so se. Predsednik Ropoš pravi, da so jih kak državno samoupravo pri vsej ostalij zakonaj pitali za mnenje, pri volilnom – steroga je menda pripravilo notranje ministrstvo – so nej bili najgeri na tau, ka ščejo narodnosti. Nauvo je tau, ka de Vogrska mejla menkši parlament. 106 bau individualni poslancov, 93 poslancov pa pride v parlament prejk strankarski lišt. V zakoni je tü novost, ka narodnosti ranč tak kak stranke (pártok) leko postavijo svojo državno lišto. Tau bole naleki napravijo kak stranke, ka njim trbej najmenje v 27 individualnij volilnij okrožjih postaviti svojoga kandidata, za enoga kandidata pa nücajo 1000 podpisov. Na narodnostni lištaj morajo biti trgé kandidatge, nücajo pa podpise 1 procenta tisti volivcov, steri so se dali gorvzeti v narodnostni volilni imenik. Dapa predsednik Ropoš tak misli, ka male narodnosti tak tö nejmajo priliko, ka bi njini poslanec prišo v parlament. Če bi na naslednjij volitvaj 50 procentov lidi šlau volit, bi za narodnostni mandat nücali kakši 10.000 glasov. Telko pa nigdar ne dobimo, zato tö nej, ka na narodnostne lište leko svoj glas da samo tisti, steri je registriran v narodnostnom volilnom imeniki. Če pa nekak da svoj glas narodnostni lišti, ne more voliti strankarskih list. »Za male manjšine nika drugo ne ostane kak t. i. ‚zastopnik narodnosti’ v parlamenti, dapa kakšne pravice de emo, eške ne vejmo,« je raztomačo predsednik DSS. Na podlagi Zakona o lokalnih samoupravah (önkormányzati törvény) de se s 1. januarom 2013 reorganizirala javna uprava na Vogrskom. Znauva do se postavili okraji (járások), stere do vodili okrajni vladni uradi (járási kormányhivatalok). Namesto gnešnjij notarstev do pa gor-postavili skupne samoupravne urade (közös önkormányzati hivatal). Več vesnic de se držalo k enomi takšnomi uradi. Po splošni pogojaj de se moralo k enomi uradi držati najmenje 2000 lidi. Pod takšnimi pogoji bi ranč ednoga urada nej bilau v Porabji, (če vejmo, ka je Slovenska ves že od 1983-oga leta vcujzakapčena k Varaši), ka če vküpdamo lidi iz vsakše porabske ves-nice, ji nejga 2000. Zatok so pa te vse porabske občine pa obej organiziaciji predlagale, ka naj tam, gde živijo narodnosti, bau te prag 1500. Tau je parlament tak sprejel, ka tam, gde živi najmenje 20 procentov narodnosti v vasaj, se leko tau upošteva. Pod takšimi pogoji, če bi vse porabske vasi vküpdržale, bi leko meli bar en takšen urad. »Ta pobuda slovenske skupnosti je prišla pred parlament v zadnjom krogi, pred zadnjom glaso vanji po zaslugi poslanca Bebesa iz Körmenda,« je poudaro predsednik Ropoš. Vsi tej zakoni so pa povezani med seboj. Nauvi šolski zakon nam obeta, ka de država prejkvzela šaule od občin. Dapa tau leko samo te napravi, gda de že mejla okrajne vladne urade, ka de vzdrževanje šaul njina naloga. Zatok se tau leko zgodi najprva s 1. septembrom 2013. Predsednik Ropoš meni, ka je nauvi šolski zakon prineso eno trno pozitivno spremembo pri finansiranji narodnostni šaul, ka je povezano s proračunskim zakonom tö. »Na tom je slovenska narodnost delala lejta pa lejta. Dodatna sredstva za šaule so občine dobivale na podlagi razpisa največkrat v drugi polovici leta. Zatok so mele že majuša, juniuša probleme, odkec vzeti pejnaze za šaule do tistoga mau, ka dobijo dodatno kvoto. Od januara naprej dobijo občine mejsečno akontacijo (előleg), dvanajstino lanjskoga proračuna. Natečaj za dodatna sredstva do ranč tak mogle notradati kak do tejga mau, pa gda dobijo celotna dodatna sredstva, te se tam odšteje akontacija. Tau veliko pomeni v praksi.« Kak bau, če država (állam) prejkvzeme šaule, se konkretno ešče ne vej, možnih je več variacij, pravi Martin Ropoš. Leko, ka država samo tak prejkvzeme šaule, ka zagotovi plače pa dodatke učitelov, za drugo do pa skrbele občine, s sterimi de se država pogaudila. Na pitanje, če de te država imenovala ravnatele, je predsednik Ropoš pravo, ka do narodnostne samouprave mele pravico soglašanja, tam gde ne bo narodnostnih lokalnih samouprav, do pa tau napravile državne samouprave. Marijana Sukič Porabje, 19. januarja 2012 Pavlova hiša v Potrni ZA ZAKLJUČEK: TIŠINA, VENDAR UMETNIŠKA Kulturno društvo člen VII za avstrijsko Štajersko je zadnji lanski dogodek v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu, ki bo do konca ferbruarja 2012, kojeni učiteljici se ji je izpolnila iz mladosti tleča želja, da bi risala, da bi pisani svet doživetij s čopičem in barvo nanašala na nepopisano Pevski zbor Pavlove hiše poje v dvorani, obdani z likovnimi deli Christiana Grosshädla. Skrajno levo pevka v zboru in ljubiteljska slikarka Antonija Grum iz Gornje Radgone, ki svoja dela predstavlja na galeriji. Sedita Brigitte Till Spausta in Josef Till, ki sta predstavila dvojezično slovensko-nemško knjigo Božično razpoloženje. naslovilo Tišina, vendar ne v konkretnem, marveč prenesenem, umetniškem sporočilu besede. Postavljeni sta dve likovni razstavi: slike velikega formata avstrijskega avtorja Christiana Grosschädla in slike Antonije Grum iz Gornje Radgone. Več pesmi – torej ni bilo tišine – je zapel mešani pevski zbor Pavlove hiše pod vodstvom Bruna Petrishka, iz dvojezične slovensko nemške knjige Božično razpoloženje je bral Josef Till. Otvoritveni dogodek je bil zelo dobro obiskan. V pevskem zboru Pavlove hiše kot edini ljubiteljski kulturni skupini štajerskih Slovencev v Avstriji pojejo pevke tudi s slovenske strani. Zbor je doslej pel tudi v Sombotelu, v Prekmurju in na Koroškem v Avstriji. Imajo tudi dve zgoščenki s slovenskimi in nemškimi pesmimi. Ljubiteljska slikarka Antonija Grum je tudi pevka v zboru Pavlove hiše. Kot upo podlago. „Motivi mojih slik so simboli življenjske energije, kulturne dediščine naših