76 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli IZVLEČEK V prispevku je prikazana izvedba spominskih učnih ur za obeleženje 30. obletnice plebiscita, osamosvojitve in vojne za Slovenijo za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole. Zaradi pandemije covida-19 je obeleženje 30. obletnice plebiscita decembra 2020 potekalo na daljavo, obeleženje osamosvojitve in vojne pa v skladu z navodili NIJZ in omejitvami, ki so veljali junija 2021. Prikazano je, kako so učenci tako pri videokonferenčni kot pri spominski uri v učilnici prek primarnih zgodovinskih virov v dialogu z učiteljem spoznavali dogodke izpred tridesetih let. Z razvijanjem kulture spominjanja smo želeli doseči pozitivno identifikacijo z vrednotami slovenske osamosvojitve. Ključne besede: spominska učna ura, osamosvojitev Slovenije, tretje triletje, pouk na daljavo, delo z zgodo- vinskimi viri ABSTRACT The article presents the implementation of remembrance lessons to commemorate the 30th anniversary of the plebiscite, the attainment of independence, and the war for Slovenia for the last triennium of primary school. Due to the COVID-19 pandemic, the commemoration of the 30th anniversary of the plebiscite in December 2020 was carried out virtually, while the attainment of independence and the war were commemorated in accordance with the instructions of the National Institute of Public Health and the restrictions in place in June 2021. The article demonstrates how the pupils learned about the events of thirty years ago in a dialogue with the teacher through primary historical sources, both during the videoconference lesson and the remembrance lesson held in the classroom. By developing a culture of remembrance, the aim was to achieve a positive identification with the values of Slovenia’s attainment of independence. Keywords: remembrance lesson, Slovenia’s attainment of independence, third triennium, distance education, working with historical sources Jana Bec, Bojana Mlinar Podobnik, Osnovna šola Prule, Ljubljana SPOMINSKE UČNE URE OB 30-LETNICI SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI V OSNOVNI ŠOLI Jana Bec, Bojana Mlinar Podobnik, Primary School Prule, Ljubljana REMEMBRANCE LESSONS ON THE 30TH ANNIVERSARY OF THE PLEBISCITE 77 Zgodovina v šoli 2, 2021 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE UVOD Dogodke, ki so prinesli Slovencem samostojno in neodvisno državo, učenci spoznavajo pri različnih predmetih na vseh ravneh osnovnošolskega izobraževanja. Smiselno je, da se znanje po razredih postopoma dopolnjuje in nadgrajuje. Pomembna priložnost za spoznavanje tematike osamosvajanja Slovenije so tudi šolske proslave ob državnih praznikih. Z namenom obeleženja 30. obletnice plebiscita, osamosvojitve in vojne za Slovenijo kot ključnih dogodkov iz časa slovenskega osamosvajanja smo pripravili dve spominski uri. Ker razmere zaradi epidemije covida-19 decembra 2020 niso dopuščale klasičnega izvajanja pouka in preostalih šolskih dejavnosti, so bile naloge zasnovane tako, da jih je bilo mogoče uporabiti v okviru pouka na daljavo. Junijsko obeleženje je potekalo v šoli v matičnih učilnicah (v razrednih mehurčkih). S tem smo nadomestili obvezni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter dnevu državnosti, ki ju zaradi omejitev ni bilo moč izvesti na klasičen način. V nadaljevanju je predstavljen potek dejavnosti spominskih učnih ur, v okviru katerih so učenci reševali naloge v dveh delovnih zvezkih Zbrali smo pogum: Moja dežela je naša država – že 30 let. Prvi, namenjen obeleževanju plebiscita, je bil spletni, drugi, za osamosvajanje in vojno, pa v fizični obliki. Naloge v obeh delovnih zvezkih vključujejo številne primarne zgodovinske vire in vzpodbujajo učence k samostojnemu raziskovanju dogodkov izpred tridesetih let. Sestavljene so tako, da so primerne za učence 7., 8. in 9. razreda in so jih učitelji lahko uporabili kot pripomoček za