v Tridesetič v Šoštanju! i m %t ■IfMPl ■ JU LIKOVNI SVET OTROK '98 Prvega maja bo začel veljati nov Zakon o varnosti cestnega prometa, ki ga mnogi vozniki pričakujejo s precejšnjim strahospoštovanjem. Je eden tistih zakonov, o katerem se je ves čas od oblikovanja do sprejetja, med ljudmi veliko govorilo. Tema pogovorov so bile najbolj pogosto kazni, kijih ta prinaša, te so precej višje kot smo jih vajeni, bolj poredko pa so bili tema teh pogovorov cilji, ti so v izboljšanju prometne varnosti. Več na 15. strani. Amatersko gledališče Velenje Ves svet je oder, trdijo mnogi med nami. Življenje je podobno igri, v kateri se odvijajo tak- šne in drugačne resnice. Eno takšnih resnic bodo v soboto, 18. aprila, ob 20. uri na odru doma kulture v Velenju predstavili člani Amaterskega gledališča Velenje. Tokrat vabijo lju- fRSSSf lit ALU-PVC; okna in vrata zimski. ... vrtovi senčila ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Komisija je med 2.500 prispelimi izdelki izbrala 410 likovnih del s 83 šol, ki sijih boste lahko ogledali v prostorih šole vse do marca prihodnjega leta. Prvo razstavo likovnih izdelkov učencev 27 slovenskih šol so postavili 22. februarja leta 1969. Zamisel o njej seje porodila takratnemu ravnatelju šo- le Karlu Kordešu in učiteljici likovne vzgoje Majdi Lesničar. Vsako leto pa se je na razpis odzvalo več šol. Pred 15. leti je OŠ Karla Destovnika - Kajuha za organizacijo razstav prejela Žagarjevo priznanje, najvišje slovensko priznanje s področja vzgoje in izobraževanja. ■ mkp 43 milijonov iz programa Phare VELENJE - Mestna občina Velenje je uspela na mednarodnem natečaja Phare, kjer so za projekt informacijskega sistema Turistično informacijskega centra, ki ga vodi Alojz Hudarin, pridobili skoraj 43 milijonov tolarjev. To je seveda velik uspeh in potrditev pravilnih usmeritev na tem področju. Informacijski sistem, ki so ga razvili v Velenju, povzemajo po vsej Sloveniji, zdaj pa je dobil tudi mednarodno podporo. Območno srečanje otroških folklornih skupin VELENJE - Po enoletnem premoru bo Zveza kulturnih društev Šaleške doline danes (v četrtek) 16. aprila, ob 19. uri pripravila v domu kulture v Velenju območno srečanje otroških folklornih skupin. To bo že 14. srečanje po vrsti. Poleg skupin iz velenjske občine bodo prve plesne korake in njihova prizadevanja za ohranjanje ljudskega izročila prikazali še otroci iz Laškega, Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Dobrne, Smartne-ga ob Paki, zagodel bo še mladi godec na diatonični harmoniki. V 11 plesnih postavitvah in rajalnih igrah bo sodelovalo približno 220 otrok. Mtp bitelje odrskih desk na premiera dela Iva Brešarja Hamlet v Spodnji Mrduši, ki gaje režiral in priredil član Slovenskega ljudskega gledališča Celje in dolgoletni sodelavec velenjskih gledališčnikov Renato Jenček. Za tiste, ki si premiere ne bodo utegnili ogledati, bo zagotovo zanimiv podatek, da bodo predstavo Hamlet v Spodnji Mrduši ponovili v sredo, 22. aprila, ob 20. uri v domu kulture v Velenju. Več na 20. strani Utrinek s "predstave v predstavi" (slika: Jurij Vižintin) Dan knjige zaznamovan s knjigo ŠOŠTANJ, VELENJE - 23. april je mednarodni dan knjige. V Šoštanju so lani prvič smelo, pod pokroviteljstvom Občine, pripravili knjižni sejem, na katerem seje pojavilo blizu 20 založb. Letos ga pripravljajo drugič in tudi tokrat imajo z njim isti namen: knjigo približati kupcu. Sejem bo potekal na Trgu svobode med 11. in 18. uro, veliko založb, ki obljubljajo prodajo po bistveno nižjih cenah, je že najavilo svoj prihod. Na sejem vabijo tudi tiste, ki bi želeli prodati ali zamenjati kakšen knjižni izvod, ki ga imajo doma in seveda vse ljubitelje knjig. V Velenju sejem pripravlja Mladinski center. Trajal bo dva dni, 23. in 24. aprila, med 10. in 19. uro na Cankarjevi. Na stojnicah se bo predstavila založba Karantanija, založništvo Pozoj in knjigarna Kulturnica. Obsejemski program pa bo vključeval nastope kantavtorjev in članov literarnega društva Hotenja. mkp, bš ISSN 0350-5561 V soboto bo oblačno z občasnimi padavinami, v nedeljo izboljšanje z razjasnitvami. 9770350556014 ■v 2 MS vas DOGODKI J 16. aprila 1998 Več kilovatov V prvi četrtini letošnjega leta so poslali iz šoštanjske termoelektrarne v omrežje 943GWh električne energije, kar je dvanajst odstotkov več kot je bilo predvideno. Skupni letošnji plan, ta predvideva proizvodnjo 3000 GWh električne energije, so tako izpolnili že dvaintridesetodstotno. Večja proizvodnja je bila potrebna zaradi nekoliko slabših hidrometeoroloških razmer v zimskih mesecih. Premogovnik jim je v tem času dobavil milijon 370 tisoč ton premoga, kar je 40 odstotkov več kot so predvidevali, tako daje deponija ta čas precej večja kot so predvidevali. ■ mz Evasion za težje bolnike CELJE - Banka Celje je skupaj s Citroenom Slovenije , njenim pooblaščenim prodajalcem Avtocentrom Košak in Celjskim sejmom, na sejmu Avto in vzdrževanje podarila Zdravstvenemu domu Celje Citroenovo vozilo Evasion, ki bo namenjeno za specialne prevoze bolnikom na zahtevnejše diagnostične preiskave in terapijo. ■ mz Na trasi čez mesec dni? ŠMARTNO OB PAKI - Po pogodbi, ki jo je župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun podpisal s podjetjem Signal Ljutomer pred dvema letoma, naj bi aktivnosti za izgradnjo kabelske TV na območju spodnjega toka reke Pake stekle že lani. Pa niso. O razlogih smo povprašali direktorja podjetja Janeza Godeča. Ta je povedal, da si prizadevajo za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje zadeva v postopku na Upravni enoti v Velenju. Manjkalo naj bi jim samo še soglasje odgovornih za upravljanje z vodami. Po pričakovanjih naj bi potreben dokument pridobili v mesecu dni in takoj odšli tudi na traso. Če bo temu tako, naj bi večino predvidenih del končali v letošnji gradbeni sezoni, na najbolj izpostavljenih območjih pa nekoliko kasneje. "Nismo pričakovali, da nam bo pridobivanje soglasij z lastniki zemljišč vzelo toliko časa. Pa še projekte smo ponekod morali spreminjati, ker vsi soglasja za prekop niso podpisali. Novi zakon o izgradnji objektov pa določa enotno gradbeno dovoljenje. V akcijo nabiranja naročnikov nismo šli, ampak bomo zainteresirane priključevali na omrežje sproti.". Cena za priključek (v tem trenutku nekaj več kot 93 tisoč SIT) ostaja takšna, kot so jo predvideli v pogodbi. ■ Tp Banka Celje in Savinjsko-Saleška območna GZ O možnostih, priložnostih in novih izzivih VELENJE, 9. aprila - V prostorih Savinjsko-Šaleške območne gospodarske zbornice v Velenju je bila zanimiva okrogla miza, za katero so predstavniki Banke Celje seznanili udeležence z novimi trendi v bančništvu ter predstavili elektronsko bančništvo kot sestavni del trendov doma in v svetu. Poleg predvsem finančnih delavcev in redkih direktorjev pod-jetih iz Šaleške doline sta bila med udeleženci tudi župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in županja občine Ljubno Anka Rakun. Ob tej priložnosti je pomočnik generalnega direktorja Banke Celje mag. Dušan Drofenik poudaril, da Slovenija nekoliko zaostaja za trendi na področju bančništva v svetu. Seveda je ta razkorak vse manjši prav zaradi elektronskih medijev. Opozoril je na 1. januar prihodnje leto, ko bo Slovenija postala pridružena članica, in ko bo med plačilnimi sredstvi tudi euro. Na ta izziv se morajo banke pravočasno in temeljito pripraviti. "V svetu se banke združujejo in se tako družno prilagajajo zahtevam in novemu načinu poslovanja, kar pomeni precejšnja vlaganja v informacijsko tehnologijo. V Sloveniji tem trendom sledimo. Banka Celje je glede elektronskega bančništva v koraku s časom. Tako v svetu kot tudi pri nas predstavlja veliko težavo pri tem varnost. S pojavom interneta so vdori v sisteme dogajajo, zato smo pri uvajanju bančnih finančnih poslov zaradi ohranitve poslovne tajnosti še nekoliko zadržani. Glede na razvoj varovalnih mehanizmov menim, daje samo še vprašanje nekaj mesecev, ko bodo naši komitenti lahko izvajali tudi to. Možnost vpogleda, informatika, korespondenca, pošiljanje vlog in podobne stvari pa se uveljavljajo tudi že pri nas." V nadaljevanju so izmenjali številne izkušnje in mnenja. Najbrž bi bilo zanimivo slišati, kako "lovijo" na področju bančništva korak s časom tudi na Banki Velenje, vendar med udeleženci ni bilo njenega predstavnika. ■ Tp S posveta Seja sveta občine Mislinja "Da" za Koroško pokrajino Občinski odbor LDS Šmartno ob Paki Pisanka za Nežo Šmartno ob Paki, 13. aprila - Dan po veliki noči je dan, ki ga botri ponavadi izkoristijo za delitev pisank svojim "varovancem". 7-let-na Neža Novinšek iz Šmartnega ob Paki pa je ob pisanki svojega botra prejela še eno lepo in nepričakovano pisanico. V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki jo je namreč čakalo posebno darilo. Člani šmarškega Občinskega odbora LDS so se skupaj s svojim kandidatom za člana občinskega sveta Alojzem Po-lakom odločili, da bodo denar, ki naj bi ga porabili za volilno kampanjo za nadomestne volitve, namenili Neži. Zaradi svoje bolezni namreč Neža precej časa preživlja v rehabilitacijskem zavodu Soča. Skupaj z njo pa tudi eden od njenih staršev, ki mora stroške bivanja v zavodu plačati sam. Nežina mama Magda Novinšek - Omladič nam je ob tej priložnosti povedala, da so pozornosti članov občinskega odbora LDS in kandidata za svetnika zelo veseli, in da je zelo prijeten občutek, če človek ve, da v nesreči ni sam. Upamo, da bo ta lepa gesta dobila veliko posnemalcev. ■ tp Mislinja, 7. aprila - Prejšnji torek so mislinjs-ki svetniki izpeljali že 42. sejo. Kot smo že poročali, do aprilske seje niso uspeli pripraviti predloga proračuna za letošnje leto, ker je bilo pripomb pri prvi obravanavi osnutka preveč. Obravnavali in sprejeli pa so zaključni račun za lansko leto in soglasno glasovali za vključitev koroških občin v Koroško pokrajino. Mislinjski svetniki so potrdili predlagano povišanje cen v njihovih vrtcih, in sicer za 8 odstotkov. Povišanje bo veljalo že maja. Niso pa dorekli, kako odpraviti izgubo Vzgojno-varstvenega zavoda Slovenj Gradec, ki znaša osem milijonov tolarjev, od tega pa bo verjetno mislinjski del težak malo več kot milijon tolarjev. O tem bodo govorili na majski seji, ko bodo obravnavali dokončno besedilo letošnjega proračuna. Zupan Mirko Grešovnik je povedal, da se ni mogel strinjati z vsemi sprejetimi pripombami, ki so jih pri prvi obravnavi nanizali svetniki, zato so na seji pri točki pobude in vprašanja spregovorili tudi o proračunu. Svetniki so želeli, da se proračun letos ne bi zadolževal, hkrati pa so predlagali nekaj novih investicij, kar seveda ni izvedljivo. Kot tudi ne, da namenska sredstva za gradnjo stanovanjskega bloka, ki so se zbrala iz kupnin za stanovanja, preusmerijo v ureditev lokalnih cest. Tako bo do gradnje osmih stanovanj v občini letos verjetno le prišlo, še vedno pa ni jasno, ali bodo v spodnjih prostorih uredili tudi knjižnico. Na seji so sprejeli tudi delovni program za letos. Dogovorili so se, da bodo pripravili še srednjeročni načrt za investicije v občini, ki naj bi ga s pridom uporabljala tudi jeseni izvoljeni župan in mestni svet. Dnevni red pa so razširili še z eno pomembno točko. Koroška poslanca v državnem zboru Peter Petrovič in Herman Toinažič sta podala pobudo za ustanovitev tako imenovane Koroške pokrajine, v katero naj bi bilo združenih vseh deset koroških občin. Večina občin je že sprejela sklep o sodelovanju v tem združenju, soglasno pa so ga potrdili tudi Mislinjčani. Ob koncu naj povemo še to, da je v ponedeljek, 6. aprila, potekel rok za javno razgrnitev srednjeročnih prostorskih aktov za občino Mislinja. Pripomb občanov, obrtnikov in podjetij je veliko, več, kot so pričakovali. Sedaj jih bo obravnavala še posebna komisija, pri Zavodu za Urbanizem Maribor pa naj bi še pred letnimi dopusti izdelali dokončno oblikovan akt. Na tokratni seji so svetniki podali zelo veliko pobud in vprašanj. Med drugim so podali pobudo, da se Srednji Dolič preimenuje. Niso podali konkretnega predloga, zato so tamkajšnji vaški skupnosti naložili, da izdela podrobno obrazložitev pobude. ■ bš MARIBOR - Na mariborskem sodišču sta dva izmed obtoženih, ki ju je sodnica Stanka Firm Gavez obsodila na zaporne kazni, skupaj s svojci ob izreku sodbe sodnici zagrozila, da jo bodo ubili in razkosali; okrožni državni tožilec je bil ob vsem tem tiho, posredovali pa so policisti in izpraznili sodno dvorano. ^ ROGLA - Prejšnjo sredo so tudi na Rogli sklenili smučarsko sezono, v kateri so načrtovali 100 dni smuke, dosegli pa so jih 127. SLOVENJ GRADEC-V Sloveniji je leta 1996 zbolelo za rakom na dojki 62C žensk, na področju koroškega zdravstvenega zavoda Ravne naj bi letno odkrili 50 primerov raka na dojkah, čeprav zdravniki menijo, da jih je vsaj 30 več, ženske iz koroških občin med 50. in 65. letom pa se lahko preventivni mamografski pregled v slovenjgraški bolnišnici prijavijo same. tudi brez napotnice osebnega zdravnika. LJUBLJANA - Vlada je ugodila zdravnikom in polr-dila aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, po katerem naj bi se zdravniške plače, so zdaj za 29 odstotkov nižje od sodniških, z njimi izenačile do 1. januarja 2000, najvišja brutto plača bo tako 542.103 tolarje, najnižja pa 259.000. LOGARSKA DOLINA- Veliko razburjenja je v slo, venski javnosti vzbudi/a no-\ vica, da je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek predsednika francoskega senata sprejel v hotelu Plesnik v Logarski dolini, ne pa v katerem od protokolarnih objektov; predstavnica za stike z javnostjo je pojasnila, daje Drnovšek stroške plačal sam. LJUBLJANA - Zakon o varnosti v cestnem prometu z veliko strožjimi kaznimi bo pričel veljati 1. maja. Za nekatere še ena velika nedelja Komaj smo se oddahnili od šunke in potice, no, nekateri so se ob tem tudi spomnili, zakaj to slavje, že nas v nedeljo čaka nov veliki dan. Vendar tokrat ne vseh, le ljudi v tistih krajih, kjer so se odločili za delitve. Čeprav že vrabčki in siničke na drevju čivkajo, da vlada volje ljudstva v glavnem ne upošteva in pri tem tudi referendumi o ustanavljanju novih občin ne bodo imeli velike teže, se bodo po več slovenskih krajih le šli demokracijo in bodo poskušali izraziti svojo voljo. Na našem širšem območju, kije bilo nekoč močno povezano, ni pa še povsem jasno, ali ne bo znova tudi po novem, ko se bo odločalo o regijah, bodo taka izjasnjevanja ljudi na območju žalske občine in v Solčavi, pa na Dobrni in v Bistrici ob Sotli. Kot kažejo stvari, so zadeve najbolj čiste na Solčavskem in v Bistrici. Drugod se znova vse bolj kaže, da je želja po delitvi ali odcepitvi bolj zrasla v glavah nekaterih krajevnih veljakov. Predvsem na območju žalske občine je zadnje dni prava (politična) vojna in prepričevanja. Eni grozijo z bojkotom referenduma in pozivajo vlado, naj podpre odločenost ljudi, da ostanejo v enotni občini. Tu je stvar bolj zapletena še zato, ker posamezni kraji ne želijo pod okrilje dragih, ki bi postali nova občinska središča. Če že morajo biti pod kom, so najraje pod tem, pod katerim so že zdaj in pika! V nasprotju s tem deljenjem se v državi že nekaj časa pripravlja tudi seštevanje. Seštevanje občine, ki naj bi sodile v kakšno od nas- tajajočih regij. O tem se so spet spregovorili prejšnji teden, vendar še niso naredili nobenega pravega koraka v tako smer, da bi lahko rekli, da se kaže rojstvo Saše. Mnenja o tem, koliko regij naj bi namreč imeli, so izredno različna. Od tistih, da so dovolj štiri (Podrm ka, Savinjska, Osrednjeslovenska, Primorska) do mnenja, da rum mala državica potrebuje kar 24 regij. Za Sašo seveda pride v pošta le delitev na več kot 12 regij, saj tudi delitev na osem regij za Sašo ne bi bila "plodna". Nerodno je, da se na državni ravni najbolj zavzemajo prav za tako delitev na osmine, temu pa naj bi bila najbolj naklonjena tudi Evropa. Ampak boj še ni končan. Kot še tudi ni sploh dorečeno, kakšna bo sploh vloga regij. Ampak za "prizadete" je lo že drugotnega pomena. Najpomembneje je, da jo imajo. Spomnimo se še enkrat na minule praznike in dni pred njimi. Te dni je mnogo politikov izrabilo tudi za politično udejstvovanje. Videli smo jih, kako so prenašali ogromne butare, v prepričanju seveda, da jih bodo tam bolj zagotovo ujele kamere ali fotoaparati. In medtem, ko nekateri očitajo nekaterim velenjskim politikom, da zavirajo začetek gradnje nove cerkve, so drugo drugi politiki na še višji ravni imeli v cerkvi kar politične govore. Eni pravijo, da po božji volji, saj naj bi bili nastopili v cerkvi le zato, ker je zunaj deževalo. In namesto spravnega dejanja so nastali novi očitki in spori. In vse skupaj je izzvenelo tipičr. o po slovensko. ■ (ki 16. aprila 1998 DOGODKI NAŠ vas 3 S seje sveta Mestne občine Velenje So bila izplačila previsoka - odgovora še ni! Spoštovani občani Seje sveta Mestne občine