prednikov in prečudovita narava našega okolja. Z barvo iščem vrednote, ki so danes v ozadju. Tako hodim po pisanih barvnih poteh umetnosti, se srečujem s priznanimi slikarskimi umetniki in samozavestno utrjujem svoje umetniške sposobnosti. Svojo ljubiteljsko slikarsko dejavnost izpopolnjujem na številnih likovnih kolonijah, delavnicah in slikarskih natečajih,“ pravi avtorica in poudari, da je članica Likovnega društva Gornja Radgona in Likovnega društva Mavrica Murska Sobota. Doslej je imela samostojne razstave in sodelovala na skupinskih v Murski Soboti, Lendavi, Moravskih Toplicah, Radencih, Halbenreinu v Avstriji in drugje, zlasti v Pomurju. Cristian Grosschädl je ob nekaterih drugih področjih, kot je recimo filozofija, kon čal na Dunaju študij grafike in slikarstva. Osrednja tema in sočasno motor, ki ga pri delu poganja in navdihuje, je bog. Ima se za globoko vernega človeka. Slikarstvo je zanj meditativno delovanje, v katerega žarišču stojita bog in svet, ki ga je ustvaril. V ciklu slik velikega formata Izrael, ki so na ogled v Pavlo-vi hiši, se osredotoča na biblijsko deželo Izrael kot kraj Jezusovega rojstva. V ciklu je nastalo 150 slik, ki jih umetnik vidi kot izseke, vsaka je del velike celote. Slike delujejo nemirno, so barvite, dinamične in šele ko si jih natančno ogledamo, vidimo skupine oseb, obraze in tudi elemente cvetlic. Kot 10. knjiga Literarne zbirke Pavlove hiše je slovensko nemška zbirka Maruše Krese Nenadoma se je stemnilo z dodatkom črnobelih fotografij avtorice Mete Krese. Slovenska pesnica Maruša Krese je bila leta 2005/06 pisateljica mesta Gradec. Ima veliko življenjskih postojank in v zbirki se lahko bralci udeležijo njenih potovanj. Cilj avtorice ni naštevanje ali nizanje poljubnih krajev, temveč opisovanje življenjskih situacij v mestih in državah. Prevajalka v nemški jezik Daniela Kocmut poudari: „Maruša Krese je nedvomno izjemna pojava med slovenskimi pesnica-mi. Ni veliko avtoric, ki so mendarodno tako znane in priznane in s svojo socialno zavzetostjo in neomajnim čutom za pravičnost toliko spremenile; med drugim se je osebno zavzela za prebivalce obleganega Sarajeva in se borila proti protipehotnim minam... Zanimivo in pomembno je, da Maruša Krese, ki je nenehno na poti in je živela ter živi v Mati božja v Lendavi V razstavnih prostorih Galerije – Muzeja Lendava (GML) na tamkajšnjem gradu so odprli gostujočo razstavo Mati božja, na kateri se s svojimi slikarskimi in kiparskimi deli s sakralno vsebino predstavlja 26 uglednih madžarskih umetnikov. »Izredno smo veseli in počaščeni, da širši javnosti lahko predstavimo razstavo sakralne vsebine številnih eminentnih in zanimivih umetnikov iz Madžarske,« je ob otvoritvi, ki sta se je udeležila tudi madžarski veleposlanik v Sloveniji István Szent-Iványi in narodnostni poslanec László Göncz, povedal direktor GML Franc Gerič in pojasnil, da gre za razstavo, ki je bila prvič pred stavljena v galeriji Forrás v Budimpešti z namenom ponuditi priložnost predstavnikom sodobne madžarske likovne umetnosti, da na novo interpretirajo idejo in energijo blažene Matere božje. Letošnje leto je za omenjeno lendavsko galerijsko in muzejsko ustanovo še posebej pomembno, saj je bil grad, v katerem domujejo, prvič omenjen pred 780 leti, samo mesto pa proslavlja 820 let svoje prve pisne omembe. Kustos Zoltán Kepe je dejal, da so ob jubileju pripravili veliko zanimivih programov, skupaj z občino, ki je njihova ustanoviteljica, pa upajo, da bodo na grad pripeljali vsakogar, »ki v kotičku svojega srca nosi Lendavo.« Večina del na razstavi Mati božja se veže na določen ikonografski motiv, od bibličnega dogodka angelskega oznanjenja, darovanja Jezusa v templju, Marije z mrtvim Jezusom v naročju do največkrat upodobljenega motiva Marije z detetom. Ferenc Horváth, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je razstavo odprl, je ocenil, da Devica Marija ni le sakralni simbol, ampak je pomembna za vse ljudi, »ne glede na to, ali so pripadniki določene vere ali ne, lahko pa je tudi neke vrste simbol povezovanja kultur in dialoga med različnimi narodi.« Silva Eöry mnogih državah, zmeraj piše v slovenščini. Njen materni jezik je pomembna sestavina njenih del in tudi njene lirične identitete.“ Za Kulturnim društvom člen VII za avstrijsko Štajersko je uspešno leto, kar se tiče kulturnih prireditev in dogodkov, kjer je bil poudarek na praznovanju 125letnice rojstva dr. Avgusta Pavla, katerega starši so se iz rojstne Cankove preselili v Potrno, kjer so tudi umrli in pokopani so na pokopališču v avstrijski Radgoni. Vzpodbuden je tudi svež podatek, da obiskuje pouk slovenskega jezika na Štajerskem 410 mladih, pretežno v šolah blizu Slovenije in tudi v Gradcu. Ernest Ružič 4 Janković ni dobil podpore Mandatarski kandidat, predsednik Pozitivne Slovenije, Zoran Janković na tajnem glasovanju v državnem zboru ni dobil potrebne večine glasov in tako ni bil izvoljen za mandatarja. Zanj je namreč glasovalo 42 poslank in poslancev, proti pa je glasoval eden. To pomeni, da Janković ni dobil niti vseh glasov poslancev Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS. Glasovnice je na tajnem glasovanju sicer dvignilo 54 poslancev, oddalo pa jih je 47. Štiri glasovnice so bile neveljavne. Za izvolitev bi Janković potreboval najmanj 46 poslanskih glasov. Neizvoljeni kandidat za mandatarja Janković je v prvi izjavi po glasovanju dejal, da je bila to volja poslancev in jo kot tako sprejema. Dejal je, da je bila večina razpravljavcev izjemno korektna, tako tisti, ki so rekli, da bodo dali glas zanj, kot tisti, ki so napovedali, da ga ne bodo, »razen posameznika, ampak o njem ni vredno izgubljati besed«. Ob tem je