obeleženje obeh omenjenih slovenskih državnih praznikov. Vse dejavnosti omogočajo pridobivanje raznolikih dokazov o učenju in vpogled v znanje učencev, opisni kriteriji pa podajanje informativne in spodbudne povratne informacije o znanju in učenju. Učenci izgrajujejo deklarativno (vsebine), procesno (veščine) in odnosno znanje (vrednote). Pri delu s primarnimi zgodovinskimi viri se razvija tudi veščine kritičnega mišljenja, pri spletnem kvizu sodelovalno učenje, skozi celotni proces učenja pa digitalne veščine. Zgodovinske vire, uporabljene v obeh delovnih zvezkih, lahko učenci poiščejo na virtualni razstavi Zbrali smo pogum, ki so jo pripravili Arhiv Republike Slovenije, Park vojaške zgodovine Pivka in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Naloge izhajajo tudi iz treh zanimivih izobraževalnih filmov o ključnih dogodkih osamosvajanja, zbranih na portalu www.zbralismopogum.si, ki jih učitelj uporabi kot motivacijo na začetku spominskih ur, med njimi ali na koncu. MEDPREDMETNO POVEZOVANJE IN CILJI Pri sestavi nalog za obe spominski uri smo želeli doseči medpredmetno povezavo z vključitvijo vsebinskih, procesnih in odnosnih ciljev iz treh učnih načrtov, in sicer zgodovine v 9. razredu (obvezna tema Slovenci v 20. in 21. stoletju), državljanske in domovinske kulture ter etike v 7. razredu (tema Skupnost državljanov Republike Slovenije) in slovenščine v 7., 8., in 9. razredu (tema Razvijanje jezikovne, narodne in državljanske zavesti). Cilji vseh treh predmetov se med sabo navezujejo in dopolnjujejo, kar smo skušali upoštevati in izkoristiti tudi pri pripravi gradiva. 78 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli Učenci so med reševanjem nalog razvijali naslednje procesne cilje, ki so opredeljeni v vseh treh učnih načrtih in so v nadaljevanju predstavljeni ločeno za posamezne predmete. Pri zgodovini razvijajo različne spretnosti in zmožnosti s pomočjo avtentičnih zgodo- vinskih virov z bogate spletne razstave Zbrali smo pogum: • spretnost časovne in prostorske predstavljivosti (npr. delitev nalog na tri sklope: pred plebiscitom, dan plebiscita, po plebiscitu; pogovor z učenci o prejšnji državi iz časa plebiscita in o Sloveniji v procesu osamosvajanja ter po končani osamosvojitvi in vojni); • spretnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature v različnih medijih (npr. delo s primarnimi zgodovinskimi viri, kot so TV-oglas, časopisni članki in karikature, plakati in propagandno gradivo za plebiscit, podporno pismo izseljencev, fotografije volišč, slavja in vojnih dogodkov, dokumentarno-igrani filmi, zbiranje spominov z intervjuji s starejšimi sorodniki ipd.); • zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabnih in verodostojnih in- formacij in dokazov iz različnih zgodovinskih virov in literature (npr. učenci so ob primarnih zgodovinskih virih analizirali in interpretirali rezultat plebiscita, neveljav- ne glasovnice, osamosvojitvene dokumente, karikature, videoposnetke, časopisne članke itd.); • zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj, stališč, izvirnih predlogov in rešitev (npr. učenčevo mnenje o oddaji neveljavnih glasovnic, pisanje SMS-sporočila); • navajanje in pojasnjevanje značilnosti slovenskih državnih simbolov (učenci razbe- rejo slovenske simbole na propagandnem gradivu za plebiscit, narišejo in razložijo državni grb); • spretnost različnih oblik komunikacije (ustno, pisno, grafično, z IT). Pri državljanski in domovinski vzgoji ter etiki gre predvsem za državljansko vzgojo, saj učenci: • opredelijo pomen glavnih simbolov Slovenije; • pridobijo osnovni vpogled v ustroj in delovanje demokratične države; • razvijejo pozitivni odnos do svoje državljanske skupnosti; • razvijejo sposobnost razlikovanja med narodno in državljansko identiteto; • razumejo, da se skupnost državljanov z ustavo dogovori za temeljna načela, po katerih urejamo skupne zadeve; • razumejo razmerja med pojmi