Velenje so običajno burne in dolge. Tudi torkova ni bila drugačna. Četudi je sprva kazalo, da bodo svetniki naredili bolj malo, opoldne so namreč potrdili šele dnevni red aprilskega sklica, so do 16. ure, kolikor je seja trajala, dorekli kar precej zadev. Najpomembneje je zagotovo to, da je pod streho občinski proračun, s katerim so opredeljene vse aktivnosti Mestne občine Velenje za letošnje leto. Sklenili so tudi obravnavo osnutka razvojne strategije, dorekli nekaj 0 strategiji razvoja Dopoldanski del torkovega zasedanja so svetniki namenili razpravi o osnutku razvojne strategije Mestne občine Velenje. Ta je še vedno v razpravi, zato bodo pripravljavci veseli dodatnih pobud in predlogov. Pripravili bodo več razprav v večjih podjetjih, obrtni zbornici in še kje. Tudi svetniki so podali veliko pripomb, predvsem pa menili, da ta dokument ne daje dovolj jasnih odgovorov na vprašanje, kako v prihodnje. Motilo jih je tudi to, da posamezne naloge niso rokovno opredeljene in da ni virov, kako jih uresničiti. Ivan Kralj (SKD) je menil, daje premalo pozornosti namenjeno zdravstvu in zdravstvenemu zavarovanju, katerega sedež je v Ravnah na Koroškem, četudi je polovico zavarovancev iz Savinjsko šaleškega območja. Postregel je tudi s podatki, ki nazorno dokazujejo, da so ^varovanci iz tega območja mačehovsko obravnavani pri uveljavitvah zdraviliškega zdravljenja. Dr.Vladimir Korun (SDS) je menil, da je strategija premalo konkretna, motilo pa ga je tudi to, da ne opredeljuje izgradnje železnice. Franc Sever (nestrankarski) je menil, da se z nezaposlenostjo v občini srečujemo tudi zato, ker del ne oddajajo z javnimi razpisi in ker domači kooperanti nimajo možnosti sodelovanja . Opozoril je tudi na neuresničene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva in mestnega prometa, saj težkim tovornjakom še vedno ni prepovedana vožnja po mestu, nič pa tudi ni narejeno na področju vzpostavitve mestnih povezav in izgradnje parkirišč. Vse to je v razvojni strategiji premalo obdelano. Zahteval je, da se ob tem dokumentu pripravi letni plan razvoja drobnega gospodarstva. Herman Arlič (SLS) je menil, da je premalo pozornosti namenjeno problematiki gozdov, ne strinja pa se tudi, da rekultiviranih območij velenjskega premogovnika ne vračajo nazaj kmetijstvu. Ob predvidenem razvoju turizma je opozoril na to, da občina Velenje nima niti ene turistične kmetije, ustavil pa se je tudi ob problematiki ceste Velenje -Arja vas, ki je v nemogočem stanju, nikjer pa ni predvidena njena posodobitev. Herma Groznik (ZLSD), podprl pa jo je tudi Tone De Costa (SDS), se je zavzela za zagotavljanje višjega osnovnošolskega standarda, Mehmed Bečlč (SDS) pa je omenjeni dokument ocenil kot spisek lepih želja. Z vsemi temi in še mnogimi drugimi razpravami so predlagani os- manjših premoženjskih zadev, sprejeli sklep o postavitvi spominskega obeležja povojnim žrtvam druge svetovne vojne, potrdili premoženjsko bilanco za lani, niso pa sprejeli odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Nič tudi niso rekli o ugotovitvah nadzornega odbora, sejo so namreč ravno pri tej točki, ker ni bil prisoten nihče od nadzornega odbora, še bolj pa verjetno zaradi utrujenosti, prekinili. nutek dokumenta svetniki podprli, seveda pa je razprava o njem še vedno odprta. Podprli so tudi Severjev predlog, da naj pripravi Obrtna zbornica ob tem dokumentu tudi letni plan razvoja drobnega gospodarstva. Uskladiti akte Kulturnega centra Že na prejšnji seji naj bi dali svetniki Mestne občine Velenje soglasje k imenovanju ravnatelja Kulturnega centra Ivana Napotnika. Tega tudi tokrat niso storili, ker je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovila, da akti tega zavoda, na osnovi katerih je bil tudi opravljen razpis za to nalogo, niso v skladu z zakonom. Te je treba uskladiti najkasneje v enem letu in opraviti tudi nov razpis. Do takrat bo to nalogo opravljal dosedanji ravnatelj Vlado Vrbič. Spomenik žrtvam povojnega nasilja II. svetovne vojne Komisija za raziskavo množičnih povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti je predlagala postavitev obeležja žrtvam druge svetovne vojne, stalo pa naj bi na pobočju Kožlja. Komisija, ki jo vodi Ivan Kralj (SKD), je namreč na osnovi pričevanj in znamenj z veliko verjetnostjo ugotovila, da je tam grobišče. Ocenili so, daje zaradi pietete do vseh umrlih v drugi svetovni vojni in neposredno po njej prav, da se na omenjenem področju postavi spominsko obeležje z vklesanim napisom "Žrtvam II. svetovne vojne". Takšen je bil torej pisni predlog, ki sta ga uvodoma podprla tudi župan Srečko Meh in predsednik sveta Drago Mar-tinšek, razpravo pa je nato povsem preusmeril član komisije Jakob Meh, ki je zahteval, da naj bo spominsko obeležje namenjeno žrtvam povojnih pobojev. Predlog je izzval burno razpravo, nekateri, Franc Sever (nestrankarski), Borut Korun (SLS), dr.Vladimir Korun (SDS) in Ivan Kralj (SKD), sojo podpirali, spet drugi Drago Martinšek (LDS), Franc Blatnik (ZLSD), Karli Stropnik (LDS), Herman Groznik (ZLSD), pa pozivali k strpnosti in predlagali, da ohranijo prvoten pisni predlog komisije. Po odmoru sta bila izoblikovana dva dodatna predloga: Žrtvam komunističnega nasilja (predlagal ga je republikanec Adolf Štorman) in Žrtvam povojnega nasilja II. svetovne vojne (predlagala gaje komisija). Slednji je bil z večino glasov tudi potrjen. Na pobočju Kožlja bo torej stalo spominsko obeležje "Žrtvam povojnega nasilja II. svetovne vojne". Odkrili naj bi ga že na dan samostojnosti. Je zaključni račun potrjen? Na to vprašanje bo odgovorila komisija za statut in statutarna vprašanja sveta Mestne občine Velenje. Na seji sami tega ni nihče odločno potrdil! Zakaj torej gre? Svetniki so zaključni račun za lani potrdili s petnajstimi glasovi za in enajstimi proti. Torej naj bi bil potrjen. Franc Sever pa je trdil nasprotno. Po njegovem mnenju se akt, ki je posledica proračuna,potrjuje po enakem velja 10 odstotkov višine glavnega namena), zahtevali javne razpise za dela oziroma opremo nad milijon tolarjev (zdaj velja nad 5 milijonov), skušali zagotoviti, da obračuni storitev ne bi presegali predračunskih vrednosti, sredstva za semaforje in ceste ter sredstva namenjena za nakup parkirišč pri nakupnem centru pa nameniti za pričetek gradnje parkirne hiše pod Titovim trgom. Svetniki iz vrst SLS pa so želeli povečati postavko namenjeno kmetijstvu. Med zasedanjem se vrstijo pavze - burno pa je tudi takrat -med usklajevanjem (od leve proti desni) Ivan Kralj (SKD), Adolf Štorman (republikanec) in Miro Hudovernik (SLS) postopku, torej z večino glasov vseh svetnikov. Najprej ga sicer niso poslušali, ko pa je zagrozil, da bo sprožil ustavni spor, je predsednik sveta predlagal, da zadevo prouči omenjena komisija. Že pred glasovanjem je Franc Sever menil, da zaključnega računa ne bi smeli sprejeti. Opozoril je na več pomanjkljivosti in med drugim poudaril, da seje pokazalo tisto, kar je trdil že ob sprejemanju tega dokumenta, da je preohlapen za 400 milijonov in zaključni račun je pokazal, da je imel prav. Predlagal je tudi, da svet sprejme sklep, da zaključni račun pregleda računsko sodišče. Tega predsednik sveta Drago Martinšek ni dal na glasovanje. Proračun pod streho Brez večjih pripomb so potrdili predlog letošnjega občinskega proračuna, ki je težak 2,8 milijarde tolarjev. Prednost daje negospodarskim dejavnostim, saj jim zagotavlja nadstandard-ne programe. Na predlog proračuna je bilo vloženih sedem amandmajev, vsi pa so bili zavrnjeni. Prvih šest je predlagala skupina svetnikov (Sever, Lorger, De Costa, Jer-aj, Arlič, Kralj, Lovrec in Štorman). Želeli so omejiti sredstva, kijih lahko prerazporedi župan na največ milijon tolarjev (zdaj Nizke cene potrošniških kreditov pri naši banki - pri kratkoročnih kreditih do enega leta že od T+5% letno in - pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let že od T+8% letno Povečujejo vaše možnosti in uspeh - pri nakupih z gotovino - pri različnih naložbah - pri odplačilih neugodnih kreditov. Krediti so na voljo takoj. 0 /O ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Za 17 milijard tolarjev premoženja Po premoženjski bilanci, ki so jo svetniki v torek potrdili, ima Mestna občina na dan 31.12. 1997 za 17.477.631.000 tolarjev premoženja. To je šest osnovnih šol, Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, Ljudsko univerzo, Glasbeno šolo, objekte Kulturnega centra, Rdečo dvorano, objekt Centra za socialno delo, Zdravstveni dom, Lekarno, Vrtce ter premoženja Sklada stavbnih zemljišč, Stanovanjskega sklada in osemnajstih krajevnih skupnosti. Odloka o občinski upravi še ni Že dobri dve leti skuša župan Srečko Meh urediti področje občinske uprave pa mu nikakor ne uspe. Tokrat je znova poizkušal, a odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Velenje spet ni dobil potrebne dvotretjinske večine. Zanj je glasovalo 16 svetniko, proti pa je bilo 11. So bila izplačila previsoka ? Na to vprašanje odgovora še ni. Pri tej točki so se svetniki utrudili, ura je bila že 16.00. Sejo so sklenili potem, ko je to predlagal Franc Sever, kije menil, da je nesprejemljivo, da na seji ni nikogar od nadzornega odbora. V obsežnem gradivu, ki so ga dobili svetniki, ugotavljajo, da občinski akti na področju zaposlovanja in plač niso usklajeni z zakonodajo. Število zaposlenih se je od leta 1995 povečalo kar za 40 odstotkov, bruto plače pa za 51 odstotkov. Nadzorni odbor ugotavlja, da so bile funkcionarjem v omenjenem obdobju izplačane tudi nadure (župan to sicer utemeljuje, da so bila to izključno dežurstva), veliko pripomb je še na nepravilno obračunan dodatek na delovno dobo, na izplačila po pogodbah o delu ter na refundacijo plače predsednika sveta Draga Mar-tinška v višini 6.145.525 tolarjev za obdobje od leta 1995, četudi je prejemal zakonsko najvišjo nagrado (tretjino pripadajoče plače). Nadzorni odbor je ocenil, da naj bi bilo porabljeno za plače v obdobju od leta 1995 do konca lanskega leta vsaj 16 milijonov preveč. Večino tega župan v svoji obrazložitvi utemeljuje kot upravičeno, končne beseda pa svetniki še niso rekli. Svetniki sprašujejo in predlagajo Dr. Vladimir Korun (SDS) - svetuje želel predlagati, da Velenjčani tudi ob tokratni naravni nesreči, ki je prizadela Posočje pomagajo, a je pred sejo izvedel, da je župan Srečko Meh že pripravil predlog. Pozval ga je, da z njim seznani svetnike - pa je očitno zmanjkalo časa. Herma Groznik (ZLSD) je pre-^ nesla v svet ^Ejfcžv'* željo večih kra-•-.tp 13: i / J\ j 1 Pred vami, dragi bralci in bralke, je tretja aprilska številka našega tednika in v njej tretji kupon za rubriko Kdo bo naj prodajalec, prodajalka. Ce "povzamemo" vaše dosedanje sodelovanje v tej naši rubriki, potem naj povemo, da ste opazili prizadevnost naslednjih prodajalk: Cvetke Verdev (trgovina Acman Velenje), Zofke Suligoj (trgovina Pentlja Velenje), Darinke Goršek (Era Standard Velenje), Lidije Rehberger (Era Hrana Velenje), Metke Landekar (MT Center Velenje), Štefke Likeb (Dolina Šoštanj), Smilje Kompan (Dolina Šoštanj), Metke Kumer (slaščičarna Miš- Maš Šoštanj), Sonje Sešel (Era Zibka Velenje) in Jožice Omerovič (Nama Velenje). Prepričani smo, da bo po vaši zaslugi že prihodnjič na kuponu zapisano še kakšno ime več ali še kakšen kupon več pri tistih, katerih prizadevnost ste že opazili in jih na poseben način nagradili. Tako kot v minulih dveh, tudi pri iskanju naj prodajalca, prodajalke, vaš trud ne bo zaman. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega uredništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. NAJ PR0DAJAL(KA)EC Glasujem za................................. Moje ime in priimek ve je bilo veliko, vendar so ostali Solčavani zvesti sami sebi in svoji trmi. Niti med podrobnostmi se niso predali in so se borili naprej. Sprožili so ustavni spor, velikokrat potovali v Ljubljano, pisali pisma in počeli še marsikaj, samo miru niso dali niti za hip. "Pri tem moram znova poudariti, da naš bojkot volitev za župana in svet občine Lu-če v nobenem primeru ni bil uperjen proti Lučam ali posameznikom v tem kraju, to je bil izključno protest proti državi in njenim odločitvam. Tudi to moram povedati, da smo kljub vsemu zgledno sodelovali z občino Luče, bili deležni razumevanja in pomoči, kar v polni meri velja tudi za župana in poslanca Mirka Zamernika, ki nam je v Ljubljani pošteno pomagal od- preti prenekatera vrata," trdi Janez Cerček. Luč na koncu lokalno - samoupravnega tunela se je Solča-vanom odprla z novim zakonom, ki je v posebnem členu opredelil občine pod posebnimi pogoji. Na podlagi tega člena je vladna služba za lokalno samoupravo Solčavo in Jezersko uvrstila že v prvi predlog za 20 novih občin in tako je na vso srečo ostalo do konca. Prepričani v uspeh referenduma in v ustanovitev lastne občine v Solčavi že razmišljajo o prihodnjih letih. Predvsem si veliko obetajo od zakona, ki naj bi opredelil občine s posebnim statusom, novih zakonov o lokalni samoupravi in o financiranju občin pa se ne bojijo, kljub neobetavnim napovedim. V Solčavi zaupajo svojim sposobnostim in svoji samostojnosti "Resnično bomo sposobni sami preživeti. Naš razvoj smo kratko in dolgoročno naslonili na gozdarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in obrt ter turizem. Seveda kot obmejno in demografsko ogroženo področje pričakujemo uspešnost na različnih javnih razpisih, precej pa si obetamo tudi od projekta prekomejnega sodelovanja v programu Phare, kjer smo prve uspehe že dosegli," je odločen Janez Cerček, seveda pa njegovo odločenost delijo tudi predsednik krajevne skupnosti Vojko Klemenšek in večina krajanov. ■ /P KS Šmartno ob Dreti So časi zreli za nov samoprispevek? Naslov ..........................Pošta................ Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti so se lani posebej razveselili temeljite posodobitve in razširitve telefonskega omrežja, kar so dopolnili z izgradnjo kabelskega televizijskega sistema. Pridobili so tudi novo digitalno telefonsko centralo za širše območje, samo novih naročnikov pa je v tej krajevni skupnosti preko 170. Res so to opravili v sklopu obsežne akcije na področju celotne nazar-ske občine, res pa je tudi, da so pri tem koristili sredstva krajevnega samoprispevka. Tega so kot edina krajevna skupnost izglasovali na referendumu pred petimi leti v takrat še skupni mozirski občini. Poleg vlaganj v telefonsko omrežje so z referendumskimi Franjo Remic: "Spoznanje o nujnosti novega samoprispevka je temelj bodočega razvoja" sredstvi posodobili cesto v Rovt pod Menino, dogradili zelo lep in prijeten športni in rekreacij- ski prostor v Račneku, pomagali pri posodobitvi gasilskega doma in pomagali društvom pri njihovem rednem in uspešnem delovanju. Druga največja naloga tega petletnega obdobja je izgradnja nove mrliške vežice, saj je sedanjo že zdavnaj povozil čas. V teh dneh čakajo na gradbeno dovoljenje, torej naj bi dela pričeli najkasneje maja. "Razumljivo je, da bomo morali v prihodnjih mesecih temeljito razmislili o možnostih in smotrnosti novega petletnega samoprispevka. S to odločitvijo bo pogojen naš razvoj v prihodnjih letih, ali pa stopicanje na mestu. Še veliko je namreč stvari, ki jih moramo zgraditi ali obnoviti. To so recimo slabe ceste do oddaljenih kmetij, obnova vodovoda, ki je izključno v I: krajevne skupnosti, na mestu' bil razmislek o izgradnji lasi čistilne naprave, tudi naša dr tva in še marsikaj bi se naš Vsi skupaj ali vsaj večina bi n rali doumeti, da brez lasti sredstev ne bomo deležni ] moči od drugod. Prevladati moralo spoznanje, da nam t če ne bo prispeval k hitrejšemu razvoju, če si ne bomo pomagali najprej sami. Upam, da s čez nekaj let ne bomo tol glavi," pravi predsednik kraje ne skupnosti d. Pomembna naloga v le jeseni bodo tudi volitve novega vodstva krajevne skupnosti in tudi nanje se želijo dobro p viti, saj je dobro vodstvo tud bodoče zagotovilo za dobro dela VRTILJAK E3 MHH Vodja TIC (Turistično informacijskega centra) Velenje Alojz Hudarin (desno) je ves navdušen pripovedoval (od leve proti desni): Dragu Bizjaku (Mibi), Dušanu Ajtniku (kabinet župana) in Vladu Verdniku (promocija občine), da je dobil od Phara ekuje. "Zdaj pa ne vem, koliko so vredni. Mi lahko od vas kdo to izračuna?" wmmmmmmsmB. Priljubljena ljubenska županja Anka Rakun je zgovorna, glasna in "fejst punca". Ko je na nedavni seji Savinjsko - Šaleške gospodarske zbornice ob rahli zamudi, želela vstopiti tako po tiho, da tega nihče ne bi opazil, je s tem povzročila prav nasprotno. Vzbudila je zanimanje. "Ja, Anka, kaj se je pa zgodilo, da tako po tiho," so jo v en glas vprašali vsi. : : ■■■■■■■■ Svetnikov obrt ne Na velenjski obrtni zbornici so se temeljito lotili priprave str ■egijc razvoja drobnega gospodarstva, ki naj bi biki tudi sest a v-jni del celovite občinske strategije. V želji, da bi bil ta dokument kar najboljši, so povabili na razpravo na to temo šest občinskih [svetnikov, ki so najbolj povezani s tem področjem. Pa se Milici gričlč I UPS). Mehmedu Bečlču (SDA) in Igorju Centrihu (Zeleni) ni zdelo vredno niti opravičiti. Sestanka sta se udeležila Franc Sever {nestrankarski) in Ivan Janežlč i / i .SD). ki sta se po mnenju vodstva obrtne zbornice poglobljeno vključila v razpravo in rešila čast velenjskega sveta. ................ -................-........—___ - mmmmmmm mOft mmm ■ Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin je privržen Rudarjev navijač. Ne spremlja samo tekem, ampak tudi vse, kar je z "zelenimi" tako ali drugače povezano. Ko je slišal, da se je vratarju rudarjev Mladenu Daba-noviču rodil sin, je bil še posebej navdušen. "Sami sinovi v Rudarjevih vrstah. To bo podmladka!", se je razveselil. Bo pa treba seveda najprej počakati nekaj let. REZANJE ŠOŠTANJA SOSEDI Vse In vsi, ki se bodo letos jeseni potegovali za županski stolček, bodo morali imeti v zavesti, daje Šoštanj glavno mesto kmetijske Občine Šoštanj. Danes ne bi premlevali o tem, da so šoštanjske krave že v Evropi, saj je občina bogata predvsem zaradi gozdov, ki se tukaj od nekdaj spreminjajo v denar, saj se na zahodnem delu mesta iz nekdaj dominantne usnjarske industrije vse bolj spontano razvijajo lesno-predelovaini obrati. Tako bi človek pričakoval, da je ob izjemno razviti kmetijski zadrugi v Šoštanju tudi sedež gozdnogospodarske zadruge ali kakšne druge profltno-gozdarske ustanove. Žal temu ni tako. V Šoštanju je samo pododdelek organizacijske enote državne gozdarske službe, ki ima sedež v Nazarjah. Profitne gozdno-gospodarske službe, razen nekaj privatnikov v okolici, v Šoštanju sploh ni. Zato se občina vsako leto znajde v navidezni zadregi, ko mora postoriti to, kar je v njeni domeni. Predvsem na vzdrževanju gozdnih cest. Zakon namreč veleva, da mora "v zasebnih gozdovih z denarjem, ki ga država pobere lastnikom gozdov, ceste vzdrževati občina. Akcija je popolnoma nelogična, saj bi bilo bolj enostavno, če bi država lastnikom naložila, naj sami vzdržujejo svoje ceste. Pa jim raje pobere davke, jih potem daje občini, da ta na podlagi najbolj poštenega javnega razpisa izbere najugodnejšega ponudnika za vzdrževanje gozdnih cest. Toda, ali je temu res tako? Občina kot odgovorna naročnica in plačnica tega dela se je v primeru vzdrževanja gozdnih cest v lanskem letu izkazala kot skrajno nenačelna. Delo je oddala GG Nazarje, češ da so cenejši od domačina, ki je bil sicer v ponudbi dražji za nekaj tisočakov, v istem času pa so oddali delo za menjavo poda v telovadnici Topolšica izvajalcu iz Velenja kljub temu, da je bil neprimerno dražji od ponudnika iz Maribora. Kot razlog so navedli, daje velenjski izvajalec pač domačin, ki mu je treba pomagati. V primeru topolške telovadnice so torej podprli domačina iz Velenja, v primeru gozdnih cest pa niso podprli domačina iz Šentvida. Človek bi rekel: "Kaj hočemo!" Bazpis jebil, goljufalo se ni, GG Nazarje je bilo ugodnejše, dobilo je posel. Žal se je izkazalo, da izbrani izvajalec ne da je delal za višjo ceno, kot je ponudil, pač pa je delo zaračunal ne da bi ga opravil! Kako lahko pride do tega, bi vedeli povedati tisti cestni zapriseženi kontrolorji iz občine, ki so podpisali listine, da je bilo delo opravljeno. Tudi nadmojster kontrolorjev iz Nazarij je raje tiho. Papirji se bodo bržkone izgubili, zadeve ne bo mogoče raziskati, čas jo bo prekucnil v pozabo in občinski nadzorni odbor bo tako, kot je že, še enkrat zataval v temi. Ostane pa dejstvo, daje Občina Šoštanj nasula več kot tri milijone tolarjev v Grad Vrbovec Nazarje, kjer se srečujejo gozdni gospodarji. Ceste, ki so bile predmet pogodbe, so pri nas ostale takšne, kot so bile prejšnja leta, za občino in mesto Šoštanj pa bi bilo bolje, da bi tri milijone raje vložili v sanacijo Pustega gradu, ki ga prerašča grmovje in ki se bo nekega lepega dne sesul na prag občinske hiše. ■Perorez Kaj še ostane Rudar je najprej iztržil točke v Mariboru, nato v pokalni tekmi premagal Muro. Le kaj še ostane velikim. Na karto Začeli smo uvajati zdravstveno kartico. Upam, da to ne pomeni, da bo pri nas kmalu zdravje na karte. Nekaj v zraku V Šoštanju ugotavljajo, daje spet nekaj v zraku. Pa pri tem niti ne mislijo na županska kandidata dva, ampak le na navaden es o dva. Javna tajna Pri nas se vse več dogaja, da hočejo nekateri javne stvari skrivati, državne skrivnosti pa vse bolj razkrivamo javnosti. levo in desno V Evropo Republikanci so že vstopili v Evropo. In od Evrope še posebno veliko pričakujejo. Da jim bo prisodila, česar ne dobijo doma. Je to up brez upa zmage?! Veliko za male Tudi navadni mali ljudje imajo nekaj velikega. Veliki teden in veliko noč! Izgovor Ko bo končana večnamenska Paka, bodo imeli moški (morda ne le oni) dober izgovor. Enostavno bodo rekli, da gredo v kino. Visoka napetost Šoštanjska Elektra je zvišala napetost: iz 2. državne lige v prvo. Šmarška pomlad Zgleda, daje pomlad v obrobje države prišla prej! In bolj na široko, tudi bolj ljudsko. Oskrba Po delu Slovenije je pred kratkim potekala vojška vaja Oskrba 98. Ne vem, ali vojska prehiteva ali zamuja. Včasih so bile akcije oskrbe jeseni. Turizem in okolje Končno se potrjuje, na kar so nekateri že opozarjali. Da je v Šaleški dolini moč graditi turizem tudi na ekologiji. Akcije se zdaj ni lotilo turistično društvo, ampak Erico. Za začetek bodo o tem poskušali prepričati slovensko mladino. In le za en dan. Etnološka paberkovanja 62 Piše: mag. Jože Hudales Velikonočni žegen - obredne jedi, ki so se ustalile v jedilniku tega največjega praznika krščanskega sveta, smo že omenili. Tokrat povejmo še, da so ponekod po Štajerskem nekdaj še precej dobro vedeli kakšen je obredni pomen posameznih jedi. V okolici Šaleške doine je bil velikonočni kolač običajno spomin na Jezusovo trnovo krono, velikonočna jajca so bila spomin na kaplje krvi, ki jih je Jezus prelil na svojem križevenm potu precl smrtjo, hrenove korenine pa so simbolizirale žeblje s katerimi so Jezusa pribili na križ. Vsi ostali pridatki (koruza in otrobi), ki smo jih omenili v prejšnih paberkovanjih pa so bili preostanki starejših poganskih pomladnih obredij. Sicer pa naj bi velikonočne jedi zaradi svoje simbolike in zaradi blagoslova, ki so ga bile deležne, prinašale blagoslov vsej družini, ki ga je uživala. Tu naj omenimo še zanimiv opis obrednega uživanja "žegna" na Štajerskem v drugi polovici pre-jšnega stoletja: "V korbi, ki je pogrnjena ali z rdečim svilenim robcem ali z belim namiznim prtom, so same dobre reči... Velikonočno nedeljo ni toplega zajtrka, nego prinesejo mati po rani božji službi jerbas na mizo... Ko so mati jerbas odkrili, začnejo iz sredine njegove jemati rdeče pisanke in hren. Osoljena jajca in hren zauživa-jo na tešče. Potem dobi vsakdo kos velikanskega kolača, ki je res velik kakor kolo; v kolaču je strd pa orehi, V votlini sredi kolača leži svinjsko pleče in tudi nekaj teletine. Pri boljših hišah dobi vsakdo dvojne svinine, nove in stare, to je od prejšnega leta. Na dnu jerbasa je še trdno pečena potica... Vsakdo dobi tudi klobaso. Velikonočni ponedeljek in belo nedeljo se delitev po možnosti ponovi..." Blagoslovitev jedi je bila tedaj zelo pomembna sestavina velikonočnih šeg, četudi so si že pred drugo svetovno vojno, predvsem pa po njej, marsikje v dolini hojo v cerkcv po "žegen" že toliko poenostavili, da so so velikonočna jedila postavili kar na okensko polico, kjer so "ujeli" blagoslov, ki je iz vseh cerkva šel po deželi... Ostankov velikonočnih jedi so bile deležne tudi živali; kokoši morda v najbolj izdatni meri. V Šaleški dolini so tako dobile kokoši koruzo, ki so jo nesli k blagoslovu. V Gabrkah so kokoši po predvojnih podatkih Vinka Moderndorfeja dobile tudi sredino velikonočnega kolača, ki so ga položili v sredino obroča soda, da je "potem vsa kuretina, ki to poje, za lisico nevidna." Ostanke blagoslovljenega mesa je na veliko noč po podatkih V. Moderndorferja dobila v Zgornji avinsjki in Šaleški dolii tudi živina. Po najstarejših podatkih Janka Vijanskega, ki so bila leta 1858 objavljena v Slovenskem glasniku so v Velenju jajčne lupine, hren in druge ostanke velikonočnega blagoslova potresli okrog hiše, da ne bi vse leto lazile kače okoli hiše. Fran Mlinšek je podobno šego zabeležil tudi še v času med obema svetovnima vojnama, sicer pa je bila ta navada znana skorajda v vseh slovenskih krajih. Kosti od blagoslovljenega mesa so po podatkih J. Vijanskega v Velenju vtaknili pod streho, da ne bi strela udarila vanjo. Tudi po kasnejših podatkih Frana Mlinška in Martina Menceja so imele te kosti za prebivalce Šaleške in Savinjske doline veliko moč. če jih je v Šaleški doline (najbrž okolica Šoštanja) kdo zakopal nekomu pod hlevski prag je "tistemu poginila vsa živina in taka nesreča ga je doletetela tudi v primeru, če so mu zagrebli tako kost med pepel v krušno peč." Tako kost, ki sojo imeli v Savin-ski in Šalepški dolini zataknjeno pod streho so uporabili tudi kadar so pripravljali nov studenec ali vodnjak, saj jim potem voda nikoli ni usahnila, "in tudi nihče je ni mogel začarati, da bi usahnila." Mlinšek omenja tudi verovanje, da so žabe takoj utihnile in niso mogle več regljati, če so položili tako kost v mlako. Še bolj zanesljvo pa so zatrli žabje regljanje če so v mlako poleg kosti vrgli še nekaj lupin pirhov. naš vas 11 12 NilŠ vas VI PIŠETE 16. aprila 1998 MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali ali jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegov številko. Včasih je potrebno kakšno stvar še pojasniti oziroma preveriti. Uredništvo Odprto pismo 1 Republika Slovenija Upravni enoti v Velenju 2. Ministrstvo za okolje in prostor Minister dr. Pavle Gantar Občina Velenje je ob cesti Šoštanj - Velenje, tik pred križiščem za smer Velenje -Mozirje in vzporedno z upravnim poslopjem Rudnika lignita Velenje zgradila betonski objekt. Na objektu je grb Občine Velenje. Namen tega pisma ni ugotavljanje meje med Občino Velenje in Občino Šoštanj, temveč terjati javne odgovore na vse bolj pogosta vprašanja občank in občanov Občine Šoštanj. 50. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/94) določa: "Za graditev objektov in naprav mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje." 51. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/94) pa določa: "Dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni potrebno, mora investitor pred pričetkom del priglasiti za urejanje prostora pristojnemu občinskemu organu." 62. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/94) določa: "Priglasitev nameravanih del iz 51. člena tega zakona vsebuje opis nameravane graditve in zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ter dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal; če gre za začasni objekt, pa tudi datum, do katerega bo ta objekt stal." Če je za urejanje prostora pristojni upravni organ ugotovil, da za nameravana dela po tem zakonu oziroma po občinskem' odloku zadostuje priglasitev ter da ta dela niso v nasprotju s prostorskim izvedbenim aktom in da z njimi tudi ne bi bile prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb, napravi uradni zaznamek na vlogi za priglasitev in izda o tem investitorju potrdilo. 53. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 44/97) določa: "Investitor mora v zahtevi za lokacijsko dovoljenje navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti nameravanega objekta, naprave ali drugega posega v prostor ter priložiti dokazilo, da je upravičen razpolagati z zemljiščem, na katerem namerava graditi ali kako drugače posegati v prostor." 73. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list RS št. 18/93) določa: "Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča." V svojem imenu in v imenu nekaterih občank in občanov občine Šoštanj, prosim oba navedena naslova, da zagotovita javno pojasnilo: 1. na podlagi katere pravne podlage je zgrajen sporni objekt (mejni kamen), 2. kdaj je bila vložena morebitna vloga za lokacijsko in gradbeno dovoljenje, 3. katera soglasja so bila predložena in predstavljajo osnovo za izdajo ustreznih dovoljenj. V kolikor sporni objekt ni bil zgrajen po za to predpisanem postopku, prosim pristojne inšpekcijske službe za pojasnilo, katere ukrepe so v tej zvezi že izvedle oziroma zakaj jih še niso izvedle. V kolikor bomo na podlagi vaših odgovorov lahko ugotovili, da je bila gradnja spornega objekta pravilno izvedena, bo to prispevalo k umiritvi napetosti, ki zaradi tega vlada med prebivalci Občine Šoštanj. ■ Mag. Cvetka Tinaurer Intervju Zupan Občine Šoštanj kljub poslabšanemu zdravstvenemu stanju, zaradi katerega se izmika sodišču, ki bi rado vedelo, zakaj je ponaredil dokument Občine Šoštanj št. AS-1-23/97, v svojem intervjuju v Našem času z dne 9. aprila ni napovedal odhoda s politične scene in je najbrž zato na debelo zavajal javnost, kaj da je v minulem mandatu postoril. Prav neverjetno je, s kakšno lahkoto je natrosil vrsto stvari, ki jih občina ni naredila, ali pa so te stvari bile narejene brez vpliva občine. Še posebej finančnega! V posmeh vsem je na primer samohvala o urejeni telefoniji, pri kateri občina ni imela nič drugega, kot da je bodočim kupcem telefonskih številk uvedla "nezakonit samoprispevek" v višini tristo nemških mark, itd. Najhujša cvetka pa je tista o vlaganjih v Topolšico. Pustimo dejstvo, da je v proračunu drastično zmanjšan obvezni prispevek turistične takse, ki so si jo v Topolšici očitno zadržali kar zase. Trditev pa, da je v letu 1995 šlo za toplifikacijo Topolšice iz občinskega proračuna samo 15 milijonov, je le predebela. Ob tem s(m)o tisti, ki tu in tam odgrnejo(mo) zastor nad nezakonito raboto župana in njegovih pomočnikov mimogrede ozmeijeni, češ da le netimo prepire... V Uradnem listu Občine Šoštanj št. 5 z dne 12. 6. 1996 je bil objavljen analitični del zaključnega računa, vidimo naslednje vložke v toplovod Topolšica: postavka 2-20.07: 15.000.000,00 SIT, 2-24.1: 70.000.000,00 SIT. Vse to je v takratni koaliciji SSP vzdignilo precej vroče krvi, vendar sta župan Menih in njegov pomočnik Drev vse prepričala, da bo to edina investicija v Topolšico v celem mandatu (do leta 1998), a to s figami v žepih, saj sta v istem času že snovala kanalizacijo iz Topolšice do čistilne naprave v Šoštanju, kar je v nasprotju s prioritetami Ekološkega sanacijskega programa za vode, ki ga je sprejela še prejšnja občina Velenje. Gradnja je ravno v teku, stroške pa bo najbrž plačeval prihodnji župan ali županja! "Posebnost" toplovoda za Topolšico pa je tudi ta, da gre skozi Florjan in je treba v tem kontekstu povedati, daje šlo poleg navedenih zneskov leta 1995 še: postavka 2-20.02:15.000.000,00 SIT in postavka 2-24.2:5.000.000,00 SIT za toplovod Florjan. Skupaj je torej šlo za toplovod v Topolšico leta 1995 uradno stopet ne pa petnajst milijonov tolarjev! Vse to (toplovod in kanalizacija) pa navsezadnje sploh niso slabe naložbe in je prav, da se te zadeve urejajo. Vprašanje je le, zakaj je treba zavajati javnost, da je proračun Občine Šoštanj leta 1995 financiral toplovod v Topolšici samo v višini petnajstih milijonov tolarjev! ■ Peter Rezman Tudi to se dogaja! Dne, 10.4.1998 -veliki petek, je bila v lekarni Šoštanj odtujena slušalka prenosnega telefona. Sama slušalka ne pomeni nič. Ali je to objestnost, nevoščljivost, ali kaj druge-ga? Prenosni telefon v naši lekarni pomeni olajšanje dela zaposlenim farmacevtom, hitrejše informacije po telefonu vam pacientom, bodisi okrog cen, ki vas zanimajo, bodisi ali imamo ali nimamo in ne navsezadnje informacij o pravilnem jemanju zdravil. Oseba, ki je slušalko vzela je do sedaj verjetno ugotovila, da ji nič ne koristi, zato jo prosim, da slušalko vrne v lekarno Šoštanj -lahko neopaženo, kot jo je vzela. Hvala za razumevanje in poštenost!? ■ Mag. farm.Natalija Dermol Črešnik, vodja OE Šoštanj Društvo za boj proti raku občine Velenje V sredo redni zbor V veliki dvorani zdravstvenega doma v Velenju bo v sredo, 22. aprila, Društvo za boj proti raku občine Velenje pripravilo redni zbor društva. Na njem bodo ocenili delo v preteklem obdobju, si zastavili nove cilje delovanja ter imenovali novi izvršni odbor, ki bo vodil in usklajeval delo do prihodnjega zbora. Zborovanje bodo sklenili z zanimivim predavanjem dr. Sonje Levak-Hozjan o osteoporozi. Redni zbor društva bodo začeli ob 18. uri. ■ tp Pri Kolar jevih v Velikem Vrhu Dišalo je po kruhu Pred nedavnim je Aktiv kmečkih žena Šaleške doline povabil v goste Marijo Prajner, upokojeno učiteljico praktičnega pouka pekarstva in slaščičarstva na Srednji živilski šoli v Mariboru. Gostoljubje so njej in 15 gospodinjam iz občine Šmartno ob Paki nudili na kmetiji Kolarjevih v Velikem Vrhu. Udeleženke tečaja so