poudaril, da bodo tisti, ki so »bojkotirali« glasovanje, to težko razložili državljanom Slovenije. Njihova naloga je, da glasujejo, za ali proti, je dejal. Sam ni razočaran, pravi, saj da so naredili vse, kar je bilo mogoče. S prodajo steroidov zaslužila 38 milijonov evrov Avstrijske oblasti so aretirale slovenska zakonca Alenko in Mihaela Karnerja, ki naj bi s spletno prodajo steroidov zaslužila več milijonov evrov. Policijska preiskava, v kateri je sodelovala avstrijska kriminalistična policija, je stekla leta 2011, potem ko so prejeli zaprosilo ameriških pravosodnih oblasti zaradi prijetja in izročitve obeh osumljencev, Mihaela in Alenke Karner. V sodelovanju in ob izmenjavi informacij med pristojnimi ameriškimi in tudi italijanskimi organi so osumljenca izsledili in ju pred dnevi na njunem domu v Bad Kleinkirchheimu aretirali. Avstrijska policija domneva, da sta zakonca, ki naj bi vodila mrežo preprodajalcev steroidov, z njihovo prodajo prek spleta zaslužila okoli 38 milijonov evrov. Za kako veliko združbo gre, še ni znano, saj preiskava še poteka. Izkupiček od spornih poslov naj bi združba prala prek številnih slamnatih podjetij ter ga vlagala v posle z nepremičninami. Obogatiti življenjski vsakdan Sodelovanje med osnovnima šolama na Gornjem Seniku in na prekmurski Kuzmi sega v čase osamosvojitve Slovenije. V okvirih pobratenosti ustanov se občasno odvijajo tudi odrska gostovanja na obeh partnerskih šolah. Na začetku januarja so se na porabski dvojezični ustanovi predstavili učenci nižjih razredov s Kuzme, in sicer s kratko zimsko igro o izgubljeni snežinki in plesno božično zgodbo o prijateljstvu. Mentorica dramske skupine na gorički šoli Jožica Fükaš pripravlja s svojimi učenci predstavo vsako leto za praznike ali konec šolskega leta. »Uprizoritve so tudi tematsko naravnane na določen praznik. Nekoč so bile zime zelo bogate s snegom, v današnjem času pa otroci kar pogrešajo sneg. Zato smo se odločili za zgodbico o izgubljeni snežinki, ki otrokom pričara zimo,« -je povedala dolgoletna mentorica. Glavno vlogo snežinke v igri je odigrala Melisa Gaberšek. Zgodba pravi: snežinka zaide v vroč kraj, kjer je otroci ne prepoznajo, je pa v nevarnosti zaradi toplote. S pomočjo klovna in medvedka ji pomagajo najti sestrice snežinke in mater zimo in skupaj občudujejo lepoto zime. Na OŠ Kuzma delujeta dve dramski skupini, mlajša se ponavadi uvaja v delo. Z mladimi igralci je nekoliko več dela, s starejšimi pa pripravljajo že zahtevnejše igre. »Po večkratnem branju besedila popravimo napake pri izgovarjavi. Nato pa morajo otroci govoriti že na pamet in na koncu igro nekajkrat zvadimo na odru« -nam je za upala učiteljica Jožica. Obleke pomagajo pripravljati starši, pogosto pridne mamice šivilje. Otroci nastopajo na domači šoli ali v domu za ostarele, želijo pa se še večkrat predstaviti. »V takšno uprizoritev je potrebno vložiti ogromno dela. Potem pa ni lepo za učence in mene, če se igrica odigra le enkrat. Želimo, da nas vidi čim več ljudi« -je izrazila svoje veselje nad seniškim nastopom mentorica. Veselo je nastopila tudi druga skupina s Kuzme. Na klasične melodije Čajkovskega so učenci brez besed odigrali zgodbo o Dušan Mukič Un leko vzeme Neži Nej si mogla moja biti, z menov skauz živlenje titi. Mi daljina te djemala, v misli vsi’r Bogá si zvala. Stisnila si me pri plési: „S seuv me vzemi, vkraj odnesi!” Nej sva se več nikdar vid’la, začnila se špila britka. Duge vöre telefonske: »Ti pa ge – za vküp’ sva müva.« „Molila sam ge za tébe, lübi moj Bogá aj spozna!” »Un nam dava, Un lek’ vzeme” – so mi slejdnje rejči bile. prijateljstvu. Niko Horvat je za glavno vlogo pripravila učiteljica Ingrid Pojbič. »Mimiko in govorico obraza sva dodelali do kraja. Zame je bil zmeraj izziv, da ponudim otrokom ples. Tako razvijajo koordinacijo, čustva, spo znavajo umetnost, glasbo, klasično glasbo. Delo vedno zasnujem tako, da je igrivo, da teže in odgovornosti otroci ne začutijo in zato tudi sproščeno zaplešejo« -je objasnila mentorica, ki dela v plesu že vse življenje. Nikoli ne izbira učencev, le ponudi možnost in je odziv vedno pozitiven. V igri deklica zaspi na božično noč ob smreki, ko se prebudi, pa najde velik zaboj. Darilo pa niso drage igračke, temveč najboljše prijateljice, s katerimi nato veselo zapleše. »Zgodba govori o ljudeh, o njihovih čustvih, o njihovih karakterjih. Bistvo je želja po prijateljstvu, po človeški toplini, ki je je vedno manj in je zares čedalje bolj želena« -je povedala koreografinja Ingrid Pojbič. Kot ravnatelj partnerske šole in župan Občine Kuzma se je prireditve udeležil tudi Jožef Škalič. Opozoril je na dvajsetletno sodelovanje in dodal: »Ni potreba, da izvajamo projekte, ki so sami sebi namen, ampak da sodelujemo znotraj nekih življenjskih prireditev. Bogatimo drug drugemu kulturni prostor, športno ali druga področja. To sodelovanje je samo po sebi umevno. Učenci so bili zelo veseli, da so danes lahko prišli v Porabje. To je za njih neke vrste nagrada. Veseli smo, da vam lahko obogatimo življenjski vsakdan.