domovina, država, državljanstvo in narodna pripadnost. Pri slovenščini učenci opazujejo, primerjajo, prepoznavajo, poimenujejo oz. predstavijo: • jezike, ki jih govorijo slovenski državljani; • državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji ter uradna jezika na dvojezičnem območju slovenske Istre in Prekmurja ter slovenski, znakovni jezik in na območjih, kjer sta uradna jezika italijanski in madžarski tudi italijanski in madžarski znakovni jezik; • vlogo slovenščine pri zamejcih in izseljencih; • status slovenščine v državah, v katerih živijo zamejci in izseljenci; • raznovrstna neumetnostna besedila (digitalna in objavljena v raznih medijih). 79 Zgodovina v šoli 2, 2021 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Odnosni cilji so bili ključnega pomena pri zasnovi spominske učne ure, saj smo z razvijanjem kulture spominjanja skušali doseči, da učenci izgrajujejo, poglabljajo in razširjajo znanje iz slovenske zgodovine, razvijajo zavest o narodni identiteti in državni pripadnosti, poudarjajo pomen pozitivnih kulturnih vplivov znotraj slovenskega naroda in s sosednjimi narodi ter razvijajo dojemljivost za vrednote, pomembne za življenje v sodobni demokratični družbi, kot so strpnost v medsebojnih stikih in odnosih, spoštovanje drugačnosti in različnosti, medsebojno sodelovanje, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnega državljanstva. OPIS SPOMINSKE URE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Spominska ura o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo je bila zaradi situacije v zvezi z epidemijo covida-19 zasnovana tako, da jo je bilo mogoče izvesti na daljavo v izbranem spletnem učnem okolju – v spletni učilnici Moodle ter videokonferenci v Zoomu ali MS Teamsu. Predstavljene aktivnosti v nadaljevanju so bile organizirane po načelih formativnega spremljanja (spodbujanje motivacije, ugotavljanje predznanja in načrtovanje učenja, obravnava nove učne snovi, povzemanje učne snovi in samovrednotenje učenja). Predvideni čas izvedbe Aktivnosti smo izvedli decembra v zadnjem tednu pouka. Za uvodno motivacijo in preverjanje predznanja so učenci rešili spletni kviz Slovenija, moja dežela. Za samostojno delo v spletni učilnici so potrebovali 20–30 minut. Kasneje je temu sledila videokonferenčna spominska učna ura z reševanjem nalog iz spletnega delovnega zvezka Zbrali smo pogum: Moja dežela je naša država – že 30 let. Reševanje nalog se je končalo z izdelkom v obliki SMS-sporočila ter samovrednotenjem po kriterijih uspešnosti. Za konec je sledilo preverjanje znanja s spletnim kvizom Plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo. Drugi del, ki je potekal v živo prek videokonference, je trajal 60 minut. Potek dejavnosti Prva dejavnost: Uvodna motivacija in preverjanje predznanja (samostojno delo v spletni učilnici) Prvo dejavnost, ki je bila namenjena uvodni motivaciji in preverjanju predznanja učencev, smo izvedli pred izvedbo videokonferenčne spominske učne ure. V spletnem učnem okolju (Moodle oz. MS Teams) smo objavili spletni kviz (Google Forms) z naslovom Slovenija, moja dežela. Učenci so si v okviru kviza samostojno ogledali videoposnetek Gostje prihajajo (Slovenija, moja dežela) in sklepali o imenu države, v času katere je video nastal. Nato so zapisali svoje mnenje o tem, kateri prizori so vplivali na krepitev narodne zavesti pri Slovencih in na prizadevanje za samostojnost naroda. Za konec so preverili razumevanje terminov osamosvojitev, suverenost, skupščina, volilna pravica, ustava, volišče, glasovnica, svoboda, demokracija ter s pravilnimi odgovori sestavili geslo plebiscit. Za izvedbo te dejavnosti je bilo predvidenih 20–30 minut. 