naprej z zanimanjem prisluhnile nekaterim splošnim navodilom o kruhu, peki, moki, urejenosti gospodinje in kuhinje, nato pa se lotile vsaka svojega recepta. Ob pomoči strokovnih nasvetov in medsebojni izmenjavi izkušenj so umesile testo za kar devet vrst kruha: ovseni, rženi, koruzni, ajdov, pisani, poletno-zeliščni. sezamov, mlečni in rozinov. Čas med vzhajanjem pa so izkoristile za pripravo testa za žemlje, parkelne, zelno-mesni zavitek, rogljiče, pletenice, krofe in druge okraske za razne priložnosti. Dišalo ni le iz krušne peči, ampak seje omamen vonj širil tudi okrog hiše. V Ko-larjevi kmečki sobi so ob koncu tečaja pripravile razstavo izdelkov. Prajnerjeva pa je vse ocenila po strogih tekmovalnih merilih. To, kar so lepega videle oči, so okusili tudi želodci. Ob dobrih napotkih in v primernem razpoloženju uspeh ni mogle izostati. Udeleženke tečaja so se razšle bogatejše z novimi izkušnjami in trdno namero, da bodo Marijo Prajner še kdaj povabile medse. Helena Kolar Zadovoljne gospodinje ob razstavljenih dobrotah gHHBBHHHHPH JUZN Naslednji dan sva do 75 km oddaljenega mesta Uspallate prišla hitro. Predvsem zato, ker je bilo prav toliko kilometrov puščave, kjer po moje ne živijo niti škorpijoni. Tako puste pokrajine pa že dolgo ne. Zato se skoraj nisva ustavljala. Uspallata je zaspano gorsko mestece. Od tu vodijo poti v različne predele Andov in naprej proti Mendozi do katere lahko prideš z nekaj smeri. Izbrala sva Ruto 7 in po njej vozila vse do Buenos Aire-sa. Prvih nekaj kilometrov je bilo idealnih. Klanec v pravo smer, brez vetra in primerna temperatura, nato je začel pihati proti nama orkanski veter. Namesto da bi vozila 40 ali več kilometrov na uro, nisva mogla več kot 20. Na ravnini naju je veter ustavljal, pri izhodih iz tunelov pa sva morala paziti, da naju ni dobesedno podrlo na tla. Ko mi je spustila guma sem zavpil Robiju, ki je peljal spredaj, naj ustavi, pa me ni slišal, čeprav je bil oddaljen le dva metra. Več kot 50 kilometrov muk in rahljanja živcev. Očitno prejšnji dan nisva trpela dovolj. Kaj sva storila naravi ne vem. Vem pa, da naju je tistikrat sovražila iz dna duše. Končno sva prispela do kampa ob reki Mendozi in sklenila, da ne greva naprej, če ne preneha pihati. Neverjetno! Po prvem požirku pijače seje veter skoraj čisto umiril in naredila sva še dobrih 50 kilometrov do Mendoze, kamor sva pripela zvečer. Mendoza Prihod v Mendozo ni obetal nič dobrega. Začelo se je že pri iskanju residenciala San Fernando, ki ga kot zelo "friendly" prenočišče priporočajo v knjigi Lonely planet. Kje je, niso vedeli niti na turističnih informacijah. Povedali so nama le, kje naj bi bila ta ulica. Tu so se pričele nove težave. Ulice ne potekajo tako kot v Evropi. Mesto je razdeljeno na četrti, v katerih so ulice z enakimi imeni, številke pa se nadaljujejo. To je tako, kot bi bila pri nas Foitova ulica od številke 0-100 v centru, od 100-200 na Gorici in od 200-300 na Konovem. To v manjšem mestu ni poseben problem, Mendoza pa ima več kot 500.000 prebivalcev. Na informacijah so naju poslali v napačen del mesta. Ko sva že skoraj obupala, je k nama pristopilo dekle in nama razložila to ulično zmedo. Kje naj bi se nadaljevala ulica, ki sva jo iskala, pa ni vedela. Ome- Pise: Matjaž Kovač nila je, da bi mogoče lahko bila kje v bližini avtobusne postaje. Ni nama preostalo drugega kot spet na kolesa in premik na drugo stran mesta. Na črpalki ob avtobusnem terminalu za to ulico niso niti slišali. Naveličana vsega in precej utrujena sva se usedla na pločnik pred črpalko. Kar naenkrat zagledam na steklu načrt mesta in presenečen ugotovim, daje ulica, ki jo iščeva oddaljena le kakšnih 200 metrov. Končno po nekaj dneh malo sreče. Residencial sva nato našla brez težav. Naslednji dan je minil v iskanju "avtobusarjev". Nisva imela preveč uspeha. Našla pa sva slovenski dom. V njem sva naletela na župnika, ki naju je lepo sprejel. Malo je bil presenečen, saj naju je pričakoval šele naslednji dan. Presenečena sva bila tudi midva. Kako je vedel, da prideva? Kmalu sva izvedela, da Miran in Česi že tri dni preganjata slovenska dekleta po Mendozi in tudi Argentink se menda ne branita. Župnik naju je odpeljal do Ovčjakovih, ki so bili včasih doma v Bevčah pri Velenju. Tam sva našla preostali del odprave, katerega je do tja pripeljal Stane Grebene, Zebre so v polmilijonskem mestu so le za okras sicer član Svetovnega slovenskega kongresa. Pogovor seje zavlekel pozno v noč. Preden smo odšli nazaj, nas je Stane povabil, naj bomo neka dni njegovi gostje. Nismo se branili. Grebenčevi imajo hišo v predelu imenovan Guaymallen, po znanem indijanskem poglavaiju. Stane in njegova žena Mici stanujeta sama. Imata sicer šest otrok in osemnajst vnukov, ki pa so se že odselili, vendar se radi vračajo domov. Ravno tedaj je bila pri njiju na počitnicah trinajstletna vnukinja Martina, ki je bila en teden moja učiteljica španščine. Posebej moram omeniti gospo Mici, ki smo jo klicali kar naša argentinska mama. Skrbela je za nas kot bi bili njeni otroci. Neverjetna ženska z ogromnim srcem. Tudi Stane je izredno dober in prijazen človek. Z nami je šel celo na nogometno tekmo, čeprav mu nogomet ni ravno pri srcu. Na sploh so bili Slovenci v Mendozi nekaj najlepšega, kar se nam je zgodilo na poti. Nemogoče je z besedami opisati njihovo prijaznost. Poleg tega, da so čudoviti ljudje, neizmerno in iskreno ljubijo Slovenijo. Vsi, stari in mladi. Marsikomu v Sloveniji bi lahki bili za vzgled kako je potrebno imeti rad svojo domovino, za njo kaj narediti, ne pa le neprestano godrnjati in kritizirati. Ljudje v Argentini so za Slovenijo naredili ogromno. Teden preživet v Mendozi je minil kot bi trenil. Najprej smo hoteli ostali le dan ali dva, bili pa smo dober teden. Obiskali smo ogromne vinske kleti, trg Republike Slovenije (Plazoleta Republica de Slovenia) v središču mesta, z značilnimi slovenskimi kozolci, Cerro de la Gloria, številne parke, nogometne tekme, se vozili z idilično trolo po mestu .. Mendoza je znana tudi po tem, daje najbrž najbolj zeleno argentinsko mesto. Ima pa 360 suhih dni, od tega 350 sončnih, vsako travico zalivajo. Glavni ali skoraj edini vir vode ob neznatnih zalogah podtalnice je reka Mendoza, ki priteče z Andov in ima vedno dovolj vode. Od reke so po celem mestu speljani kanali skoraj do vsake hiše. Kar ne dosežejo kanali, zalivajo s cisternami. Poleg tega je Mendoza, v nasprotju z drugimi argentinskimi mesti, izredno čista. Zadnji večer nam je okoli 40 mladih Slovencev iz Mendoze na Stane-tovi kinti (to je nekakšna mega počitniška hišica z bazenom, nogometnim igriščem, sadovnjakom in vinogradom) priredilo ganljiv poslovilni večer. To moraš doživeti, kajti opisati se ne da. V tem mestu smo se srečali s pravo argentinsko hrano: meso, meso in spet meso. Najbolj znana jed je asado, na posebnem ražnju pečeno meso. Naj za boljšo predstavo opišem klasičen obrok: za predjed epanade, mleto meso v testu, za glavno: pečenica, krvavica, chicholina (jetra v črevu), pečen kare, krompir in solata, sledi pol piščanca in dva ogromna kosa asa-da in za sladico pečeno jabolko. Vse to za 7 dolarjev. Ce ne poješ vsega, nisi pravi moški, pravijo. Mi smo bili, čeprav se potem nekaj ur nismo mogli niti premikati, naslednji dan pa smo lahko pili le mate čaj. Mate je zeleni čaj, ki ga pijejo na poseben način. Yerba, kot tu imenujejo čaj, dajo v posebno posodo, nato nanjo nalijejo toplo vodo. Čaj pijejo po posebni cevki, ki ima na začetku nekašen filter. Kar je za nas kava, je pri njih mate. Po dobrem tednu smo se poslovili od Mendoze. Z Robijem sva spet zajahala kolesa in nadaljevala pot po Pampi. Ostala dva pa sta šla raziskovat kraje v srednji Argentini. 16. aprila 1998 ZA RAZVEDRILO KAS ČilS 13 HOROSKOP Ambiciozni, kreativni, vztrajni. Veste, da delate dobro, da vas cenijo,.,, pa ste vseeno slabe volje, ko dobite plačo?! Bo od 110 do 180 tisočakov za ravnotake kvalitete dovolj?? Kje? Kako? Pokličite predstavništvo kanadske firme DS-max na tel.: 063/412-740. OVEN OD 21.3. DO 21.4. Ustrašili (te se za nekaj, kar vam je močno pri srcu! Se malo potrpite in spet bo povrnjen vaš notranji mir. Načrte, ki so povezani z denarno podporo, vam bo uspelo uresničiti. Do uresničitve je sicer še daleč, toda z majhnimi koraki boste dosegli to, kar si želite. Partner bo še naprej malce trmast, pri tem pa pazite, da ne boste prezirali njegovih potreb, ki navsezadnje sploh niso tako velike. BIK O D 22.4~DO 20.5. Zodnje čase ste izredno komunikativni. Čeprav ste že spoznali, daje treba včasih dvakrat premisliti, preden kaj rečete, vam tokrat ne bo napak nihče štel kot zlo. Postali ste ze izkušen pogajalec, kar vam bo prišlo prav predvsem, če je vaš poklic povezan s prodajo in trženjem. Na finančnem področju bodo težave počasi prešle, ni izključeno, da boste imeli srečo pri igrah na srečo. Zato izkoristite ugoden čas. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Zadnje čase se doma počutite zelo dobro, pa še sami ne veste natančno, zakaj, tistim, ki že imate družino, bodo dneve lepšali otroci, drugi pa se boste prijetno počutili tudi le v svoji družbi. Precej zasanjani boste, malce pa vas bo dajala tudi pomladna utrujenost. Pazite, da boste uživali dovolj zelenjave in sadja, škodljivim in mastnim stvarem pa se raje nekaj časa izogibajte. tudi zimske mere bodo tako skopnele brez težav. RAK OD 22.6. DO 22.7. Včasih si ne poznate postaviti pravih, realnih mej, potem pa se počutite slabo, pa še sami ne veste, kje je vzrok. Ce se vam sedaj zdi, da se somi ne boste znali prav odločiti, potem poiščite strokovno pomoč, saj boste tako veliko bolje spali. Ce se vaše nekoliko utrujeno stanje ne bo popravilo do konca tedna, se raje odločite za obisk zdravnika. Cisto vse pa tudi ni pomladanska utrujenost. LEV OD 23.7. DO 23.8 Se vedno se boste počutili nekoliko izčrpano, saj še niste odstranili vseh strupov, ki so se vom v telesu nabrali preko zime. Se nekaj zdravo preživetih dni potrebujete, pa vam bo že bolje, ludi za vas velja, da ste premalo v naravi, z daljinskim upravljalcem v roki, ležeč na kavču, pa si odpornosti ne boste pridobili. Partner bo sicer pozoren, kot je vedno, a ga boste s svojim ravnanjem tudi ujezili. Zato se poskušajte vsaj malce spremeniti. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Veliko boste v družbi, saj boste ugotovili, da vas samota ubija, družba pa vam vrača prepotrebno samozavest. ludi partnerju b»ste posvečali veliko več časa kot sicer. Ni rečeno, da bo to razumel tako, kot boste želeli vi, zato se kaj lahko zgodi, da bo učinek ravno nasproten. Pri delu vas bodo močno vzpodbujali, pa tudi sicer boste ugotavljali, da vas vaše delo vedno bolj veseli, saj vam bo dalo vedno nove vzpodbude. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ker zadnje čase zelo veliko razmišljate o sebi, boste počasi razumeli marsikatero vaše dejanje, ki ga doslej niste. Ugotovili boste, da niste popolni in daje to pretežko, do bi bilo uresničljivo. Naučite se ceniti majhne uspehe in majhne korake. Nežnosti vam v naslednjih dneh vsekakor ne bo primanjkovalo, saj bo partner ljubeč in pozoren. Pazite, da sreče ne skazite s svojo sumničavostjo in ljubosumnostjo. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Pred vami se odpirajo in sproti zastirajo nova področja, tako da boste vedno bolj zmedeni, saj sploh ne boste več vedeli, čemu bi sledili in komu verjeli. Ker vas vaš občutek še nikoli ni prevaral, zaupajte tudi tokrat kar sebi, o svojih težavah pa čim manj razlagajte, saj vam bodo ljudje le privoščili, pa še marsikaj bodo dodali, kar vam ne bo koristilo. Vsekakor pa ne bi bilo napak, če bi se odločili, da boste nekaj dni ves prosti čas preživeli v naravi. lo namreč nadvse potrebujete. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Rodi bi postavili trdne temelje za prihodnost, pa čeprav vas vaša pustolovska narava venomer sili v novosti, ki vas bodo morda v bližnji prihodnosti odpeljali iz vašega sedanjega doma daleč stran. Ker se vam bo finančno stanje bistveno popravilo, pa čeprav ne boste sami kaj veliko doprinesli k temu, so skoraj vsi vaši načrti izvedljivi. 0 tem, koliko so pametni, pa bo odločal šele čas. Ljubezen: ohladili se boste, saj vas bo ena od partnerjevih navad močno jezila. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Polni boste idej, kako bi lahko na ne preveč težak način zaslužili kaj denarja. Zal vas nihče ne bo pripravljen poslušati, ker se drugim vaše ideje sploh ne bodo zdele tako dobre, kot vam. Zato bo najbolje, če počakate na boljšo priložnost in jih vnovčite, ko bo napočil najprimernejši čas. Sicer pa boste imeli v prihodnjih dneh kar na nekaj področjih pravo srečo, tudi na ljubezenskem, če le ne boste kar naprej slabe volje. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Tokrat boste morali preprosto sprejeti, kar vam prinaša usoda. Nič ne bo pomagalo tarnanje in modrovanje. Ne bojte se sprememb, pa čeprav se boste morali zaradi njih tudi čemu odpovedati. Ko boste tudi vi začeli upoštevati dobre nasvete in na dogodke gledati pozitivno, se vam bo vrnila moč in notranja gotovost. Na čustvenem področju ne bo pretresov in ne sprememb. RIBI OD 20. 2. D0 20.3. Nekaj manjših skrbi se bo ponovno zgrnilo nad vas, a jih boste s pozitivnimi načinom mišljenja in dela ponovno odgnali. V dobri družbi boste, zato boste še lažje pozabili na težave. Vseeno jih boste morali razrešiti, hočete ali nočete. Nikar ne odlagajte uradnih poti na nedoločen čas, ampak se jih lotite takoj. Partner bo pozoren in ljubeč, vi pa mu boste to tudi vračali. Za skok v po w ■S^Šikriil j Zagotovo ste v dilemi. Kaj kupiti, da bo vaša ^S&flEjM pomladanska garderoba bolj sveža, mod-maSE na ne treba pregloboko seči v ^JtT zep. Najprej morate seveda ugotoviti, kaj lanske jeseni še imate v omari, s čim bi ^^^^^ to lahko kombinirali, malce pa le poglejte tudi po novostih, ki jih prinaša nova modna sezona pomlad-poletje. Če prisegate na hlače, bodite med prvimi, ki se bodo opogumile in oblekle malce prekratke hlače, ki bodo segale malo nad gležnje ali pa bodo za pet do osem centimetrov pokrivala kolena. Plazite, postava bo v takih hlačah izdajalska, nič kaj ne bodo pristajale majhnim in malce bolj okroglim. Fti četudi imajo rade modo. K takim hlačam bodo, če niste »za« elegantne, tanke in visoke pete, najbolje pristajale letos prav tako zelo modne ba-lerinke. Tudi krila so se malce podaljšala. Za tiste z lepimi nogami naj ostanejo mini, a najbolj modna dolžina seže malo nad kolena ali sredi kolen. Bela bluza sodi v vsako omaro. Vedno uporabna, vedno modna, od kroja odvisno ali je elegantna ali športna. In od kombinacij, seveda. Letošnja pomlad ima bele bluze različnih krojev, še največkrat strogo klasičnih linij, z moškim ovratnikom, zelo rada. Če je še nimate, bo to odličen nakup. Pomlad in »balonerji«, lahki, udobni plašči, gredo skupaj, kajne? Če želite biti res modne, naj bo letos kratek, tak, da bo dobro pokril boke in nič več. Barve? Lahko je klasično brez barve, priporočamo pa žive in živahne barve, ki so še bolj »in«. Namesto gumbov lahko ima zadrgo, sicer pa so zadrge zelo modne tudi na sakojih, bluzah in pleteninah. Končna odločitev bo seveda vaša! STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE p.o. Koroška 48, Velenje W Telefon: 853-28t, 856-045, 855-031 Fax: 855-844 Razpisujemo prosto delovno mesto VODJE GOSPODARSKO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: • višja ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri, ■ 5 oziroma 10 let ustreznih delovnih izkušenj, sposobnost za vodenje računovodstva in financ, planiranje, analize. Delo razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE d.o.o., Koroška 48, Velenje do 24.4.1998. Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v 8 dneh po zaključenem izbornem postopku. I Ko vam bo kakšen dan zmanjkalo idej, kaj pripraviti vaši družini, da se vaši jedilniki ne bodo ponavljali, se spomnite na spodnji recept. Krepčilna in okusna juha bo prav gotovo odlično kosilo, če boste po njej postregli še s sladico, še toliko bolj. Potrebujete: 1 piščanca, težkega približno 1 kilogram, 1 glavico čebule, 2-3 korenčke, 3dkg zelenine korenine in nekaj lističev, 1 kg krompirja, sol, poper v zrnju, 1-2 žlice olja, peteršiljevo listje. Piščancu odrežite obe bedri, solite ju in specite na olju v pokriti posodi. Vse ostale dele piščanca dajte v dovolj globoko posodo, da ga boste lahko dobro skuhali. Vodi dodajte čebulo in ostalo zelenjavo. Solite, dodajte poper in kuhajte 40 minut. Medtem olupite krompir, narežite ga na kocke in skuhajte v slani vodi. Od-cedite juho, potem s kosti odstranite kuhano meso in ga drobno narežite. Juhi dodajte krompir, kuhano meso in zelenjavo. Kuhajte, da se juha zgosti. Primešajte še pečeno piščaneje meso, izboljšajte okus in posujte z nasekljanim peteršiljem. 