« Učenci DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku so si lahko preko dveh predstav pričarali zimsko vzdušje, ki so ga letos prav gotovo pogrešali. -dm Porabje, 19. januarja 2012 5 Če dobro včiniš, leko dobro čakaš V ednoj vesi pri staroj materi sam se pripravlala na maturitetni izpit (érettségi vizsga). Gda sam trüdna gratala od vnaugoga včenja, sam se šetat išla, naj se mi glava malo zlufta. Od nas nej daleč vkraj je bijo eden stari dvorec (kastély), vu šterom se je več nišče nej držo, ka je držina vömrla. Dja sam pa na vse najgeri bila pa sam vse poglednila, ka je iz tistoga ostalo, kak so gnauksvejta bogatci živali. Nej daleč od dvorca je bila edna velka, lepau vred djana gauška. Če sam želejla biti na friškom lufti, sam se vsigdar po tistoj gauški šetala. Stara mati se je vsigdar bodjala pa me je vsigdar strašila, naj ne ojdim po gauški, ka gnauk samo zablaudim. Dja sam se pa smedjala pa ji pravla, naj se ne boji, ka dja tau mesto tak poznam kak svojo prgiško. Ednok se je pa dunok zgodilo, ka sam dola s pauti prišla pa sam od velki drejv nika nej vidla. Sam se postrašila, ka je že mrkavalo, dola sam si sedla na en velki pen pa sam zmišlavala, ka mo zdaj činila. Mi je že žau bilau, zakoj sam nej poslüšala staro mater. Dapa kak pravijo, mladost pa norost, starost pa žalost. Dapa gde sam dja eštje od starosti bila! Mlada pa vesela sam bila, žitek je eštje pred menov bijo. Kak sam tam na peni sejdla pa špekulejrala, takši sen je namé prišo, ka so se mi oči zaprle pa sam zaspala. Na tau sam se zbidila, ka je nej daleč vkraj od mene sova djukala. Na, meni je več tö nej trbelo, gora sam skaučila pa sam letejla. Nejsam gledala, če na pravo ali na lejvo, samo vse dale od tistoga mesta. Od straja sam nej znala, ka se z menov godi. Gnak sam samo čüla, kaj nej daleč vkraj od mene nekak djauče. Išla sam se za glasom pa sam pri ednoj drejvi najšla maloga pojbiča. »Moj lübleni, zakoj pa ti tak strašno djaučeš? Te kaj boli?« sam ga pitala. »Nika me ne boli, samo sam zablaudo pa ne najdem nazaj v moj daum,« je hlipo mali. »Moja mama pa ata me zdaj že iščeta pa straj mata, ka ne vejta, ka se je z menom zgodilo«. Dja sam ma nej smejla povedati, ka sva miva obadva na istoj pauti. Pojbič mi je pravo, ka je s takšim mišlenjom ’po svejti išo’, ka kak najmenkši sin mora ziskati vodau žitka. Nejsam vejdla, kelko je istina s toga guča, liki tau sam vidla, ka srmaček pomauč nüca. »Poj z menov pa ziščeva tvoj daum,« sam ga trauštala. Tak sam mislila, če njegvi daum najdeva, te se nekak dun najde, ka namé tö domau opauti. »Eden djagerski ram je moj daum,« mi pravi pojbiček. Že dugo cajta sva ojdla, gda sam na eni čistini zaglednila djagerski ram. Dva djagerskiva psa sta letela, v drugo minuta se je pojbiček že meto pa valüvo po travniki s pisami. »Samo ka si tü,« ga je stisnila k sebi edna starejša ženska. »Vsenakraje smo te že iskali, kak si leko tak nespameten bijo,« se je korijo oča z njim. Liki vse ga je vküp pokišüvo. Dja sam mirno čakala, naj se držina radüva. Gnauk drugo nika nej, pojbič se je vöstrgo iz rok držine pa k meni prileto. »Ona me je domau pripelala,« je kričo oči, steri me je proso, naj ma odpistim, ka me je nej vpamet vzejo. »Nejmate zakoj odpüstek prositi, dja se moram zavaliti vašomi sinej, ka sam dja tö zablaudila.« »Vej pa mi mo vas pelali do tistoga mesta, odkec že leko domau najdete,« se je smedjau djager. Stara mati me je že trno čakala. Vö sam njej ovadila, ka sam zablaudila. Vse sam njej mogla taprajti, kak sam zopojdla. Ona mi je samo telko prajla: »Vidiš, vidiš, mo’ dejte, če kaj dobro včiniš, dobro nazaj dobiš.« V domanjo rejč prejknapisala: Ema Sukič Ja, v njem smo! Ne brodim na tau, ka smo v njem, ka smo pidjani. Od toga brodim, ka smo v njem, ka smo v njega staupili. Dun smo staupili v tau nauvo leto 2012! Vejm, ka tau vsikši vej. Dvanajst dnevov je že od toga ta odišlo, ka je vövdarilo nauvo leto. Tau je rejsan nej nika nauvoga. Depa, nigdar sam nej kakšo leto čako tak naopačno. Ka se razmejmo, nejsam ga čako naopačen, ka bi kaj takšnoga naredo. Nut v sebi sam biu vcejlak naopačen ali, če škete, tak nikak zmejšani. V meni se je mejšalo dvauje: želenje, aj bau vse dobro, zdravo pa tak tadale. Na drugom kraji pa me je mantra-lo tau, ka de nauvo leto leko eške bole lagvo, kak je bilau preminaučo. Se razmejmo, v meni je bilau vse naopak. Na ednom kraji sveklina optimizma, na drugom kraji kmica pesimizma. Pa se je vse tau brž pokazalo tö. Brž se je vöpokazalo, kak je emo moj optimizem istino pa je emo istino pesimizem tö. Nejsam eške dobro k sebi prišo od čakanja na nauvo leto, že me iz našoga prejdnjoga varaša Lublane pozove edna moja dobra padaškinja. Me pozove pa mi pravi, ka do v gledališči delali eden moj tekst. Vaaaaj, sam skaučo od sreče. Cejli svejt se mi je vido lejpi pa najbole čisti. Malo po tejm me zove naša Klara. Ona bi ranč tak kak najbole brž škela, aj začnemo edno nauvo špilo delati. Vaaaj, kak je tau nebesko lepau! Eške se mi je črvau nej spočinaulo od velkoga gestija na silvestrovo, me zove eden možakar, ka vküper filme redimo. Paški se s pisanjom, mi je zapovedo, ka mo pomalek začnoli delati. Sveta mati, vej je pa tau nej mogauče, me je naganjalo es pa ta. Najbaukše od vsega pa je bilau, gda se mi je zglasila moj čerka Iva tam s tihinskoga, gde študejra. Prajla mi je, ka je do tega mau vse obredila, ka trbej za šaulo. Na, tau leto je fantastično, me je eške bole melo, ka bi djufko. Cejli takšen najbaukše vole sam šou v našo malo krčmau na kafej pa ka si malo novine taprštem. Kak sam je v roke vzeu, je svejt tak nagnauk grato kmičen pa nikšen nej. Edni znauva škejo bojno začnoti, drugi bi delali svoje rakete, tam nin je eden možakar bujo cejlo držino, kak vövidi, evrona več nemo dugo meli, v enoj firmi že od staroga leta štrajkajo, ka so nej plače daubili, za mladi včeni lidge pa tau leto eške menje vüpanja leko majo za slüžbe. Kak vrnje kiselo mlejko na tej trno bridki kafej pa je prišlo eške tau, ka se naši prejdnji tadale bojnajo za nikšne čüdne koalicije. Edni so bole čedni od drugih, najmenjšo brigo pa za tau majo, kak mo tadale živeli v toj našoj vse bole baugoj pa srmačkoj državi. Odišo sam domau. Sploj ne pounim, če sam tisti kafej sploj spiu. Šau sam domau, naprej vzeu album s starimi fotografijami pa si brodo, kak je inda lepou