80 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli Druga dejavnost: Videokonferenčna spominska učna ura Pri videokonferenčni spominski uri so učenci prek primarnih zgodovinskih virov v dialogu z učiteljem spoznavali dogodke, ki so v Sloveniji potekali pred tridesetimi leti. Geslo, ki so ga dobili pri samostojnem reševanju spletnega kviza pred začetkom videokonferenčne ure, jim je pomagalo razkriti temo spominske ure. Ker je spominska ura potekala na daljavo, smo naloge s primarnimi zgodovinskimi viri uporabili v interaktivni obliki, ki jo omogoča aplikacija Liveworksheets.com. Pred začetkom reševanja nalog so učenci pregledali dane kriterije uspešnosti (obrazec za samovrednotenje) in s tem spoznali namen in cilje učne ure. Naloge v spletnem delovnem zvezku z naslovom Zbrali smo pogum: Moja dežela je naša država – že 30 let smo uporabili kot spremljevalno gradivo spominske ure, v ka- terem so učenci odgovarjali le na krajša vprašanja, večinoma izbirnega tipa. Vpraša- nja odprtega tipa so bila večinoma namenjena razmisleku in pogovoru. Po končanem reševanju nalog so učenci izpolnili obrazec za samovrednotenje in rešene naloge v delovnem zvezku oddali učitelju v pregled. Slika prikazuje tabelo s kriteriji uspešnosti, ki so jo učenci rešili po zaključku reševanja spletnega delovnega zvezka Zbrali smo pogum: Moja dežela je naša država – že 30 let. Slika prikazuje izsek iz spletnega kviza Slovenija, moja dežela, pripravljenega v aplikaciji Google Forms. 81 Zgodovina v šoli 2, 2021 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Spletni delovni zvezek je razdeljen v tri sklope: • Prvi del: Obdobje pred plebiscitom (oglaševanje plebiscita, javnomnenjske raziskave, podpora zamejcev, zdomcev in izseljencev). • Drugi del: Dan plebiscita (vstop na volišče, volilni postopek, glasovnica – Ali naj RS postane samostojna in neodvisna država?). • T retji del: Po plebiscitu (razglasitev rezultatov plebiscita, slavje pred Magistratom in na Prešernovem trgu). V nadaljevanju predstavljamo primere treh različnih tipov nalog iz spletnega delovnega zvezka za obravnavo obdobja pred plebiscitom. Naloge ne zahtevajo veliko zapisovanja, omogočajo pa izhodišče za vodeni pogovor in izmenjavo mnenj o tematiki. Pri sestavi nalog smo uporabili naslednje slikovne vire: Zbirka plakatov, letakov in transparentov Muzeja novejše zgodovine Slovenije in gradivo iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja. Avtor: Jure Apih & Futura. Delo STIK, Telefonska raziskava mnenja javnosti Slovenski plebiscit 1990, št. 1, 6, 12. Avstralija, Arhiv RS, AS 2057, Urad Vlade RS za informiranje, šk. 84. 82 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Pri zadnji nalogi v spletnem delovnem zvezku so se učenci vživeli v čas po uspelem plebiscitu in povzeli vtise o veselju in praznovanju v obliki SMS-sporočila. Tak način sporočanja je učencem danes blizu, medtem ko ga v času plebiscita še niso poznali. Slika prikazuje dva primera izdelkov učencev. T retja dejavnost: Zaključni kviz za preverjanje in utrjevanje znanja Zadnji del videokonferenčne spominske ure je bil namenjen preverjanju in utrjevanju znanja. Učenci so dobili povezavo in geslo za vstop v kviz Kahoot. Tekmovali so s svojimi sošolci, kdo bo hitreje pravilno odgovoril na zastavljena vprašanja o plebiscitu za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli 83 Zgodovina v šoli 2, 2021 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Naloge v spletnem kvizu: PLEBISCIT ZA SAMOSTOJNO IN NEODVISNO SLOVENIJO Kdaj je bil plebiscit za samostojno in neodvisno Slovenijo? a) 26. decembra 1990 b) 25. junija 1991 c) 23. decembra 1990 d) 23. decembra 1991 Kako drugače poimenujemo politično samostojnost in neodvisnost države? a) solidarnost b) socializem c) sistematičnost d) suverenost ZA osamosvojitev Slovenije se je izreklo 88,5 % volivcev. Koliko ljudi je to bilo? a) 1.289.369 b) 2.100.303 c) 1.755.165 d) 1.358.314 Kako se imenuje dokument, na katerem volivci oddajo svoj glas? a) volilnica b) glasovnica c) dovolilnica d) privolitev Kakšen je bil slogan plebiscita? a) Moja dežela – mi smo njeni ljudje. b) Moja dežela je na naša država Slovenija. c) Moja dežela