14 KilS i:AS TV SPORED 16. aprila 1998 SREDA, 22. aprila ČETRTEK, 16. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Brez vode ni življenja 10.35 Dravsko polje 11.10 Vremenska panorama 12.05 Moj prijatelj Amold, 1/5 12.30 Fina gospa, 1/5 13.00 Poročila 13.10 Zgodbe iz školjke 13.40 Letni koncert APZ, Tone Tomšič 15.00 Razgledi slovenskih vrhov 15.30 Osmi dan 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18,00 Glejte kako rastejo: lisica 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 18.40 Zenit 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Vrtinec rož, 12/14 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Kontrapunkt, omizje o kulturi 00.00 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 00.20 Zenit SLOVENIJA 2 11.05 Cikcak 11.55 Tantadruj je povest in ... 12.50 Primož Trubar, 2/4 14.00 Svet poroča 15.55 Mekong, švic. film 18.05 Doktor Sylvestre, 12/12 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B SLOVENI-JA:NORVEŠKA 22.20 Zagotovo kriv, franc. film 23.55 Pop festival Baden Baden, 6/8 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Lassie, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz 18.00 Roseanne, nan. 18.30 Obalna straža ponoči, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Prijatelji, nan.. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Pot na Aljasko, amer. film 01.30 24 ur, ponovitev 09.00 DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 19. del, ponovitev 10.25 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.30 KAČA, ameriški akcijski film 12.00 KARTE USODE, ponovitev oddaje; vedeževanje iz tarot kart 12.45 TV IZLOŽBA 12.50 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 20. del 19.30 RISANKE 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 V ŠKRIPCU, ameriški akcijski film 21.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -13. oddaja 22.10 REGIONALNE NOVICE 22.15 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 NAJ SPOT DNEVA 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 17. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Glejte kako rastejo: lisica 10.35 Zenit 11.05 Oddaja tv Maribor 11.35 Na vrtu 12.05 Vrtinec rož, 12/14 13.00 Poročila 13.10 Kontrapunkt, omizje o kulturi 14.20 Moliere: tartuffe 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Sprehodi v naravo: narcise 17.45 Cofko cof, 7/13 18.20 Divje nebo, 2/4 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Dva zloeina, mehiški film 22.10 Odmevi, vreme 22.40 Kultura 22.50 Šport 22.55 Oglasi 23.00 Polnoeni klub 00.15 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 01.10 Divje nebo, 2/4 SLOVENIJA 2 11.05 Dr. Sylvestre, 12/12 12.00 TV poper 13.00 Ponarejena zdravila, franc. film 16.00 TV prodaja 16.30 Zagotovo kriv, franc. film 18.05 VVildbach, 6/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Zlati petelin 21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 20/26 22.00 Lazar, poljski film 23.20 Charlie Grace, 7/9 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.30 s®«." ■»■»• "..li Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Pop kviz Na zdravje!, nan. Obalna straža, nad. Lassie, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Prva izdaja, nan. Dosjeji X, nan. Drugstore kavboj, amer. film Hollywood Boulevard, erotični film 24 ur kanali fc. 27 p! 46 52 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 12.35 13.05 13.10 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 22.00 22.05 22.10 22.30 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 20.del, ponovitev V ŠKRIPCU, ameriški akcijski film KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-13. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 21 .del RISANKA VIDEOSTRANI EPP/VABIMO K OGLEDU 679. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program UTRIP IZ MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA V CELJU NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 679. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 16/39 09.00 Sprehodi v naravo: narcise 09.20 Moj prijatelj Arnold, 1/5 09.45 Dva zloeina, mehiški film 11.35 Glasbena oddaja 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Vreme, š port 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Polnoeni klub 15.30 Gospod Jericho, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 50 let AFS France Marolt 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Velike pustolovščine, 4/5 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, š port 20.15 Res je! 21.40 Homo turisticus 22.00 Bettyjino potovanje, 3/5 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.05 Deveti dan, franc. film 00.30 Na vrtu SOBOTA, 18. aprila SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 09.25 10.25 11.30 16.55 17.25 17.55 19.30 20.00 22.20 23.05 Zlata šestdeseta TV poper Zlati petelin Košarka NBA action Evrogol Košarka: 2. polfinalna tekma končnice DP Videoring Jesenice: SP v hokeju na ledu skupine B SLOVENI-JA:NIZOZEMSKA V vrtincu Sobotna noč 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Bojevniki prihodnosti, ris. serija 09.30 Guliverjeva potovanja, ris. serija 10.00 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.30 Mlajši bratec, nan. 11.00 Priden ku a, mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem 15.30 Tekwar, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Neskončni dan, amer. film 22.00 Teksaški moč postave, nan. 23.00 Kletka norcev, franc. komedija 00.30 Playboy special 01.30 24 ur, ponovitev kanali 46 52 08.00 Risana nanizanka 08.25 Zvezdica, lutk. serija, 8/26 09.00 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 8/13 09.25 Telerime 09.30 Pustolovščine, 7/24 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša (Kidričevo), prenos 11.00 Svet opic, 1/2 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.50 Res je! 15.20 Gozdarjeva sinova, nemški film 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 ZOOM 21.35 Tretji kamen od sonca, 1/20 22.00 Oeetje in sinovi 23.00 Poročila, vreme 23.10 Šport 23.20 Barbarossa, amer. film 00.45 Razgledi slovenskih vrhov SPOREDA: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 678. VTV MAGAZIN 09.00 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.00 10.40 ŠPORTNI GOST; MILAN ŽIVIC, skakalec 10.05 10.55 679. VTV MAGAZIN 10.25 11.15 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.00 11.50 EPP/VABIMO K OGLEDU 18.55 11.55 NAJ SPOT, glasbena oddaja; 19.00 Gostja: MARTA ZORE 19.05 13.25 GOST PETKOVE ODDAJE 19.30 DOBRO JUTRO 19.40 13.55 KAKO BITI ZDRAV IN 19.45 ZMAGOVATI; S.E.M. -13. 20.00 14.25 VIDEOSTRANI 20.05 16.00 DRUGAČEN SVET: Gost: KAREL VOGRIN, župnik iz Zg. Korene 17.00 IZ PRODUKCIJE 21.05 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- JA;_ODDAJA TV PTUJ 17.30 KAČA, ameriški akcijski film 21.30 19.00 SOSEDJE, 21. del, 21.35 ponovitev 19.25 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE; 22.00 nadaljevanka, 19. del 22.05 20.10 VIDEOSTRANI 22.10 NEDELJA, 19. aprila SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 09.25 10.20 11.05 12.30 15.30 15.55 16.55 19.30 20.00 22.15 23.10 Teater paradižnik V vrtincu Pogubna obala, amer. film TV prodaja Teniški magazin Motociklizem VN Malezije, posnetek Odbojka: 2. tekma končnice finala (M) Videoring Ljubljana: SP v hokeju na ledu skupine B SLOVENI-JA:VELIKA BRITANIJA Kibernetska skrivnost, amer. dokum. oddaja Šport v nedeljo 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 15.30 17.00 19.00 20.00 20.30 21.45 23.00 01.45 Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Klop, risana serija Maček Felix, risana serija Mladi superman, nan. Parker Levvis, nan. Beverly hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Tekwar, nan. Radijska postaja, nan. Naš Earli, nan. Gospa Arris gre v Pariz, ang. film Športni krog 24 ur Super POP s Stojanom Auerjem Športna scena Tat, amer. kriminalka 24 ur DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP /VABIMO K OGLEDU 679. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 22. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE, kontaktna oddaja; SONČNA OČALA IN KONTAKTNE LEČE ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; začetek predvajanje nove dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 20. aprila SLOVENIJA 1 09.30 Cofko cof 09.55 Sprehodi v naravo 10.15 Divji nebo, 2/4 11.10 Velike pustolovščine, 4/5 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.15 Ljudje in zemlja 13.50 Oeetje in sinovi 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroš ka 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.40 Narava in človek, dokum. oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 16/34 21.05 Gore in ljudje 22.25 Odmevi, vreme, univerzitetni razgledi 22.35 Vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.35 Sedma zapoved, gled. Predstava 02.05 Recept za zdravo ivljenje SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, 6/13 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.15 Gospod Jerico, ang. film 16.40 Lazar, poljski film 18.05 Propad, 5/6 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Tok noč tok 21.55 POMP 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Studio city 07.00 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Športna scena POP kviz Športni krog Obalna straža, nan. Lassie, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Shirley Valentine, ang. film Možje v modrem, nan. Iz jeee z ljubeznijo, amer. film 24 ur, ponovitev 10.00 10.50 11.00 11.45 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.00 09.30 Radovedni Taček 09.45 Narava in človek, 6/13 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Savannah, 16/34 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 15.00 Gore in ljudje 15.50 Opus 16.20 Milje in vozli 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Kraljičin nos, 2/6 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 16/26 21.05 TV tribuna: novosti v pokojninskem sistemu 22.00 Odmevi, vreme 22.33 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Sanjajva, franc. tv drama 00.10 Besede 09.00 DOBRO JUTRO, informa- 10.55 tivno-razvedrilna oddaja 11.00 10.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.05 679. VTV MAGAZIN, 11.25 ponovitev 12.00 10.25 TV IZLOŽBA 18.55 12.00 VIDEOSTRANI 19.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.05 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.30 19.05 SOSEDJE, 22. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 20.00 20.05 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, kontaktna oddaja; SONČNA 20.25 OČALA IN KONTAKTNE LEČE 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- 21.00 MA; začetek predvajanje nove dokumentarne oddaje 21.20 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 GOST ODDAJE DOBRO 21.50 JUTRO 21.55 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.15 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00 22.35 TOREK, 21. aprila SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 11.05 12.00 13.00 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 22.15 23.50 Propad, 5/6 Studio city Sobotna noč TV prodaja Alzaeani ali dve Matildi, 1/8 Kolo sreče, tv igrica Videoring Jesenice: SP v hokeju na ledu skupine B SLOVENI-JA:UKRAJINA Košarka final four (M), posnetek iz Barcelone Svet poroča 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.00 09.25 09.30 09.55 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. POP party Pop kviz Pauly, nan. Obalna straža, nan. Lassie, nan. Senca, nan. Esmeralda, nan. Pop kviz Roseanne, nan. Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Noeem k oeku, amer. film Bolnišnica upanja, nan. Na zdravje!, nan. Posel stoletja, amer. film 24 ur, ponovitev NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 22. del, ponovitev SKRBIMO ZA ZDRAVJE, kontaktna oddaja; SONČNA OČALA IN KONTAKTNE LEČE EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILZ-MA; dokumentarna oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 23. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; ODDAJA ATV SIGNAL LITIJA EPP/VABIMO K OGLEDU 680. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program AKTUALNO: NOVOSTI ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST; MARTIN STREL, plavalec NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 680. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Kraljičin nos, 2/6 10.00 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 TVtribuna, ponovitev 12.00 Gimnazija strtih src, 16/26 13.00 Poročila 14.25 Tretji kamen od sonca, 1/201 14.50 Gozdarjeva sinova, avstrijslo film 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 V 50 minutah okoli sveta 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 Moj prijatelj Amold, 2/5 20.30 Fina gospa, 2/5 21.05 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Gibljive slike 23.20 Brahms in male pojoee deklice 00.15 V 50 minutah okoli sveta SLOVENIJA 2 11.05 11.50 12.50 15.05 16.25 18.25 19.20 19.30 20.00 22.25 23.15 Alzaeani ali dve Matildi, 1/8 POMP Kibernetska tajnost, amer. dokum. oddaja Pogubna obala, amer. film Murska Sobota: nogomet SLOVENIJA:EEŠKA, prenos Iz dobrega gnezda, 10/13 Kolo sreče, tv igrica Videoring Jesenice: SP v hokeju na ledu skupine B SL0VENI-JA:DANSKA Končni obračun, 1/4 Lov za zakladom, 10/20 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Bolnišnica upanja, nan. 13.00 Pop kviz 13.30 Na zdravje, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Lassie, nan. 15.30 Senca, nan. 16.30 Esmeralda, nad. 17.30 Pop kviz, nan. 18.00 Roseanne 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.20 Vreme .19.30 24 ur 20.00 rtev lepote, amer. film 21.45 Newyorška policija, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Leto nevarnega ivljenja, ■ avstralski film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.00 SOSEDJE, 23. del, ponovitev 10.25 680. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.45 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.50 AKTUALNO: NOVOSTI ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU 10.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.45 ŠPORTNI GOST; MARTIN STREL, plavalec 11.15 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 SOSEDJE, 24. del 19.30 RISANKA 19.40 TV IZLOŽBA 19.45 OBVESTILA 20.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI 20.35 VIDEO TOP glasbena oddaja 21.25 REGIONALNE NOVICE 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 NAJ SPOT DNEVA 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAS ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451. 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-^^482. . . . Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% . • prometni ilavek. »••••. .»»..»...»