bilau. Miki Ponovno bodo okraji Na podlagi zakona o javni upravi, ki ga je parlament sprejel še pred božičnimi prazniki, bo imela Madžarska od 1. januarja 2013 ponovno okraje, na čelu katerih bodo okrajni uradi. Okraji bodo upravne enote znotraj županij, pri določitvi okrajev se bodo upoštevale meje županij. Vlada namerava ustanoviti po vsej državi 168 okrajev, kje in kako, se najdejo informacije na spletni strani www.kormany.hu. V Železni županiji bo sedem okrajev, in sicer Sombotel, Kőszeg, Körmend, Celldömölk, Sárvár, Vasvár in Monošter. K temu zadnjemu bo spadalo tudi Slovensko Porabje. Država je prevzela županijske inštitucije S 1. januarjem je država prevzela od županij inštitucije, ki jih bodo upravljali centri za vzdrževanje inštitucij (MIK). V Železni županiji pomeni to prevzem 25-ih šolskih, kulturnih, zdravstvenih in socialnih inštitucij. Med temi je tudi muzej Savaria, kateremu pripada muzej Avgusta Pavla v Monoštru kot edini muzej s slovensko zbirko in razstavo na Madžarskem. Politični barometer Po podatkih januarskega poli-tičnega barometra agencije Ipsos je za nekaj odstotkov spet naraslo število tistih volivcev, ki so obrnili hrbet politiki in se ne bi udeležili volitev, če bi zdaj bile. Teh je zdaj že 57 odstotkov. Še več pa je takih, ki menijo, da se stvari v državi odvijajo v slabo smer. Tega mnenja je 84 odstotkov vprašanih. Pri strankah vodi vladna stranka FIDESZ, med pristaši strank bi jo volilo 39 odstotkov volivcev, na drugem mestu bi bili s 26 odstotki socialisti, njim sledita desničarska stranka Jobbik z 22. odstotki in zeleni LMP z 9. odstotki. Nova stranka Ferenca Gyurcsánya Demokratična koalicija bi dobila 3 odstotke glasov. Porabje, 19. januarja 2012 25 lejt kak referent za upravo Endre Bartakovič iz Šte-registriranje.« fonirati. Če sem Sombotel ga sem dola mogo natipka-pa tri župane. Prvi notar vanovec dela na notariati - Kak si se navčo tau, sto te sto zvati, te sem najprvin ti. Potejm je tau taprešto, pa je nej dugo biu, zato ka je že od tistoga mau, ka se je je včijo? na pošto scingo, od tistec če nej dobro bilau, te sem v penzijo üšo, te je prišla spremeniu režim (1990). »Tau vse, leko povejm, sam so v Varaš pozvali, te Kör-leko znauva začno. Tau je Ana Erdei, stera je do leta Dapa svojo kariero je v tau od sebe sem se navčo. Po-mend pa samo tak si leko bijo moj intenzivni tipkalni 2008 bila, ona je tü v penslüžbi že te začno, gda je gledno sem v arhivi, kak so do Sombotela prišo. Bilau, tečaj, tak sem se navčo tip-zijo odišla. Te sem dja bijo eške občinski svet biu. On tau delali pred menov, pa te ka zazranka smo zvali pa kati. Tau bi že gnesden nej eden čas kak pooblaščeni je tisti človek, šteroga lidgé sem dja tö tak probo delati, samo zadvečerek smo dobi-šlau, ka bi se tak včiu, zato notar. Potejm je prišo János vsigdar spitavajo na pauti, naprajti. Če so se kakšni za-li Sombotel. Gda si že direk-ka bi nej bilau časa za tau.« Szabados, dapa on je lani tö če kaj ne vejo. Leko bi praj-koni spremenili, te sem ti-tno leko telefoniro kama - Zdaj telko veča dela je ali odišo, pa sem pa dja poobli, ka je on taši kak gnauk sto pogledno pa te tak sem koli, te je že dosta lažej bi-vekša je bürokracija, ad-laščeni notar, dočas ka ne svejta so mali birauvge bili. tau rejšo.« lau, sploj pa te, da smo že ministracija, ka vsigdar pride nauvi notar.« On vse vej, če so tau davki silo mate? - Več kak dvajsti lejt, ka na »Po mojem je bürokracija občini delaš, te čas si že šoma vej tanače dati. Kak (porcije) ali zakoni, vsak dosta vekša zdaj, kak prvin dobro vöspozno lidi, nej? lidgé pravijo, tau je fejst bila. Če kaj po e-maili tapoš-»Nej samo, ka lidi sem dob-dobro, zato ka etak njim lamo, tisto eške gnauk na ro vöspozno, liki ešče tau tö nej trbej dola na notarstvo papiri po pošti moramo pos-vejm, ka sto gdé pa kelko titi, če kaj zvedeti škejo. Tak lati. Zdaj se ešče tisti doku-grünta ma, tü v trej vasaj.« mislim, malo taši pitanj je, menti tö morajo taposlati, -Zdaj spremembe baudena stere bi Endre nej znau gde se v rubriko nula spiše, jo, notariate ukinejo, me-odgovora dati, nej zaman pa če je s tauga stau strani, nje skupni uradov baude. več kak dvajsti lejt že tau te vse stau strani se tapošle. Ka ti vejš od toga? dela. Ka je tau, ka on dela, Prvin tašoga nej bilau, ka bi »Kak dja vejn, zdaj tak bauod tauga de nam zdaj on samo tak zanikoj pošilali te de, ka gde je menja lüstva parpovejdo. -Ka je bilau te, v tistom meli računalnike. Istno, ka dokumente. Zdaj je tau tö kak dvejgezero, tam nede -Endre, kak pa gda si ti režimi? Baukše kak zdaj? smo samo enga dobili, pa več dela, ka šest samouprav notariata. Tak vögleda, ka v začno na občinskom sveti »Vejm tau, ka te smo bola pet nas je bilau, dapa tau že se drži k nam. Verica, An-Porabji samo eden notariat (községi tanács) delati? mirno leko delali, nej kak tö velka pomauč bila.« dovci, Števanovci pa tej vse bauda, dapa steri ostane, »Po gimnaziji kratek čas zdaj. Zdaj non stop zvo--Gda nej bilau telefona, poduploma, zato ka vsakša dolenjesenički ali števanovsem najprvin v pionirskom nijo telefonge, dobivlamo kak ste te do vaščanov pri-ma še plus manjšinsko sa-ski, tau ne vejm.« tabori na künji začno delati, e-maile, ka tau, tisto trbej šli, če ste kaj njim steli po-moupravo tö.