Slovenija je zbrala pogum. d) Moja dežela Slovenija in njena lepota. Na znaku plebiscita je: a) bukov list, trobojnica in verz iz Prešernove Zdravljice b) javorjev list, trobojnica in verz iz Prešernove Zdravljice c) lipov list, trobojnica in verz iz Pr ešernove Zdravljice d) brezov list, trobojnica in verz iz Prešernove Zdravljice Kako si sledijo barve na slovenski zastavi? a) bela, modra, rdeča b) modra, rdeča, bela c) rdeča, bela, modra d) bela, rdeča, modra Kateri državni praznik obeležujemo 26. decembra? a) dan suverenosti b) dan državnosti c) dan slovenskega športa d) dan samostojnosti in enotnosti OPIS SPOMINSKE URE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Z namenom obeleženja dneva državnosti smo junija 2021 izvedli drugo spominsko učno uro. Kot so dopuščale epidemiološke razmere v skladu s smernicami NIJZ, sta bili uri izvedeni v »razrednih mehurčkih«. V nadaljevanju so predstavljene aktivnosti, s katerimi smo se osredotočili predvsem na proces osamosvajanja in vojne za Slovenijo. Predvideni čas izvedbe Aktivnosti smo izvedli v zadnjem tednu pouka junija 2021. Za izvedbo sta bili predvideni dve šolski uri. Potek dejavnosti Spominska ura je nadomestila obvezno proslavo ob dnevu državnosti. Potekala je ob reševanju delovnega zvezka za obravnavo osamosvojitve in vojne za Slovenijo v tretjem triletju osnovne šole Moja dežela je naša država – že 30 let. Naloge v delovnem zvezku so razdeljene na tri dele. V prvem so učenci preverili svoje predznanje o dogodkih, ki so omogočili osamosvojitev. Drugi in tretji del sta namenjena obravnavi osamosvojitve in vojne. Oba se začneta z ogledom filmov Osamosvojitev in Vojna s spletne razstave Zbrali 84 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli smo pogum in vsebujeta raznolike tipe nalog, ki vzpodbujajo učence k analizi, sintezi in interpretaciji primarnih zgodovinskih virov s spletne razstave (npr. časopisni članki, karikature, fotografije, listine). Izbrani so bili viri, ki osvetljujejo ključne dogodke osamosvajanja in vojne ter predstavljajo izhodišče za izmenjavo mnenj in pogovor o tematiki. Spominsko uro so izvedli učitelji družboslovnih predmetov in/ali razredniki. Za lažjo pripravo na uro in vodenje le-te so imeli učitelji na voljo PowerPoint predstavitev za frontalno predvajanje nalog in predvidenih rešitev ter pisne napotke za izvedbo ure. Spominska ura se je začela z razlago namena in nadaljevala z obravnavo s pomočjo nalog v delovnem zvezku. Zadnja naloga je tematiko učencem aktualizirala in osmislila s tem, da so učitelji kot pričevalci učencem predstavili svoje izkušnje in spomine na osamosvajanje in vojno za Slovenijo. Povabili so tudi učence, da zbirajo spomine svojih domačih kot dragocen zgodovinski vir. V ta namen so v delovnem zvezku navedena tudi možna vprašanja za intervjuje. Primeri nalog iz delovnega zvezka 6. naloga a) Oglej si fotografije, ki so bile posnete ob slavnostni razglasitvi samostojne in neodvisne Slovenije. K vsaki sliki pripiši številko razlage. (Foto: Marjan Garbajs, hrani: Park vojaške zgodovine Pivka.) 1 Postroj častne čete slovenske T eritorialne obrambe pod vodstvom podpolkovnika Krkoviča. 2 Predsednik Milan Kučan pregleda častno četo. 3 Svečani dvig nove slovenske zastave. 4 Folklorna skupina nastopi na prireditvi. 5 Pročelje takratne skupščine Slovenije, v ozadju ognjemet z Ljubljanskega gradu. 6 Množična udeležba ljudi na slavju ob razglasitvi neodvisne Slovenije. 