• 16. aprila 1998 MODRO Mm KRONIKA NAS vas 15 POLICIJSKA VELENJE Eden od osumljencev znan Poročali smo o poskusu posilstva, ki seje zgodil v noči na 5. april na velenjskem gradu. Proti večeru ga je na Policijski postaji prijavila 36-Ietna Velenjčanka. Zapisali smo, da naj bi pri poskusu sodelovali trije neznani moški. Policisti in kriminalisti, ki raziskujejo okoliščine tega dejanja, so enega od osumljencev že odkrili. Slo na bi za 20-letnega G.N., državljana Hrvaške, ki ima v Velenju začasno bivališče. V soboto, 11. aprila, so ga privedli k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje, o drugem storilcu pa še poizvedujejo. Vlom v jugo V noči na sredo, 8. aprila, je neznanec na Partizanski cesti v Velenju vlomil v osebni avtomobil znamke jugo, parkiran pred gostiščem Pod gozdom. Iz vozila je ukradel avtoradiokasetofon in dva zvočnika. Lastnika Andreja P. je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Tatvina torbice V sredo, 8. aprila, popoldan ali zvečer je neznanec vstopil v odklenjeno vežo stanovanjske hiše na Efenkovi cesti v Velenju in ukradel žensko torbico z osebnimi dokumenti, čeki in karticami ter manjšo vsoto denarja. Lastnici Zori V. je povzročil za okoli 20.000 tolarjev škode. Vlom v leseno uto Konec marca oziroma v začetku aprila je neznanec vlomil v leseno uto ob stanovanjski hiši v Radegundi. Iz notranjosti je na škodo Valentina Ž. ukradel različne rabljene rezervne dele za motorna vozila in razno orodje v vrednosti okoli 40.000 tolarjev. fczilo zaneslo v pešca V četrtek, 9. aprila, je ob 20.15 33-letni Miran T. iz Ljutomera vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Žalca proti Za- logu. V blagem desnem ovinku je zapeljal na levo stran vozišča. Vozilo je pričelo bočno drseti na desno stran ceste, kjer je trčilo v pešca 76-letnega Franca V. iz Gotovelj. Ta je hodil po levi strani ceste in ob sebi potiskal kolo. Pri trčenju in padcu je pešec utrpel hude telesne poškodbe. Eksplozija poškodovala občana V soboto, 11. aprila, okoli 21. ure, je bil v skupini krajanov, ki je pri cerkvi v Vinski Gori streljala s karbidom tudi 51- letni Ljubo K. iz Prelske. Ta se je s prižgano baklo približal večjemu sodu, ki je kljub temu, da je bil že aktiviran, ponovno eksplodiral. Ljubo je pri eksploziji utrpel hude telesne poškodbe. Za razliko od lanskega leta, ko na Celjskem ni bilo poškodovanih ob tradicionalnem pokanju s karbidom, se je letošnje streljanje ob praznovanju velikonočnih praznikov končalo s številnimi poškodbami. Ta, ki jo omenjamo, je samo en primer, ki se je zgodil v bližini. ^SIADC AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI d.d. VELENJE Ste se že odločili, kje boste preživeli letošnji dopust? Raje si privoščite brezskrben dopust, zato ga načrtujte že danes skupaj z nami. Ponujamo vam počitek pod toplim soncem, sprostitev ob morju ali športno - aktivni oddih v zdravilišču brez vsakodnevnih skrbi. Cenovno ugodni aranžmaji, ter možnost plačila na več čekov brez obresti. Prepričajte se sami o naši ponudbi ter nas obiščite v naših prostorih na Rudarski ul. 2/d v Velenju ali pokličite na tel. 859- 101 oz. 859 107. Naš delovni čas: od ponedeljka do petka 9.00 - 12.00 in 13.00- 17.00, sobota 9.00 -12.00 Vaša turistična agencija APS ugoono 25.4. Nizozemska (4 dni - bus - letalo) 46.500 SIT Zakon o varnosti cestnega prometa Prihajajo točke! Previdno na pot! Nadaljevanje s 1. strani Poglejmo nekaj predvidenih kazni v tolarjih in točkah: kršitve kot so: neprivezan voznik, sovoznik, motorist ali mopedist brez čelade, neprižgane luči (motorna vozila morajo imeti med vožnjo tudi podnevi prižgane zasenčene luči) vas bodo "stale 10.000 tolarjev, nedovoljena uporaba dolgih luči pa 15.000 tolarjev. Navaditi se bo treba na nov način ustavljanja: za neupoštevanje sirene in modre vrteče luči, za neupoštevanje znakov, ki jih dajejo vozila s prednostjo, je predvidena kazen 50.000 tolarjev ter od 2 - 5 kazenskih točk; vožnja skozi rumeno in rdečo luč v semafo-riziranem križišču bo "stala" 40.000 tolarjev. Telefoniranje z mobilnim telefonom (s slušalko v roki) bo stalo 10.000 tolarjev. Paziti bo treba tudi na hitrost vožnje: za do 10 km/h prekoračene dovoljene hitrosti v naselju vas lahko doleti 5.000 tolarjev denarne kazni, za prekoračitev od 11 do 20 km/h 15.000 tolarjev, od 21 do 30 km/h 30.000 tolarjev za več kot 30 km/h pa kazen določi sodnik za prekrške, velja pa vas lahko 45.000 tolarjev in več ter od 3 - 5 kazenskih točk. Če boste zunaj naselja prekoračili dovoljeno hitrost do 20 km/h boste plačali 5.000 tolarjev kazni, od 21 do 30 km/h 15.000 tolarjev, od 31 do 40 km/h 30.000 tolarjev, za večje prekoračitve bo kazen določil sodnik za prekrške, stale pa bodo lahko 45.000 tolarjev ali več ter 3-5 kazenskih točk. Tudi voznika, ki bo s prepočasno vožnjo oviral promet in se ne bo umaknil, lahko doleti kazen v višini 10.000 tolarjev; voznika, ki ne bo prilagodil hitrosti stanju na cesti pa 20.000 tolarjev. Posebno poglavje v novem zakonu ima vožnja pod vplivom alkohola in mamil. Kazen za vožnjo pod vplivom alkohola do 0,5 g/kg alkohola v krvi in z znaki nezanesljivega ravnanja bo voznika stala najmanj 20.000 tolarjev kazni ter 1-2 kazenski točki; od 0,51 do Veliko kazni bodo lahko policisti izterjali na kraju prekrška, za večino je predvidena denarna kazen od najmanj 5.000 tolarjev pa vse do 40.000 tolarjev, za nekatere, najhujše prekrške, pa celo zapor. Kazenske točke bo določal sodnik za prekrške. Voznik bo ob vozniško dovoljenje, če jih bo v dveh letih "zbral" 18, voznik začetnik pa bo ob ta dokument že z zbranimi 7 točkami. 1,1 g/kg alkohola v krvi najmanj 35.000 tolarjev ter od 2 - 5 kazenskih točk, nad 1,11 g/kg ter pri dokazanih mamilih in drugih psi-hoaktivnih snoveh v organizmu pa 90.000 tolarjev ali zaporna kazen in od 5 - 7 kazenskih točk. Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola v krvi, preneha veljavnost vozniškega dovoljenja ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. Voznik motornega vozila, ki bo odklonil preizkus ali strokovni pregled, pa bo plačal najmanj 90.000 tolarjev kazni, prenehala pa mu bo tudi veljavnost vozniškega dovoljenja. ■ mkp Andraž - Velenje Cesta? Ne, obup! Študent neg bo Šaleški študentski klub nap« Ta konec tedna se zaradi obveznosti upravnega odbora SSK drugje po Sloveniji žal ne bo odvil napovedan informativni dan za bodoče bruce. Zaradi obilice dela je prestavljen na maj. Vsi, ki bi radi dobili koristne informacije s področja študentskega življenja in načina delovanja Šaleškega študentskega kluba ste zato vabljeni na informativni dan, ki bo potekal 15. maja 1998. Ker je do takrat še veliko časa, boste o točnem kraju in času projekta naknadno obveščeni. Za soboto napovedana Kitariada pa vseeno bo. Vsi kitaristi, ki se lahko predstavite s svojim lastnim (avtorskim) repertoarjem, ste vabljeni to soboto (18. april) ob 21.00 uri v Mladinski center Velenje. Zaradi nastavitve ozvočenja vas vabim, da ste v MC-ju vsaj kakšno uro prej. Za nastop se lahko prijavite dan poprej v Placu, ali pa uro pred začetkom prireditve v Mladinskem centru. Vabljeni ste tudi vsi ljubitelji vokalno - instrumentalne glasbe, saj je vstop prost. Izteka se rok prijav za prvomajski izlet v Sarajevo. Natančen program prireditev je sledeč: 26. april zvečer: - odhod 27. april zjutraj: - prihod v Sarajevo - namestitev v študentskih domovih ■ - ogledi/prosto 28. april: - organiziran ogled Sarajeva in okolice 29. april: - izlet v Mostar 30. april: - prosto po Sarajevu - zvečer odhod domov 1. maj v jutranjih urah: - prihod domov Vsi izletniki: stroške izleta morate poravnati ta konec tedna, cena je 20.000,00 SIT, obsega pa stroške prevoza, nočitev in zajtrka. Denar se bo pobiral v petek v Placu in v soboto v Mladinskem centru. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja , na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 Kakšno je stanje dogovarjanja in sodelovanja med Občino Žalec in Mestno občino Velenje, kaže cesta med Polzelo in Velenjem. Vsakodnevno jo uporabljajo delavci, ki hitijo v Premogovnik, Gorenje, Vegrad, Elektrarno in še kam, v obratni smeri pa v podjetja na Polzelo, Šempeter ter slovensko prestolnico. Cesta v Andražu, na znanem dvojnem ovinku v smeri Velenja je "živ obup". 1\i se lomijo podvozja, tu se obračajo želodci. Kletvice vsakodnevno pospremijo cestarje in občinarje. Se zahtevnejša "ježa" je v območju med Podkrajem in Starim trgom pri Velenju. Tu gre za udrtine zaradi drsenja zemlje za 10 -15 cm na en meter, jame pa so na dolžini vsaj 180 metrov. Tu pa gre že za življenjsko nevarnost, saj smo Slovenci znani prometni anal-fabeti. Prometni znak z omejitvijo na 40 km/h je edini ukrep naših cestnih vzdrževalcev. In kaj predlagamo? Pridobiti denar iz proračunov obeh občin ter ga vložiti v temelje teh dveh kritičnih odsekov. V 1 ■ ■ ■ ■ \mrnm 11 1 -J rl B Podkraju pri Velenju je potrebno (to ve že vsak laik) cesto drenažirati in zgraditi odtočne cevi pravokotno pod cesto. Kako se ustavlja plazovit teren, pa stroka dobro ve! Naj ne bodo šele volitve žup- anov ključ do odredbe popravila. Cestno podjetje Celje prejema premalo sredstev za takšne posege, zato bo potrebno akcijo pričeti z združenimi močmi, pa zapore ceste ne bo in zelo hvaležni bodo komunalnim oblastem vsi volilci in navedeni potniki. Naredimo to cesto bolj "nemško"! ■ Jože Miklavc 16 MS vas ŠPORT 16. aprila 1998 NK Rudar Gledalcem pokvarili praznik Nogometaši Rudarja niso nadaljevali niza dobrih tekem, kar so ljubitelji nogometa pričakovali, potem ko so v v 24. krogu odščipnili točko Mariboru Teatanicu v Ljudskem vrtu in medtem, v sredo, povsem nadigrali v prvi polfi-nalni tekmi za slovenski pokal Muro na njenem igrišču. "Tako smo s porazom proti hitovcem izničili to," je po tekmi poudaril trener Drago Klostanjšek, "kar smo si priigrali v Ljudskem vrtu." Glede na to, da je bila ta tekma že tretja v tednu dni, bi bilo ob jezeru zadovoljstvo že, če bi domači osvojili "samo" točko. A zgodilo se je to, kar dobri poznavalci Jernej Javornik v akciji nogometa trdijo: po uspehu v gosteh, je doma zelo težko ponoviti dobro igro.Vendar pa Novogoričani niso bili minulo velikonočno soboto toliko boljši nasprotnik, kot srečnejši. Tekma se je začela s pozornostjo domačih navijačev -velenjskih knapov, ki so obdarili Mladena Dabanoviča, Petra Šumnika in Ilira Caushllarija za srečni dogodek (naraščaj) v družini. Domači so v prvih minutah zaigrali (ne)pričakovano previdno, enako hitovci, zato gledalci tudi dolgo niso videli pravega strela proti obema vratarjema. Po takšni začetni taktiki smo sklepali, da bi bila oba trenerja zadovoljna s po točko. Domači, Drago Kostanjšek, je to po tekmi potrdil, gostujoči, Srečko Katanec, pa seje nepričakovane zmage in prve v gosteh zelo veselil. Zanjo je bil najbolj zaslužen njegov igralec Novica Nikčevič, ki je najprej premagal velenjskega vrataraja Mladena Dabanoviča v 20. minuti, nato pa še v 43. Prvemu zadetku gostov je botroval tudi velenjski vratar, ki je stal nekoliko preveč zunaj svojih vrat. Nič manj pa niso bili zanj krivi tudi domači obrambni igralci, saj so "pozabili" na Nikčeviča, ki je neovirano poslal z glavo v loku žogo čez Dabanoviča v mrežo. Pavlovič je še pred odhodom na odmor z močnim udarcem -vratar je imel žogo že v rokah, nato pa mu je ušla čez golovo črto - nakazal, da bi se domači z napadalnejšo igro v nadaljevanju vendarle morda lahko rešili poraza. Vendar jim je v nadaljevanju tudi sreča obrnila hrbet. Najbolj v 66. minuti, ko je Vidojevič z nekaj metrov zadel "samo" vratnico. Ker pa so tudi gostje imeli priložnosti za zvišanje vodstva, je trener Kostanjšek po tekmi tudi ocenil. "Škoda, da smo prav sedaj naleteli na razpoložene Novo-goričane, ki so pač bili danes prevelik zalogaj za nas. Imeli smo priložnosti za izenačitev, a nam to ni uspelo; torej je zmaga gostov zaslužena" V nedeljo bodo Velenjčani gostovali v Ajdovščini. Bodo ponovili igro iz Maribora ali iz Murske Sobote? ■ vos NK ESOTECH Šmartno Konec osemmesečnega posta Končno je napočila pomlad tudi za šmarske nogometaše, saj so v soboto vendarle prekinili osemmesečni post brez zmage. Teden po porazu v Črnučah je bil v Šmartnem zelo buren, tekmo z Goriškimi opekarnami iz Renč pa so domačini zaigrali zelo dobro in zadovoljili izbirčne navijače. Začetek tekme je bil za igralce Esotecha zelo obetaven. Že v 7. minuti je Smajlovič zamudil lepo priložnost, isti igralec pa je že dve minuti kasneje domače povedel v vodstvo. Po lepi podaji Zeca je namreč prodrl v kazenski prostor in z lepim strelom po tleh premagal gostujočega vratarja. Gostje so šele v 14. minuti resneje zagrozili, vendar je njihov napadalec streljal visoko prek vrat. V 30. minuti je Žu- rej prodrl po krilu in podal v sredino, Smajlovič pa je še drugič zatresel gostujočo mrežo, tokrat je streljal z glavo. Pet minut kasneje se je Smajlovič sam znašel pred vratarjem, vendar ni bil natančen. Le minuto pred odmorom pa so Zec, Smajlovič in Štefančič odigrali lepo akcijo in Štefančič je povišal na 3:0. Na začetku drugega polčasa so gostje zaigrali bolj napadalno in so v 54. minuti po napaki domače obrambe znižali izid. Šmarčani so v tem obdobju igrali zelo slabo, na njihovo srečo pa gostje niso bili veliko boljši. Šele od 70. minute dalje so gostitelji zaigrali bolje, Žurej je dvakrat nevarno streljal, vratar gostov pa je bil obakrat na mestu. Omeniti velja še strel Zlode-ja v 83. minuti, ki ga je vratar od- bil v kot, gostje iz Renč pa so drugi zadetek dosegli v zadnji minuti z enajstmetrovko. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali pri Elanu v Novem Me- Judo Medalja na Ptuju Prejšnjo soboto je bil na Ptuju eden največjih mednarodnih turnirjev v judu v Sloveniji za mlajše kategorije, na katerem so izredno uspešno nastopili tudi mladi judoisti velenjskega kluba. V sklepne boje za medalje sta se uvrstila Simon Blatnik in Alenka Šmon. Simon je osvojil 3. mesto, Alenka pa tokrat ni imela sreče in je na koncu zasedla 5. mesto. Vsekakor sta oba dosegla lep uspeh, ki potrjuje dobro delo v klubu. Z dobrimi borbami sta se izkazala tudi Ovčjak in Sever ter napovedala, da bosta v naslednji sezoni še boljša. ■ Zdenko Slatnar Športnik - športnica marca Danes objavljamo že tretji kupon za športnika ali športnico v mesecu marcu. Tudi za mesec marec vam ponujamo nekaj imen, ki so se izkazali v preteklem mesecu, o ostalih razmislite sami: košarkar Vladimir Rizman, alpska smučarka Ana Drev, vratar RK Gorenje Uroš Senica, mladi sabljač Lenart Jerabek, seveda pa odločate vi. Izpolnite kupon, vnesite svojega kandidata ali kandidatko, za katerega menite, da je bil najboljši v marcu, kupon izrežite in prinesite ali pošljite v uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje. Vsakdo lahko napiše neomejeno število kuponov, ki morajo seveda biti pravi, po daljših prazničnih dnevih pa znova pričakujemo vašo precej večjo vnemo pri glasovanju. r:---------------------1 i Športnica - športnik marca i i i I Glasujem za športnico(ka).................................................. I I I | Naslov glasovalca............................................................ | I I I ............................................. ..........*..................................... I I___________-___________I Tako so igrali Prva nogometna liga - 25. prvenstveni krog Rudar - HIT Gorica 1:2(1:2) Rudar: Dabanovič, Kosič, Merčnik, Sulejmanovič, Hribar, Cauhsllari, Brezič (od 46. Vidojevič), Gajser, Šumnik, Javornik (od 89. Purg), Pavlovič Strelci: 0:1- Nikčevič (20), 0:2- Nikčevič 43,1: 2 - Pavlovič (45). ESOTECH - Goriške opekarne 3 : 2 (3 : 0) STRELCI: 1:0- Smajlovič (9), 2:0- Smajlovič (30), 3:0-Štefančlč (44), 3: 1 - Pešlč (54), 3:2- Vrabac (90, 11 m). ESOTECH ŠMARTNO: Kališek, Jeseničnik (Stojko), Žurej, Bulajič, Javornik, Irman (Zlodej), Vodovnik (Doler), Štefančič, Oblak, Smajlovič, Zec. Tretja nogometna liga - 17. krog Usnjar - Turnišče 1 : 2 (0 : 1) Usnjar: Čanič, Fenjo, Kočnik, Omič, Sulejmanovilč (od 85. Hrnjič), Daničič (od 41. Pudgar), Omerovič (od 63. Markus), Mujakovič, Arlič, Pavič, Kovačič. Strelci: 0:1- Mujdrica (27), 0:2- Radikovič (62), 1:2- Arlič (72). ŽRL- za obstanek v prvi ligi (2. krog) Vegrad Velenje - Šešir Škofja Loka 16 : 25 (10 :14) Vegrad: Tadič, Dešman 2, Kneževič 1, Rodič 2, Nojinovič 3, Kranjc 2, Notersberg 2, Ibralič 4 (2), Osmanovič, Perše, Stropnik, Grudnik. ZRK Vegrad Brezvoljna igra domačih Niso bile gostje toliko boljše, kot so bile domače slabe. Občutek smo imeli, da so igrale, ker so pač morale igrati, in da jim je bilo vseeno, ali bodo še naslednje leto v prvi ligi. V njihovi igri ni bilo prave zavzetosti in želje, da bi slabše znanje v primerjavi z gostjami nadoknadile s požrtvovalnostjo, Morda bi bilo celo bolje, da izpadejo iz prve lige, saj s sedanjim finačnim životarjenjem in slabo igro (objektivni razlog je v njihovi mladosti), ne privabljajo gledalcev v Rdečo dvorano. Zamerimo jim, da niso pokazale vsaj polovico toliko želje za zmago kot gostje, ki - roko na srce - tudi nimajo ekipe za prvo ligo. Ali se bodo igralke Šeširja vanjo uvrstile, je še vprašanje, saj so do konca razigravanja še štirje krogi. Res pa je, da so Skofje-ločanke po zmagi nad obema prvoligašicama (Mlinotestom in Ve-gradom) zelo blizu prve lige. Edino, kar so domače zmogle na sobotni tekmi, je bil njihov prvi zadetek (1 : 0), kar je bilo tudi edino njihovo vodstvo. Odraz slabe igre je bil visok poraz z devetimi goli razlike. ■ vos stu, v torek 21. aprila, pa bodo v Šmartnem odigrali polfinalno pokalno tekmo na področju MNZ Celje. ■ Janko Goričnik NK Usnjar Kaj storiti? Tako so se spet gotovo vprašali tisti ljubitelji nogometa, ki so minulo soboto prišli v športni park v Šoštanj. Njihovo upanje, da bodo "usnjarji" končno prvič zmagali v letošnjem prvenstvu na domačem igrišču, je bilo spet zaman. Do sobotnega 17. kroga zadnjeuvrščeno Turnišče so povsem nadigrali, toda vseeno so na koncu sklonjenih glav odhajali z igrišča. Gostje so imeli v vseh devetdesetih minutah le tri prave priložnosti za zadetek, toda njihova učinkovitost je bila zelo velika, saj so kar dvakrat zadeli. Domači pa so izmed številnih priložnosti izkoristili le eno. Njihov izkupiček je še naprej pet zmag v gosteh in neodločen izid (s Kovinarjem) doma. Po 17. krogih so s 16. točkami na 10. mestu, Kungota na 11. in 11 Pobrežje imata enako število točk, Kovinar na 13. ima točko manj, zadnjeuvrščeni Variš pa le še za dve točki zaostaja za njimi, Turnišče pa jih je s to zmago za mesto prehitelo na prvenstveni lestvici. Kaj storiti, da bi si končno le priigrali prvo letošnjo zmago, menda niti trener Petar Buškovič ne ve več. ■ vos Rokomet I n Izvrstni kadeti RK Gorenie Sloviti rokometni klub Dukla iz Prage je tudi letos izvedel velik mednarodni turnir, na