« - Gda ti osem vör dolaparod tec sem v Varaš k AFÉSZ-tanaprajti, pa tau vse na vedati? -Kelko vas je delalo, gda teče, leko tak domau deš, a (Splošna zadruga) üšo rok. Zdaj nejmaš mira, gda »Te smo vsakši zranjak z je ešče občinski svet biu? ka delo tü na uradi njaš, delat kak prodajalec. Tisto-delaš, vsigdar samo tau gle-državnimi podporami zač-»Eden je bijo za davke, te ali doma še zmišlavaš na ga reda v kulturnom daumi daš, aj rok držiš. Baukše je nili, ka so lidgé leko prosili referent za upravo, sekre-tejm? v Števanovci nej bilau ani-tau bilau, ka tri vesi so vkü-za krave, za kmetijo. Tau je tarka izvršnoga sveta (vb-»Dostakrat je tak, ka doma matora, za volo tauga me je per bile v starom režimi, tak bilau vsakši den do de-titkár), predsednik sveta na računalniki tadale deobčinski svet tam krajspro-vküper so gazdüvale. Vsak-sete vöre. Potejn so prinesli pa eden za finance. Tistoga lam, zato ka ovak bi nej so, pa te tak sem animator šo leto se je nika delalo, pošto, ka smo poglednili reda so tri vesi mele enga zgotauvo. Ali dostakrat grato. Odtec sem na keden vodovod, kulturni daum ali pa te tak se je začnilo delo. predsednika sveta, nej kak zazranka se zbidim pa na gnauk vsigdar na občino paut. Vidlo se je na vasaj, ka Ovak pa če koma valas smo zdaj, ka vsakša ves ma svoj-tejm zmišlavam, če sem mogo titi pomagat, zato se razvijajo. Edno leto se je steli dati ali pismo trbelo ga župana.« vse tanapravo, nej ka bi rok ka že te je dosta dela bilau tü delalo nika, drugo leto v vönesti, te smo tam meli -Gda se je spremeniu re-dojprteko. Na notariati de- tam. Osemdesetsedmoga sausednoj vesi. Tak mislim, Joškana Trajbera kak po-žim, kak je tau bilau? lati kak referent za upravo leta so si te tak zmislili, ka tau je bola pametno bilau močnika na uradi, pa on te Eden den je eške občinski je nej tašo delo, ka gda ti deme redno goravzemejo na kak zdaj, ka vsakša ves ma tau tanapravo.« svet biu, drügi den so se lovni čas dojprteče, te dvera urad, pa te od tistoga mau svojo samoupravo.« Kak si se navčo na pisal-pa že lokalne samoupra-zapreš pa vse na uradi njaš. tü delam kak referent za - Kak je te prvin bilau, gda nom stroji tipkati (druk-ve ustanovile. Vse, ka tam maš delo, po- upravo.« je nej bilau računalnika nivati)? »Nej, edno leto so eške sek-tistim ga v glavej domau - Ka si emo za delo? pa telefona? »Tau je tak bilau, ka pred-retare izvršni svetov njali odneseš pa si zmišlavaš ta»Leko povejm, skur vse, »Telefon smo zato meli, sednik sveta Vendel Kon-delati, samo potistim so dala.« ka je nej bilau povezano s steroga smo na pošto meli količ mi je novine Vas Népe vöspisali, ka notare iščejo. financami, se pravi davki, zvezano, samo sploj müd-vöaupro pa s prstom na Na volitvaj so pa tak izvoli-Karči Holec matične knjige, dediščine, no je bilau tistoga reda tele-eden članek pokazo, štero-li člane za tri samouprave, Vandrivanje igle, pisa, raka, djajca i kokouta samo idejo. Kakti Bila je ednouk ena mala co, ali iža je prazna bila. ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, iglička. Ta se je že fejst du-– Na, nej baja, če nikoga nutri letijo, kokout gočasila v šivalniškoj ladi nega nutri, zato mi leko ta za njimi popejva, pes pa nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Črv Mravlak Lejki se je potegno vö iz lüknje v starom peni. Pogled-no je tavö pa se potegno nazaj nut. »Gnes nédem z daumi. Preveč vodé leti doj z neba,« si je pravo pa spau tadale. Tau, ka voda z neba leti, vejn znamenüje, ka dež dé. Pa je tak dež šou eške na drugi den pa na trejti den. Pa vsikšo gojno je mravlak Lejki pravo gnako. »Preveč vodé leti doj z neba.« Tak je kuman na štrti den odišo z daumi. Ojdo je po svejti, kak šego emo, vcejlak po svoje. Odišo je ta nut v lejs, v gauško ali pa šumo, če škete. Kak najprva je srečo ednoga maloga črva, ka se je trno paščo. »Kama silo maš?« ga pita mravlak Lejki. »Ftič!« si je kuman zdijavo črv pa se eške bole paščo. »Ge sam nej ftič. Ge sam mravlak Lejki pa nikšen ftič nej,« nje-mi je pravo, depa, črva več nin nej bilau. Mravlak Lejki je šou tadale. Pa je srečo eden cejli velki réd mravel, ka so si gesti vküper nosile. Tak brž so ga spoznale. »Ja, ja, ja, tau je té mravlak Lejki, ka je zavolo svoje manjousti odišo tam vö iz mravlišča. Ja, ja, ja, tau je té manjasti mravlak!« so se njemi caunale v eden glas. Depa, mravlak Lejki je šou tadale, kak bi ji sploj nej bilau. Šau je tadale pa je skur vküper vdaro z velkim kebrom. Velko drtino je koto pred seuv. Že tam dale pa je čüo lidi. Moški so lejs spravlali. Ranč so se k gestiji kcuj spravlali. Nakli je bilo drtin za edno velko mravleče gostüvanje. Mravlak Lejki se je napoko, si malo spočino pa šou pomalek domau. Že se je kmičilo. Nut se šké potegnoti v svoj daum, v svojo lüknjo. Tam pa je nut trpeto tisti črv. »Ka iškeš v mojom daumi,« se je koriu z njim. »Ftič!« je postrašeno pravo črv. »Ka ftič?« je biu trno lagve vole mravlak Lejki. »Šké me pogesti. Nikam se moram nut potüliti,« je eške tadale trpeto od straja mali črv. Na, zdaj je mravlak Lejki več nej biu čemerasti. Brodo je pa li brodo, dokejč si je nej zbrodo. »Tam zar je v peni eške edna lüknja. Ta nut se potegni pa te ftič ne najde. Zdaj leko deš, ka je kmica pa ftiči več ne lejčejo. Idi pa boš emo svoj daum.