85 Zgodovina v šoli 2, 2021 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Za sklepno nalogo so učenci na ogled spletne razstave Zbrali smo pogum (https://www. zbralismopogum.si/) povabili svoje domače, starejše sorodnike in znance. Povprašali so jih, kako se oni spominjajo dogodkov iz časa osamosvojitve Slovenije. Spomine so zapisali v obliki spisa, dnevnika, intervjuja, miselnega vzorca ali pa so njihova pričevanja posneli. V pomoč za pogovor so bila lahko naslednja vprašanja: • Ali se spominjajo (so se morda udeležili) dogodkov, ki so prinesli Sloveniji samostojnost (plebiscit, proslava ob razglasitvi samostojnosti, vojna za Slovenijo)? Kakšni so bili občutki ob teh dogodkih? • Kako je na njihovo življenje vplivala vojna za Slovenijo, ki se je začela dan po razglasitvi samostojnosti? • Kako so v času vojaških spopadov poskrbeli za svojo varnost in varnost svojih najbližjih? Česa so se najbolj bali? • Ali hranijo v spominu kak poseben dogodek iz tega časa? Ali imajo doma kak predmet iz časa osamosvojitve? => Zbrani spomini predstavljajo dragocen ustni zgodovinski vir. Zato je pomembno, da na koncu zabeležite, kdo (ime in priimek), kje (kraj) in kdaj (datum) vam je pripovedoval spomine. Dan potem (Vir: Karikatura Dan potem. Avtor: Jurij Franco.) 7. naloga Oglej si karikaturo z naslovom Dan potem. a) Iz nje razberi, kateri datum predstavlja. _____________________________ b) Kaj predstavlja tank? _____________________________ Katere podrobnosti še opaziš na karikaturi? Kaj predstavljajo? Pogovori se s sošolci. Izsek iz pisnih napotkov učiteljem za izvedbo uvodnega dela spominske ure. 86 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE SKLEP S spominsko uro smo želeli, da učenci podoživijo vrednote slovenske osamosvojitve in s tem krepijo zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti. Prav je, da smo ponosni na svojo državo, domovino, jezik, kulturo in narod ter da temu izkazujemo spoštovanje. Učitelji jim moramo biti pri tem zgled. Učenci so se s primarnimi zgodovinskimi viri kot učnim gradivom skozi raznolike aktivnosti, ki so potekale s pomočjo klasičnih in digitaliziranih učnih pripomočkov, vživeli v zgodovinsko dogajanje in začutili duh časa izpred tridesetih let. Odziv učencev pri izvedbi obeh spominskih učnih ur je bil pozitiven. Dogodki izpred treh desetletij so za učence sicer časovno oddaljeni, a se jih veliko ljudi še spominja, kar učence še posebej motivira za njihovo spoznavanje. Namen razvijanja kulture spominjanja je bil tako dosežen. Naloge v klasičnem in digitaliziranem delovnem zvezku, ki so jih učenci reševali v okviru spominskih ur, so se izkazale vsebinsko zanimive kakor tudi privlačne zaradi načina reševanja. Niso zahtevale veliko zapisovanja, zato pa so omogočale več časa za vodeni pogovor in izmenjavo mnenj o tematiki. Le-to pa je ključno za dojemanje vrednot, pomembnih za življenje v sodobni demokratični družbi ter aktivno in odgovorno državljanstvo. LITERATURA Brodnik, V . (2020). Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v šoli, 28 (1), str. 2–23. Formativno spremljanje znanja pri zgodovini (2018). Priročnik za učitelje. Ljubljana: ZRSŠ. Igrano-dokumentarni filmi in virtualna razstava Zbrali smo pogum. Pridobljeno s https://www. zbralismopogum.si/. Katalog razstave Arhiva RS ob 20. letnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo. Pridobljeno s http://arhiv.mm.gov.si/vlada/20/pdf/KATALOG-20_obletnica_plebiscita.pdf. Moja dežela je naša država – Slovenija že 20 let. Učno gradivo z delovnim listom za tretje triletje. Arhiv Republike Slovenije in Zavod RS za šolstvo, november 2010. Pridobljeno s https://www.gov. si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Razstave-/Plebiscit/ZGO_DL-plebiscit-tretje_triletje.pdf. Program osnovna šola. Zgodovina. Učni načrt (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_zgodovina.pdf. Program osnovna šola. Slovenščina. Učni načrt (2018). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/ Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf. Program osnovna šola. Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Učni načrt (2012). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_DDE_OS.pdf. Video posnetek Gostje prihajajo (Slovenija, moja dežela) iz leta 1986. Pridobljeno s https://www. youtube.com/watch?v=wZnL5_w-DyM. Spominske učne ure ob 30-letnici slovenske samostojnosti v osnovni šoli