katerem je nastopilo 266 ekip iz 155 klubov iz 22 držav s treh kontinentov v kategorijah mladincev, kadetov ter starejših in mlajših pionirjev. Tega velikega rokometnega praznika, bil je od petka do ponedeljka, so se letos drugi zapored udeležile tudi štiri ekipe velenjskega Gorenja. Skupno je bilo na Češkem 64 mladih velenjskih igralcev v spremstvu 17 strokovnjakov in spremljevalcev. Trener mladincev je Jože Silovšek, kadetov Ivan Vajdl, starejših pionirjev Tomaž Jurišič in mlajših pionirjev Srečko Meolic, vodja gostovanja v Pragi pa je bil član uprave RK Gorenje Srečko Dobelšek. V mladinski konkurenci je 32 ekip igralo v petih skupinah, Velenjčani pa so osvojili 10. mesto; 36 ekip starejših pionirjev je igralo v 6 skupinah, ekipa Gorenja pa se je uvrstila v četrtfinale, torej od 5. do 8. mesta; enako uvrstitev so dosegli tudi mlajši pionirji, kjer je prav tako igralo 36 ekip v 6 skupinah, izjemen uspeli pa so dosegli kadeti RK Gorenja, ki so bili najboljši med 36 ekipami v 6 skupinah. Najprej so zanesljivo zmagali v svoji skupini, nato pa v polfina-lu odigrali razburljivo tekmo z ekipo Litvinov Chemopetrol iz Češke, ki so jo po izidu 13:13 v rednem delu premagali z zlatim golom v podaljšku, torej s 14:13. V finalni tekmi kadeti Gorenja niso imeli težkega dela, saj so kar s 15:8 premagali nemško ekipo Emporiz Rostocka. Posebej lepo priznanje je dobil velenjski kadet Miha Zaje, ki so ga strokovnjaki izbrali v najboljšo ekipo turnirja, pri čemer so upoštevali najboljše igralce v vseh štirih starostnih kategorijah. Postava kadetov: Boban Milijaš, Ismet Kukavica, Ermelin Hure-movič, Dražen Mrkonjič, Miha Zaje - kapetan, Aleš Venišnik, Aljo-ša Štefanič, Elvis Kurtovič, Mirza Jukič, Rok Božič, Primož Uplaz-nik, Tomaž Hudomalj, Matija Vovk in Luka Dobelšek. Izjemen uspeh kadetov RK Gorenje 16. aprila 1998 ŠPORT IN REKREACIJA MS ČAS 17 Atletika Bahtiri in Buč državna prvaka Od leve proti desni: Dr. Skof (trener), Bahtiri, Vogrinec, Buč, Podgoršek in Popetrov (trener), čepita Pozničeva in Obronekova Streljanje Šafaričeva najboljša Na 7. državnem strelskem prvenstvu osnovnih in srednjih šol v Ljubljani so bile zastopane štiri osnovne šole velenjske občine: Gustava Siliha, Antona Aškerca, Šalek, Mihe Pintaija Toleda in Center srednjih šol. Učenka Osnovne šole Gustava Šiliha Katarina Šafarič se je izjemno izkazala, saj je osvojila naslov državne prvakinje s 184 nastreljanimi krogi, 18. Dimec, 58. Zupančič. Med učenci je bil od velenjskih predstavnikov najboljši Andrej Kok s 169 krogi, Blagovičjih je nastreljal 168, Rebič 164, Sušeč 156, zmagal je Pavlin iz Leskovca s 185 krogi. V konkurenci srednji šol je velenjskemu centru pripadlo ekipno 15. mesto, kot najboljši predstavnik pa je bil Simon Mihelak s 350 krogi na 35. mestu. Vrečar jih je nastreljal 347, Marolt 319, Obradovič 319 in Križnič BL ■ F.Ž. Strelski šport Mrož tretji s pištolo Na 7. državnem prvenstvu mednarodnega programa v Ljubljani so s pištolo uspešno nastopili tudi strelci velenjskega Mroža. Pri članih je ve-ienjska ekipa s 1671 krogi osvojila 3. mesto (Veternik 564, Šterman 560, Klančnik 547), zmagala je Olimpija s 1691 krogi. Med posamezniki je bil Veternik peti s 564 krogi, zmagal pa je Kranjc iz Olimpije (579), pred Ko-njičanom Ljubičem (570) in Tkalcem z Rečice pri Laškem (570). V konkurenci mladink je bila Velenjčanka Almira Durakovič druga s 354 krogi, zmago je zgrešila le za pol kroga, četrta je bila Suljičeva (342), pri članicah pa je bila Matijevičeva šesta. ■ F.Ž. S pretkanim nasmehom na obrazu se je v soboto po končanem državnem prvenstvu v članskih in mladinskih kategorijah na 10.000 metrov sprehajal na stadionu v Ljubljani Tomislav Popetrov, saj so velenjski srednjeprogašl še enkrat pometli s konkurenco in dokazali, da so najboljši srednjepro-gaški klub v Sloveniji. Bekim Bahtiri je skupaj s prvim favoritom Romanom Kejžarjem tekel "solo" tek do zadnjega kroga, ko je prestavil v višjo prestavo in igraje opravil z edinim resnim tekmecem. Kaj lahko se zgodi, da letos Bahtiri na progah od 1500 do 10.000 metrov tekmecem ne bo prepustil nobenega naslova državnega prvaka. Boštjan Buč je z izrednim rezultatom zmagal v mladinski konkurenci in s tem osvojil naslov letošnjega državnega prvaka, trener pa trdi, da je Boštjan nov velenjski srednjeprogaški biser. Odlična je bila tudi Kristaina Obronek, kije bila pri mladinkah druga, velenjski uspeh pa sta dopolnila še Slavica Poznič s četrtim mestom v konkurenci članic in Boris Vogrinec s petim med mladinci. ■ vp Osnovna šola Livada Zdaj veliki finale v Tivoliju Po velikem uspehu dečkov v pionirskem košarkarskem festivalu, k|er so dosegli četrto mesto v Sloveniji, so učenci in učenke OŠ Livada poskrbeli za nov podvig, tokrat v šolski košarkarski ligi. Tudi tukaj so se uvrstili med štiri najboljše slovenske šole, v dveh tekmah z OŠ Lucija pa so si zagotovili celo boj za sam vrh. Prvo tekmo v Luciji je OŠ Livada sicer izgubila s šestimi točkami razlike, vendar je zaostanek 8.aprila v domači telovadnici krepko nadoknadila. Z izvrstno igro so dečki in deklice zmagali kar z 82:45 in si zasluženo priigrali tekmo za prvo mesto. Ta bo 22. aprila v ljubljanskem Tivoliju, kjer pripravljajo velik spekta-kel, ki se ga bodo udeležili učenci in učitelji vseh osnovnih šol, ki so sodelovale v šolski košarkarski ligi, finalno tekmo pa bo prenašala tudi POP TV. Za tretje mesto se bosta pomerili ekipi OŠ Cerkno in OŠ Lucija, OŠ Livada pa se bo v tekmi za prvo mesto srečala z OŠ iz Ptuja. V ŠKL se rezultat dečkov in deklic sešteva, zato mora imeti vsaka šola v obeh kategorijah zelo dobro ekipo. Deklice OŠ Livada: Milena Softič, Maja Erkič, Tjaša Sendre, Urška Blatnik, Danijela Stajič, Maja Zavolovšek, Ana Mitrovič, Tamara Kralj, Ana Koželj, Edisa Kenjar in Staša Štajnpihler. Dečki: Almir Borič, Rok Aljaž, Davorin Mijatovič, David Pleše, Dani Štimac, Mitja Repinc, Rok Sevčnikar, Branislav Petko-vič, Jasmin Husič (kapetan) in Goran Ivič. Seveda vseh teh uspehov ne bi bilo brez zavzetega in vestnega dela športnih pedagogov Natalije Szabo, ki vodi deklice, in Marjana Kristana, ki je trener dečkov. Srečno v Tvoliju! ■ Tjaša Rehar Alpsko smučanje Vajdič dvakrat drugi v državi Letošnje državno prvenstvo v superveleslalomu in smuku je mariborski Branik izvedel v avstrijskem Innerkremsu. V članski konkurenci sta v superveleslalomu slavila Peter Pen in Špela Bračun, pri mlajših mladincih pa je Bernard Vajdič za Kranjsko-gorčanom Špornom osvojil odlično drugo mesto. Bernard je enak uspeh dosegel še naslednji dan v smuku, ko je osvojil še drugo srebrno medaljo, prvenstvo v veleslalomu in slalomu pa so zaradi neugodnih razmer odpovedali. Športna dejavnost invalidov ŠOŠTANJ - Da so šoštanjski invalidi aktivni na vseh področjih, so dokazali tudi s tekmovanjem v pikadu, izvedli pa so ga invalidi iz Gaberk v tamkajšnjem večnamenskem domu. Razpoloženje je bilo sproščeno in živahno že pred tekmovanjem, nekateri so doma krepko vadili, celo do enih ponoči, kot se je slišalo, drugi so pikado prvič držali v rokah. Prav v tem je bil čar tekmovanja, saj geslo, da ni važno zmagati, ampak sodelovati, za invalide še posebej velja. Tekmovanje je vodil Franc Šteharnik, izvedbo pa so omogočili Avgust Medved iz Velenja z elektronskimi aparati, za skromno malico pa so prispevali Cakatrans iz Gaberk, gostišče Kajuh iz Šoštanja, gostišče Križnik iz Gaberk, gostišče Po klancem, Skazatrans iz Gaberk in Železnina Poštajner. Nastopilo je 44 tekmovalcev, ki so sestavili mešane ekipe, vrstni red pa je bil: 1. Šoštanj. 2. Zavodnje, 3. Topolšica, 4. Gaberke, 5. Ravne in 6. Lokovica. Seveda je bilo to tekmovanje le uvod v letošnje športne dejavnosti, saj bodo na vrsti še kolesarjenje, rusko kegljanje, streljanje z zračno puško in še kaj se bo našlo, priznanja za udeležbo in dosežena mesta pa bodo podelili na vsakoletnem novoletnem plesu. ■ M.L. Tenis Katarina druga v Dubrovniku Na mednarodnem teniškem turnirju v Dubrovniku z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je Katarina Srebotnik klonila šele v finalu. V četrtfinalu je premagala Hrvatico Marija-no Kovačevič s 7:5 in 6:2, v polfinalu Madžarko Eszter Mol-nar s 6:1 in 6:3, v finalnem dvoboju pa je bila s 6:4 in 7:5 boljša Rusinja Nadejda Petrova. Uvrstitev v finale je znak, da sc Katarina vrača v formo, kar je pomembno zaradi tega, ker Katarina že igra na trunirju v Makarski v igri dvojic skupaj z Mariborčanko Tino Križan. Šaleški teniški klub Odprto prvenstvo za dečke in deklice Šaleški teniški klub bo na začetku sezone na zunanjih igriščih TRC Jezero že četrtič organiziral odprto prvenstvo Slovenije za dečke in deklice do 14 let (A in B). Štiridnevno tekmovanje bodo pričeli jurti (petek) s kvalifikacijami, glavni turnirji bodo v soboto in nedeljo, v ponedeljek pa bodo igrali polfinalne in finalne dvoboje. Nastopilo bo preko 200 dečkov in deklic iz okrog 35 slovenskih klubov, saj je to uvodni turnir letne sezone, med njimi pa bo tudi 20 velenjskih igralk in igralcev, ki imajo pravico nastopa. Novoizvoljeni upravni odbor Šaleškega teniškega kluba je v začetku aprila potrdil tekmovalni program, ki gaje pripravil strokovni svet, program pa predvideva korenite spremembe v klubskem delu in dograjevanje dosedanjega razvoja tenisa v Velenju. Odbor je potrdil tudi program rekreacije, članarina bo letos 3.000 tolarjev, novost pa je družinska članarina, na podlagi katere bodo družinski člani tekmovalcev postali polnopravni člani ŠTK in bodo lahko sodelovali v klubskih organih. Plavanje Dober nastop v Celju Plavalni klub Neptun je v celjskem bazenu Golovec pred prazniki organiziral 3. velikonočni plavalni miting za najmlajše kategorije. Na tekmovanju je nastopilo 450 plavalcev iz 16 klubov Slovenije in Hrvaške. Med njimi je bilo tudi 18 plavalcev velenjskega kluba - starih od 8 do 14 let. Velenjski plavalci so dokazali, da nadaljujejo sezono z odličnimi rezultati. Osvojili so 1 prvo, 2 drugi in 2 tretja mesta. Spet seje izkazal Jernej Ocepek, kije zmagal v disciplini 100 m prosto in bil med dečki najboljši tudi v seštevku treh rezultatov. Zato mu je organizator podelil pokal. Z osvojenim tretjim mestom sta se izkazali še Sandra Pandža med mlajšimi deklicami in Nina Kugonič med deklicami. Rezultati plavalcev, ki so se uvrstili med najboljših deset: mlajše deklice - 50 m prosto: 4. Sandra Pandža 35.26; 50 m hrbtno: 3. Sandra Pandža 40.74. mlajši dečki - 50 m hrbtno: 4. Aljaž Velički 40.74; 50 m delfin: 5. Aljaž Velički 33.62. deklice -100 m prosto: 5. Nina Kugonič 1:05.78,10. Sanja Kališnik 1:09.77; 100 m hrbtno: 3. Nina Kugonič 1:15.14,10. Sanja Kališnik 1:21.18; 200 m mešano: 4. Nina Kugonič 2:42.37. dečki - 100 m prosto: 1. Jernej Ocepek 58.22; 100 m hrbtno: 2. Jernej Ocepek 1:06.91; 200 m mešano: 2. Jernej Ocepek 2:25.25. ■ Marko Primožič Rezultati medobčinskega tekmovanja v krosu Livada spet najboljša Prejšnji četrtek je atletski klub v sodelovanju s športno zvezo Velenje, vse niti pa je imela v rokah Tanja Šalamon, izvedel medobčinsko tekmovanje v krosu. Udeležili so se ga predstavniki vseh šol v Šaleški dolini, razen Karla Destovnika Kajuha, ki je udeležbo odpovedala zaradi slabega vremena. Vendar je vreme le bilo naklonjeno prirediteljem, ki so spravili kros pod streho po suhem. Dečki, letnik 1987 in mlajši: 1. Luka Prašnikar (B. Letonje), 2. Meho Delič (B. Roeck), 3. Rok Bizjak (Gorica), 4. Jani Škerlak (G. Šilih), 5. Elvis Halilovič (Livada). Dečki, letnik 1986 in mlajši: 1. Luka Kladnik (B. Letonje), 2. Amadej Petek (A. Aškerc), 3. Almir Rahmanovič (Livada), 4. Josip Lukenda (B. Letonje), 5. Vito Huljev (A. Aškerc). Dečki, letnik 1985 in mlajši: 1. Franci Hozjan (Gorica), 2. Silvo Potočnik (B. Roeck), 3. Matjaž Verbič (B. Roeck), 4. Dejan Uršnik (A. Aškerc), 5. Matej Pogačnik (B. Roeck). Dečki, letnik 1984 in mlajši: 1. Bojan Hostič (B. Letonje), 2. Elvis Čelikovič (G. Šilih), 3. Marko Perše (A. Aškerc), 4. Igor Josič (A. Aškerc), 5. Marcel Klemenčič (Livada). Dečki, letnik 1983 in mlajši: 1. Domen Peer (Livada), 2. Marko Širše (Livada), 3. Mitja Repinc (Livada), 4. Drago Kugler (A. Aškerc), 5. Marko Hriberšek (A. Aškerc). Deklice, letnik 1987 in mlajše: 1. Veronika Skočaj (A. Aškerc), 2. Janja Jus (Livada), 3. Živa Koželjnik (Livada), 4. Petra Vodišek (Livada), 5. Ana Požga-ne (B. Roeck). Deklice, letnik 1986 in mlajše: 1. Vesna Glinšek (Livada), 2. Špela Pavlin (Livada), 3. Monika Šohar (A. Aškerc), 4. Mirela Šijak (A. Aškerc), 5. Tina Ževart (Livada). Deklice, letnik 1985 in mlajše: 1. Ajda Lah (G. Šilih), 2. Nina So-vinek (Livada), 3. Maja Sovinek (Livada), 4. Tea Tomažič (Liva- da), 5. Mojca Tajnik (G. Šilih). Deklice, letnik 1984 in mlajše: 1. Nika Hudej (Livada), 2. Nina Ja-šič (MPT), 3. Anja Tisnikar (Livada), 4. Danijela Stajič (Livada), 5. Katja Novak (G. Šilih). Deklice, letnik 1983 in mlajše: 1. Jožica Hozjan (Gorica), 2. Katica Pirečnik (Šalek), 3. Vesna Kolenc (Livada), 4. Neca Stropnik (G. Šilih), 5. Eva Klepec (Livada). Ekipni vrstni red: 1. Livada 34 točk, 2. A. Aškerc 27 točk, 3. B. Letonje 23 točk, 4. G. Šilih 22 točk, 5. B. Roeck 18 točk, 6. MPT - nepopolna ekipa, 7. Gorica -nepopolna ekipa, 8. Šalek - nepopolna ekipa. TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU Olje zvezda 12/11 199,90 Persil 5,4 kg 999,90 Moka T500 25/1 kg 62,90 Jeruzalemčan 12/11 349,90 Sladkor 50/1 kg 122,90 Mehčalec Dufi 41 349,90 Testenine 500 g 89,90 Zemlja za lončnice 501 619,00 Bar kava 100 g 166,90 Krmni ječmen 26,90 Pomursko mleko 12/11 114,90 Krmna koruza 24,90 Milka mlečna 100 g 89,90 Kosil, na laks GR32 40.990,00 Sir gauda 1 kg 999,00 - Vrtna mreža 25 mx1 m 4.770,00 Na zalogi več vrst semenske koruze Pioneerja in BC hibridov po ugodni ceni. *KD0R VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* Kovinska indust KJLS d.d. Loke 36, Ljubno ob Savinji Iščemo kandidata za opravljanje nalog OBRATNEGA INŽENIRJA na lokaciji podjetja na Ljubnem ob Savinji. Delo zajema opravljanje tehnično strokovnih nalog s področja vzdrževanja strojev, naprav, orodij in priprav. Od kandidatov pričakujemo: - VI. ali VII. stopnja izobrazbe strojne ali elektro smeri, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, - delovne izkušnje na podobnih delih. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: KLS d.d., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Primerne kandidate bomo povabili na razgovor. B H CELJSKA BORZNO - POSREDNISKA HISA Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali poldičite 40200. Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http://www.cbh.si is ms ais KRIŽANKA, OBJAVE 16. aprila 1998 Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje Mestna občina Velenje vabita na KONCERT Ob 40-obletnici delovanja TRIA LORENZ Primož Lorenz, klavir, Tomaž Lorenz, violina, Matija Lorenz, violončelo Spored: R. Schumann, 1 Haydn, A. Dvorak, B. Smetana, R Ramovš, D. Sostakovič Velenje, orgelska dvorana torek, 21. aprila, ob 19.30 Rezervacija in prodaja vstopnic: Glasbena šola Velenje, tel.: 89 812 00 (vsak dan od 10.00 do 14.00) in IWI tifiSM «m«m. * «ll£y Mesarstvo VALAND Alojz Stari trg 35, Tel.: 063/856-778 Nudimo dnevno sveže meso in domače mesne izdelke po ugodnih cenah. Posebna akcijska ponudba velja za izdelke domače proizvodnje! Del. čas: torek od 8. ■ 15. ure, sre., tet, pet Dd 8,-18. ure, sobota od 8.-IZ. ure. _____ _ _ _ * NAGRADNA KRIŽANKA TERME TOPOLŠICA ■MRŠK erme Jopolšica 1 Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom TERME TOPOLŠICA, najkasneje do torka, 28. aprila. 1. nagrada: večerja za 2 osebi v hotelu Vesna 2. nagrada: 3 karte za kopanje 3. nagrada: 2 uri igranja tenisa Nagrajenci nagradne križanke - GOSTIŠČA KOZLEVČAR, Bevče 19 а, Velenje objavljene v tedniku Naš čas, 2. aprila 1. nagrado (kosilo za 4 osebe) prejme: Milena PRELOG, Kraigherjeva 2, 3320 Velenje 2. nagrado (kosilo za 2 osebi) prejme: Romana MANDELC, Rečica 8/a, 3327 Šmartno ob Paki 3. nagrado (postrvi za 2 osebi) prejme: Darko STRAHOVNIK, Prešernova б,3320 Velenje Nagrade prejmete s predložitvijo osebne izkaznice v GOSTIŠČU KOZLEVČAR, Bevče 19 a, 3320 Velenje, telefon 861-250. Čestitamo! a\[t0r križanke r.noc televizijski zaslon pisana tropska papiga grofija na jugovzhodu anglije gr. mit. sodnik vhadu amer.film.igral-kain pevka(doris) urednik četrtkov. tv tednika (darko) am.film. igralec (lee) andrej rozman kravica perje pri repi gora v so sescini triglava celnik tone erman nadaljev, gesla alberto tomba kritina iz azbesta in cementa časovni termin astronomska merska enota za oddaljenost zvezd romanc. aneta tisk. mreža majhna zver njakza plovbo kukavica mesto v pravoslavni župnik 23. qrka grške abecede svojina, lastnina reka na tajskem qrient. žganje iz riževega vina sl.skla-datelj (opera 'lepa vida« oskar nedbal načrt pevec pestner niko dolinar zdravilo castilec satana nevarno obolenje štefan rogelj staro-judovski kralj najdaljši pritok save galate-jin ljubi mec(akis) Dan odprtih vrat in predstavitev v soboto 18.4. med 9 in 17 . cdČiAoČet^^Jta/od/c... X Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih X priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse % X potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje }{ aŠ plačila dogovarjamo posebej. ^0 v ^ Vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508, ){ C* in mobitel 0609/640-208 ali 620-128. v ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 m v 0^ 0^ 0^ 0H). 