« Črv ga je bougo. Najšo si je svoj daum, mravlak Lejki pa štimala, da ona nikam ta ide po svejti. Kak ide, ide naprej, se sreča s pisoum. Tou veli njej: -Ti, igla, kuma, káma ideš? - Idem po svejti. - Jes tüdi s teboj idem! - Vej pa, poj! Kak ideta, ideta naprej, se sračata z rakom. Tou veli jima rak: - Káma ideš ti, igla, kuma? - Idem po svejti. - Jes tüdi z vama idem! - Vej pa, poj! Kak idejo, idejo naprej, se sračajo z djajcov, ka je spodkar v gnejzdi, záto je poloužek. Pita od igle: - Káma ideš ti, igla, kuma? - Idem po svejti. - Jes tüdi z vami idem! - Vej pa, poj! Kak idejo, idejo naprej, se srečajo s kokoutom. Tou veli kokout: - Káma idete, igla, kuma? - Idemo po svejti. - Jes tüdi z vami idem! - Na, vej pa poj! Idejo, idejo naprej, že za sedmimi brgouvi odijo. Ednouk samo večer grata, i zato okouli gledajo, gde bi leko spali. Bilí so v enom velkom gaji, pogledajo, gde bi leko sálaš dobili. Vidijo eno málo ižico: zaspimo tüj. Etak je vsaki ta üšo na svojo mesto: igla se je nutri vbodla v brsačo, poloužek se je nutri skobaco v pepeo, rak je nutri sejo v krnico z vodou, kokout je gori sejo na grajko na dvouri, pes, te pa je na trnác lego. I etak so zaspali, brž zadrejmali, ár so že dugo cajta ojdli. Gazde ete iže so bilé tri lisice. Tiste so pa prejk dneva nutri šlé v ves, da bi küre kradnile. I ednouk samo ropásajo domau, v gouški pa vejčica pouči pod njigvimi nogami. Na tou je gori stano kokout. Naglas je kikirikau. Lisice stanejo, kakši šum je koulek iže. No, nej bajá, letijo naprej. No, teda nji je pes tüdi vpamet vzejo, te tüdi začne lajati. Pali stanejo, premišlavajo, ka je koulek iže? No, nej bajá, vejpa one so gospoudge pri iži, zato vsákšo za nougo zgrabi i je vgrizne. No, bežijo nutri v ižo, tou je že nika! Pravi lisica svojemi sini: -Brž, išči vougel v pepeli, da bi vužgale svejčo, pa poglednimo döjn, ka je v iži! Gleda lisičin sin, zdrejga pepel, poloužek pa tá düne, nutri v njegve oči. Brž leti, da bi si mujo roké v vodej v krnici, tam pa rak s škaricami nutri ščipne v njegvo rokou. Dojstepé z roké raka, leti cuj k brsači, da bi se zbriso, tam pa igla v brsači ga smekne. -Bejžimo vö, bejžimo Tüj je že velka nevola! Začnejo lisice bejžati. Rejsan bežijo, vejndrik ešče itak bežijo, če se nejso stavile. Prevedel v domanjo rejč: Akoš Dončec Zimske počitnice Zima je čas počitka in praznikov. Pri nas so se začele počitnice 22. decembra. Tudi v šoli smo praznovali božič, pripravili smo božični program. Doma smo lepo pospravili in okrasili hišo. Pri tem delu sva mamici pomagali tudi s sestro. Mamica je spekla okusno pecivo in skuhala dobro kosilo. Komaj sem čakala božično noč, ko postavimo božično jelko in dobimo lepa darila. Božič je praznik Jezusovega rojstva, takrat gremo k polnočnici. Ob koncu leta smo veselo silvestrovali, skupaj z družino smo počakali in nazdravili novemu letu. Tudi jaz želim vsem srečno novo leto. pa je v starom sprnjenom peni daubo svojga prvo -Na, ta nutri idemo i pro- Dorina Škaper ga sauseda. 6. razred DOŠ Gornji Senik simo sálaš! Zato so nutri šli v málo iži- Miki Roš Porabje, 19. januarja 2012 Petek, 20.01.2012, I. sPored tVs 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RISANKA, 10.20 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 10.55 MAKS, DANSKA IGRANA NANIZANKA, 11.20 SANJSKA DEŽELA: BELI KRIŽ, RAZISKOVALNO-POTOPISNA SERIJA, 12.00 POROČILA, 12.05 OKUS IRANA: JUG IN PERZIJSKI ZALIV, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 SLOVENCI V ITALIJI, 16.30 BABILON.TV: ČAS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ANICA, OTR. NAN., 18.15 RISANKA, 18.30 BALI, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI ANSAMBLA FRANCA MIHELIČA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL Petek, 20.01.2012, II. sPored tVs 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 11.20 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SUPERVELESLALOM (M), 12.50 OSMI DAN, 13.20 PRIZNANJA RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 2011, 14.25 BIATLON -SVETOVNI POKAL: SPRINT (M), 15.55 KNJIGA MENE BRIGA, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL, 17.40 ROKOMET -EVROPSKO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA -ISLANDIJA, 19.50 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 20.10 ROKOMET -EVROPSKO PRVENSTVO (M): HRVAŠKA – NORVEŠKA, 21.45 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.35 SIN NOBELOVCA, AM. FILM, 0.20 POTOVANJE NA KONEC ZIME, DOK. ODD., 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * sobota, 21.01.2012, I. sPored tVs 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC IN UMETNINE IZ KOVINE, 7.20 RISANKA, 7.25 NOČKO II.: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 7.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 RIBIČ PEPE: GASILEC PEPE IN DIMNIKAR FOKSNER, 8.45 MOJ KONJ, DOK. FILM EBU, 9.00 SMRKCI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 V DOTIKU Z VODO: ŠIFRA GRACIE, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.40 ZALJUBLJENE ŽIVALI, DOK. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.25 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 21.00 LOVEC NA REKORDE -LEGENDA O MOTORJU, NIZOZ. FILM, 23.00 POROČILA, 23.35 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.45 MARCHLANDS, ANG. NAD., 0.35 OZARE, 0.40 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL sobota, 21.01.2012, III. sPored tVs 6.50 SKOZI ČAS, 7.00 KRAJI IN OBIČAJI: TOMOS IN DELAMARIS, DOK. ODD., 7.30 POSEBNA PONUDBA, 7.55 POGLEDI SLOVENIJE, 9.30 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL, 14.10 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 18.15 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 20.00 ŠPORT, 21.45 NA LEPŠE, 22.10 SOBOTNA GLASBENA NOČ: NOVI ROCK, 23.35 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * Nedelja, 22.01.2012, I. sPored tVs 6.40 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI ANSAMBLA FRANCA MIHELIČA, 15.15 PRVI IN DRUGI, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.00 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME,ŠPORT, 20.00 STOPIMO SKUPAJ ZA NAŠE SRČKE, 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 ALPE-DONAVAJADRAN, 23.35 DNEVNIK, 0.00 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL Nedelja, 22.01.2012, II. sPored tVs 8.00 SKOZI ČAS, 8.10 GLOBUS, 8.