0^ 0^ 0^, 0^ 0^ 0^ 0* d\ I 16. aprila 1998 OBVEŠČEVALEC MIŠ ČlIS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI ZAMRZOVALNO OMARO GORENJE, 2101, ugodno prodam. Telefon 893-734, popoldan. KUPIM (JIIMBI KUPIM HARMONIKE 96 basne. Telefon 041-709-659. OSTALO VODOVODNE INSTALACIJE, centralno ogrevanje, novogradnje in popravila. Telefon 041-727-465. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943. ANGLEŠČINO INSTRUIRA in prevaja izkušena učiteljica. Telefon 709-031. POSESTI ZIDANO GARAŽO V ŠOŠTANJU, prodam. Telefon 881-648. RAZNO PRODAM OS ZA PRIKOLICO s 16 col. kolenom, prodam. Telefon 882-719. ENOOSNI MUTA KULTIVATOR z grebenom in koso 120 cm, prodam. Telefon 863-930. KOMBINIRAN VOZIČEK ROKI, nov še zapakiran, prodam za 12.000 SIT. Telefon 854-422. LIGUSTER ZA ŽIVO MEJO, ugodno prodam. Telefon 041-690-014. ŠTIRI NOVE LETNE GUME 135/13 ugodno prodam. Telefon 888-730. OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM in posteljnino, prodam. Telefon 888-698. AVTORADIO KENVtfOOD, popolnoma nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041-711-317 ali 063-862-440. SKLADIŠČNE REGALE, velikosti 3000 x 1170x1470, viličar 3,5 tone in ZASTAVO POLI, neregistrirano, v voznem stanju, prodamo. Telefon 041-670-870. ZELO UGODNO PRODAM TELEFONSKO ŠTEVILKO, na dva obroka po 40.000 SIT. Informacije po 16. uri na telefon 063-861-488. STANOVANJA SOBO IN VRT oddam v najem. Telefon 063-893-854. VEČJE DVOSOBNO STANOVANJE v Velenju, vseljivo 6/98, ugodno prodamo. Telefon 063-861-835, mob. 0609-624-775. V NAJEM ODDAM OPREMLJENO GARSONJERO 30 m2 na Tomšičevi 10/A Velenje. Telefon 0602-53-639, med 20. in 21. uro. HIŠO V SREDIŠČU Mozirja, prodam. Telefon 833 685, od 19. do 21. ure. VOZILA JUGO 55, letnik 89, reg. 98/12, prodam. Telefon 888-693, po 20. uri. JUGO 55 AX, vozen, lahko tudi za dele, prodam za 65.000 SIT. Telefon 853-174. MOTOR YAMAHA DIVERSION, 600 m3, prodam. Telefon 0602-55-183. ZAPOSLITVE NUDIM DELO. Telefon 719-085 16.4., od 7. do 15. ure. IŠČEM POŠTENO ŽENSKO, srednjih let z znanjem nemščine, za pomoč sterejši gospe v Železni Kapli v Avstriji. Telefon 853-084. ŽIVALI DESET DNI STAREGA TELIČKA, prodam. Telefon 894-047. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA,da bo akcijska prodaja v nedeljo, dne 19.4. mladih kokoši nesnic, rjavih, starih 6 mesecev, ki že nesejo od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Naprodaj bodo tudi 10 tednov stare rjave in grahaste nesnice. Telefon 0602-61-202. mrnmSSSSM »iiP 7.4. 8.4. «.4 114. 12.4 i od 6. aprila do 12 aprila 1998 povpreene dnevne koncentracije 302. i v AMP na obmoeju Mestne obeine Velenje, Obfetne Šoštanj in > ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 ■ 130 mikro-g/m3 190 mikro-g/m3 310 mikro-g/m3 270 mikra-g/m3 260 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA C «! mm '■■-/mi AMP Graška gora' AMP Šoštanj AMP Šoštanj AMP Šoštanj AMP Šoštanj MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 6.aprila do 12.aprila 1998 GIBANJE PREBIVALSTVA DOM KULTURE VELENJE JE ALI NI (komedija) Petek, 17. 4., ob 23. uri (pred-premiera!) Režija: Frank Oz Vloge: Kevin Kline, Joan Cusack, Matt Dillon,... Dolžina: 90 minut Kevin Kline je učitelj angleškega jezika na gimnaziji v malem mestecu, ki ga njegov nekdanji učenec na podelitvi Oskarjev naključno proglasi za geja. Njegovo življenje se v tem trenutku popolnoma spremeni OSKARJEVO! BOUE NE BO NIKOLI (komedija) Nedelja, 19. 4., ob 17. in 20. uri Ponedeljek, 20. 4., ob 20. uri Režija: James L. Brooks Vloge: Jack Nicholson, Helen Hunt, Dolžina: 135 minut Melvin Udall je ciničen, ošaben in nevrotičen pisatelj lahkih ljubezenskih romanov. Z nikomer se ne razume, živi sam v svojem svetu. V njegovo stanovanje še ni vstopila tuja noga. Toda ko mora njegov homoseksualni sosed v bolnišnico, mu v varstvo "obesijo" njegovega psička Verdella. Od tega trenutka dalje se začenja spreminjati. Ko pa mora natakarica, ki edina prenaša njegove izpade, v bolniško zaradi bolnega sina in bi tako ostal še brez zajtrka, se Melvin odloči, da bo vse skupaj korenito spremenil in to brez pomoči svojega psihiatra. Prebuja se celo prijateljstvo, ljubezen. Prefinjen humor, odlični igralci in izjemen scenarij. Film je bil nominiran za 7 Oskarjev, dobil pa 2 za glavno žensko in moško vlogo! KINO ŠOŠTANJ BOUE NE BO NIKOLI (komedija) - 2 Oskarja Sobota, 18.4., ob 20. uri KINO ŠMARTNO OB PAKI Ta vikend zaradi zasedenosti dvorane ni predstav. Filmi v aprilu: Raztreseni profesor, Titanik, Mišji lov, Mož z železno masko. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! Upravna enota Velenje Poroke: Amir Ikič, Velenje, Goriška c. št. 43 in Edisa Memič, Velenje, Šalek št. 93. Irena Ana Kočar, roj. 1930, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 20; Jožefa Brglez, roj. 1922, Pernovo št. 4/a; Miran Jamnikar, roj. 1965, Kavče št. 25; Frančiška Toplišek, roj. 1921, Celje, Aškerčeva ul. št. 2; Vladimir Meh, roj. 1948, Skorno pri Šoštanju št. 256; Marija Kolšek, roj. 1903, Andraž nad Polzelo št. 90; Janez Bačovnik, roj. 1929, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 15; Angela Rebernik, roj. 1908, Amače št. 10; Ivanka Slemenšek, roj. 1930, Velenje, Šercerjeva c. št. 13; Marija Klepec, roj. 1923, Velenje, Jenkova c.št. 23. Upravna enota Žalec Mateja Stakne, stara 27 let, Zg. Gorče 11; Neža Pestivšek, stara 70 let, Polzela 129/a; Dragutin Novak, star 62 let, Kasaze 27/a; Valentin Matko, star 72 let, Šmartno ob Paki 20; Štefanija Cokan, stara 76 let, Zg. Roje 6; Vladimir Svetko, star 68 let, Polzela 97. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLICARNA, KAMNOSESTVO TEL: 063 / 720 - 003,720 - 660,720 - 662 male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. Tel.: 855 450 ČETRTEK, 16. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 10.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasvet,; 18.00 DJnews-vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 17. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 18. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 20. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 21. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 22. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešiti) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 16. april - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Urbane, nočni dr. Janežič in dr. Stravnik Petek, 17. april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Slavič, nočni dr.Urbanc Sobota, 18. april in nedelja, 19. april - dežurni dr. Kočevar in dr. Rus Ponedeljek, 20.april - dnevni dežurni dr. Budnjo in dr. Friškovec, nočni dr. Žuber in dr. Slavič Torek, 21. april - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Grošelj Sreda, 22. april - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Sobota, 18. april in nedelja, 19. april - dr. Andreja Ambrožič, v zasebni zobni ambulanti, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 17. aprila do 24. aprila - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. ZAHVALA Solza naša Ti bo grob rosila, dokler skupaj nas ne bo združila. V prebujajočem se cvetočem pomladnem jutru nas je po dolgi bolezni prerano zapustil dragi mož, oče in dedi MILAN ŠTIMAC 20.2.1932 - 4. 4.1998 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali sveče in cvetje ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Celje, predvsem dr. Ivanu Žuranu. Iskrena hvala dr. Ivanu Butu in patronažni sestri Sonji iz Zdravstvenega doma Moziije za strokovno in požrtvovalno zdravstveno oskrbo. ŽALUJOČI VSJ NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka IVANA PLEVNIKA 9.12.1948-5.4.1998 iz Sel pri Velenju V nebesih sem doma, od tega ne sveta, nebes se veselim, tja priti si želim... A.M. Slomšek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, kolektivu in sošolcem Osnovne šole Šalek in Šolskega centra Velenje za njihovo moralno in denarno podporo, izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi vsem govornikom, pevcem ter duhovniku za opravljen obred.' Žalujoči: žena Ivica, sinova Bojan in Andrej, hčerka Martina, brata Vinko in Cvetko ter sestri Lubela postaja urejeno "vrtičkarsko" naselje Graditelji spoštujejo predpise Za gradnjo so predpisane vse podrobnosti, (foto: vos) Območje Lubele, kjer so mnogi kupovali zemljo, da bi si na njej uredili "pribežališče" pred mestnim vrvežem, je bilo doga leta neurejeno. Na parcelah so ljudje postavljali različne ob- jekte, nekateri, seveda brez dovoljenj, tudi zidane. Vmes seje pojavil še spor vikendašev s krajevno skupnostjo Cirkovce zlasti zaradi koriščenja cest in drugih komunalnih dobrin. Leta 1996 pa so v Mestni občini Velenje območje Lubele uredili skladno s prostorsko zakonodajo, sprejeli zazidalni načrt, ki je dal osnovo za izgradnjo 22 objektov, strogo določenih, kakšni smejo biti. S tem so zajezili divje "vrtičkars-tvo", ki seje na Lubeli dogajalo pred tem. Zavod za urbanizem je pripravil projekte za vrtičarske hišice. "Novost v prostorski zakonodaji v Velenju je bila ta, da smo zelo strogo predpisali vse podrobnosti, tako naklone streh, obliko in velikost objektov ter tudi namembnost. Trenutno ima gradbeno dovoljenje že več kot deset lastnikov in mnogi so z gradnjo začeli, mnogi pa že odstranili stare in neustrezne objekte," pravi Marko Vučina, mestni arhitekt. V zadovoljstvo obeh strani so rešili tudi spor med vikendaši in krajevno skupnostjo. "Rešili smo ga tako, da je krajevna skupnost v odloku opredeljena kot soglasodajalec v upravnem postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tisti, ki želi pridobiti gradbeno dovoljenje se mora oglasiti v krajevni skupnosti in plačati določeno vsoto za izgradnjo ceste na Lubelo. Danes sporov ni več. To je dokaz, kako se lahko z usklajevanjem interesov krajevne skupnosti in občanov doseže napredek in reši problem, ki je bil leta zelo pereč. Z veseljem lahko danes povemo, da smo veseli, ker se ljudje držijo projektov, saj smo Slovenci, kot je znano ljudje, ki radi gradimo vsaj malo po svoje." ■ Milena Krstič - Planine Slovenska fondacija in Zbornica zdravstvene nege Slovenije O prostovoljnem delu Topolšica, 9. in 10. aprila - V prostorih hotela Vesna v Topolšici sta Slovenska fondacija in Zbornica zdravstvene nege Slovenije pripravila seminar z naslovom Prostovoljno delo v zdravstvenih in socialnih zavodih. O tej temi so poleg predstavnikov zavodov iz Topolšice, Pediatrične klinike Ljubljana, Bolnišnice Slovenj Gradec, Kliničnega centra Ljubljana in Inštituta Republike Slovenije za rehabilitacijo spregovorili še predstavnica Škofijske Karitas ter prostovoljci II. Gimnazije Maribor in Šolskega centra Velenje. Dvodnevni seminar sta organizatorki namenili zaposlenim v zdravstvenih in socialnih zavodih, medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, zdrav- nikom, socialnim delavcem in drugim, ki že ali pa si želijo obogatiti delovanje svojega zavoda s prispevki prostovoljcev. Kot je povedala predsednica Slovenske fondacije prim. dr. Anica Mikuš Kos, se je prostovoljno delo v zavodih za ostarele in invalide pri nas razmahnilo v zadnjih desetih, v bolnišnicah pa v zadnjih treh letih. V Sloveniji deluje več kot tisoč prostovoljcev, katerih prispevek k izboljšanju kakovosti delovanja zavodov in življenja njihovih porabnikov, je zelo velik. Drobne usluge, ki jih lahko mladi ljudje izpolnijo starejšim, bolnim so še kako dobrodošle, njihova vedrina, veselje, upanje pa k večji humanizaciji. UTp Prostovoljno delo v zdravstveni negi - da! Kje, kako? Na kakšen način? je samo nekaj vprašanj, na katere so poskušali odgovoriti na seminarju. Savinjski gaj Milijoni cvetov s dvajseti jubilej V nedeljo je Savinjski gaj v Mozirju še dvajsetič odprl vrata, "zelena" in topla zima pa je seveda pospešila razcvet in park cvetjas že bohoti v pravem sijaju. Dvajseto obletnico bodo seveda obe leževali skozi vse leto, za kar so v mozirski občini že imenovali po-1 Torek na naših cestah Kar 17 nesreč Policisti Uprave za notranje zadeve Celje so v torek zabeležili kar 17 prometnih nesreč. V večini so se te končale z materialno škodo na vozilih, v dveh pa so bili štirje udeleženci lažje telesno poškodovani. Dve nesreči smo na Celjski cesti v Velenju popoldne tega dne ujeli tudi v naš objektiv. Na zgornjem posnetku je nalet med vozili na križišču pred velenjsko Rdečo dvorano. Vzrok zanj naj bi bila prekratka varnostna razdalja. Po mnenju velenjskih policistov naj bi nesrečo zakrivil voznik osebnega vozila Gašper P. iz Velenja, ki je trčil v vozilo Aleša H. iz Pirana, ta pa nato še v vozilo Martina M. iz Velenja. Nesrečo na spodnjem posnetku pa naj bi zakrivila voznica osebnega vozila, 42-letna Alojzija H., kije vozila proti Velenju. V dolgem nepreglednem ovinku naj bi zapeljala na levi nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila 31-letni Janez H. iz Velenja. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem sta se voznika Alojzija in Janez ter Janezova sopotnica na sprednjem sedežu lažje telesno poškodovali. Cesta je bila zaprta za nekaj časa. Torkove nesreče gotovo opozarjajo, da moramo biti, še zlasti v tem muhastem aprilskem vremenu, na cestah zelo previdni. ■ Tp, sliki: vos Bogastvo cvetja za otvoritev na cvetno nedeljo seben organizacijski odbor. Prva takšna prireditev bo ob velika ra; stava cvetja med prvomajskimi prazniki, višek pa bo seveda od 4 do 8. septembra, pri čemer ob mednarodni razstavi že sedaj velja omeniti veliko povorko, ki jo bodo zopet izvedli, v njej pa se bodo predstavila mnoga društva iz Zgornje Savinjske doline, iz vse Slovenije in tujine. Gaj je letos spet večji, saj so ga razširili še za prostor nad kapelico sv. Valentina, obletnici primerno pa je število cvetlic. Posadili so namreč kar preko 400.000 čebulic tulipanov, narcis in hijack z Nizozemske ter skoraj 300.000 sadik domačega pomladne^ cvetja, že sedaj torej vabijo milijoni cvetov. Zasegli ponarejene glasbene kasete in zgoščenke Velenjska pirata ujeta na delu Na torkovi redni tiskovni konferenci UNZ Celje so kriminalisti razkrili, da so celjski kriminalisti nedavno v Velenju prišli na sled piratoma, ki sta svoje usluge neupravičenega razmnoževanja in prodaje nosilcev zvoka in računalniških programov oglaševala kar na Internetu. V preiskavi na domu 34-let-nega Milana G. in 20-letnega Mitje K. (oba iz Velenja) ter v I Milanovi trgovinici so zasegli petsto piratskih avdiokaset, sto | sedem ponarejenih zgoščenk, štiri tisoč originalnih glasbenih zgoščenk, zasegli pa so tudi računalniško opremo, s katero sta vse to izdelovala. Kriminalisti so v preiskavi ugotovili, da ima Milan G. v Velenju že I več kot dve leti manjšo trgovino, v njej pa je po urejenih katalogih presnemaval, posojal in prodajal zgoščenke in kasete, za kar pa ni imel dovoljenja avtorja oziroma njegove založbe. Zato so ga kriminalisti ovadili za krajo intelektualne lastnine, prav tako Mitjo K., ki mu je pomagal pri presnemavanju. Zgoščenke je namreč Milan kupoval v tujini, za nadal jnjo prodajo pa jih je razmnoževal s pomočjo Mitje. Doma sta izdelala tudi ovitke, ki niso spominja li na originalne. Kupcem je tako lahko bilo jasno, da kupujejo piratsko blago. Kriminalisti predvidevajo, da sta se Milan in Mitja z nedovoljeno I dejavnostjo ukvarjala najmanj dve leti, po njihovih prvih ocenah pa naj bi si na ta način pridobila dva milijona tolarjev dobička. 0 točni vrednosti protipravne koristi bodo lahko kriminalisti govo-rili šele, ko bo preiskava končana. Milan in Mitja sta poleg t osumljena, da sta ponudbo razširila še na protipravno prodajo I računalniških programov. Mitja K. je namreč ponudbo predstavljal i na svoji spletni strani na Internem, kjer je ponujal programsko opremo Microsofta, Corela, Adoba in drugih in to (v primerjavi z originalnimi) po smešno nizkih cenah. Presnete izdelke sta namreč | prodajala po 2800 tolarjev in več, kupcem pa sta naročeno pošiljala po povzetju. Milana G. je pred tem že pred dvema letoma obiskal tržni inšpektor, ki mu je že takrat prepovedal poslovanje, česar ni upošteval. I Seveda ne gre za osamljeni primer, saj je piratov, ki se s tem ukvarjajo kljub zakonu o avtorskih pravicah in predpisanih kaznih za to početje, v Sloveniji še vedno veliko.