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 10.05 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL, 11.30 LONDONSKI VRTILJAK, 12.05 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.20 BIATLON -SVETOVNI POKAL, 16.15 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.10 ROKOMET -EVROPSKO PRVENSTVO, 21.45 JANINA ŽIVLJENJSKA POT, DOK. ODD., 23.35 SMETI, DOK. FILM, 23.45 PETER BOSSMAN DOBRODOŠEL, DOK. FILM, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PoNedeljek, 23.01.2012, I. sPored tVs 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RISANKA, 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ: IZGUBLJENO JAGNJE, RIS., 10.35 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: MOJSTROVINE SPRETNIH ROK, 11.05 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 ANICA, OTR. NAN., 18.25 RISANKA, 18.35 POKEC, RIS., 18.40 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: ALOJZ REBULA: ČETVEROREČJE, 23.35 GLASBENI VEČER -MLADI VIRTUOZI: RECITAL FLAVTISTKE EVE-NINE KOZMUS, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, 1.45 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PoNedeljek, 23.01.2012, II. sPored tVs 7.00 INFOKANAL, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.25 SOBOTNO POPOLDNE, 15.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 17.00 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 REMBRANDT IN JAZ, NIZOZ. NAD., 20.50 NA UTRIP SRCA - VEZ MED DVEMA SVETOVOMA: LIN HWAIMIN, DOK. FILM, 21.40 POŽELENJE, NEVARNOST, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 PEKLENSKI IZBOR, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * torek, 24.01.2012, I. sPored tVs 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE: NASMEJTE SE, RIS., 10.30 RISANKA, 10.35 PINGU -PINGVIN, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: DEDEK IN JAZ, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 PISAVE: ALOJZ REBULA: ČETVEROREČJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: ČAS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.10 OKUS IRANA: JUG IN PERZIJSKI ZALIV, DOK. SER, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST: ZNANOST O VOŽNJI, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ANICA, OTR. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 18.35 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE, DOK. ODD., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL torek, 24.01.2012, II. sPored tVs 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.05 BLEŠČICA, 13.35 BILO JE …, 14.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.05 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 16.05 NA VRTU, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 GLASNIK, 17.35 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL, 18.25 KOŠARKA -EVROPSKI POKAL (M): KRKA - BUDUĆNOST, 20.15 ŽREBANJE ASTRA, 20.35 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 21.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.50 SRAMOTA, AVSTRAL. FILM, 23.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * sreda, 25.01.2012, I. sPored tVs 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: GASILEC PEPE IN DIMNIKAR FOKSNER, OTR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: OVSENI POLPETI, 11.20 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE: 12.00 POROČILA, 12.05 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 17.55 ANICA, OTR. NAN., 18.25 KARLI, RIS., 18.30 PENELOPA, RIS., 18.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: ENKRAT, IRSKI FILM, 21.25 MOŠKI, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 TURBULENCA, 0.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL sreda, 25.01.2012, II. sPored tVs 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.40 Z BRUCEOM PARRYJEM PO 7.00 INFOKANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK. SER., 15.55 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 MEDNARODNA OBZORJA, 18.55 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORT, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BRATKO BIBIČ & THE MADLEYS -UTRINKI Z DOMAČEGA VRTA, 23.25 GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * Četrtek, 26.01.2012, I. sPored tVs 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PALČEK DAVID, RIS., 10.30 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.40 KARLI, RIS., 10.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 MOJ KONJ, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: BOHINJSKO JEZERO, DOK. NAN., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 KEKEC, SLOVENSKI FILMSKI JUNAK, KI JE OSVOJIL TUDI KITAJSKO, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.20 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: KAZNOVANJE, 17.45 MINUTE ZA JEZIK, 17.50 ANICA, OTR. NAN., 18.20 RISANKA, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA: POGUMEN KOT LEV, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: V KAJ VERUJEMO?, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL Četrtek, 26.01.2012, II. sPored tVs 7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.20 STOPIMO SKUPAJ ZA NAŠE SRČKE, 16.20 VRNITEV V CRANFORD, ANG. NAD., 17.15 PRIZNANJA RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 2011, 18.20 UNIVERZA, 18.50 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 ŠPORT, 20.30 UMETNOSTNO DRSANJE -EVROPSKO PRVENSTVO: PARI – PROSTI PROGRAM, 22.55 KOMISAR REX: PLENILEC GROBNIC, IT.-NEMŠ.-AVST. NAD., 23.45 ATENTAT NA GIBRALTARJU, POLJSKI BIOGRAFSKI FILM, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za H-9970 Monošter, javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Gárdonyi G. ul. 1.; Slovence v zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPIS ISSN 1218-7062 ali 52 USD. Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič