tar od »sako petat-rarte kr a» i ^T?Ž n f°^*^,.° r< * dmSt ^ | n *? ® lcer fr “* kirano - ~ »»kopiai se ne vraCajo. — Za inserate se plaCnje 60 kr. temeljna ) pol l^Tl^ X’ “ kL Udl “ am °*°^ tl10 in86rir ”* P°P ust - »»odnin. „ celo leto »'5L’ četrt leta 80 kr., katera naj se p ožilja: Upravništvn .Domovine" v Colji. Koncem leta 1897. Vsak Človek ima med letom veC gotovih imemtnejših dni, po katerih se mu vzbujajo razni veseli in žalostni spomini. Spominja se ali rojstva ali smrti tega ali onega, spomni se ka¬ kega pomenljivega dogodka, ki se je na ta ali oni dan pripetil. Pri vseh tacih prilikah omeči se mu srce, vtepi se v globoke misli in naj bi bil sicer še tako ravnodušen. Jeden izmed teh pomenljivih dni je, in sicer skoraj za vsacega človeka manj ali več, starega leta dan. Minulo je zopet jedno leto, prošlo je in se priklopilo preteklosti in ne bo ga nikdar več nazaj! Kaj sem storil v tem, še v živem spo¬ minu bivajočem letu ? Kaj se je važnega zgodilo v mojem osobnem življenji? Kaj dobrega sem dosegel? Kaj vse hudega me je doletelo? Kaj sem zamudil v njem — zamudil za vedno? Kaj vse bil bi lahko storil? Take in jednake misli pode se temu in onemu in prikazujejo se mu razne podobe spominjajoče ga posameznostij pre¬ teklega leta. — In na čim več je srce njegovo navezano, tem več teh podob ima pred očmi. Izmed zavednih Slovencev jih je gotovo malo, katerim ne bi bila isto tako tesno pri srci zgodovina Slovenstva in Slovanstva, kakor jim je zgodovina svojega osebnega življenja v preteklem letu. Minulo leto, del tiste boljše prihodnosti, v katero stavimo vse nade! Kaj smo dosegli s svojim hrepenenjem, delovanjem, v koliko so se želje naše že izpolnile, v koliko bili smo v pre¬ teklem letu še varani? V tacih mislih ozremo se tudi mi nazaj v leto 1897. Pretresovajoči vse posameznosti, moramo v splošnem pritrditi, da leto, od katerega se za vedno poslavljamo, ni bilo jalovo, nasprotno, da je bilo za vse Slovane kakor tudi za Slovence posebne pomenljivosti. Padla je zavesa, ki je ločila toliko let po¬ samezne potomce majke Slave, razbistrile so se glave in odprle oči slovanskim rodovom, obno¬ vila se je že skoro strohnela in uničena vez so¬ rodstva, ogrelo se je naravno na injenje in ljube¬ zen mej njimi, podali so si roke, spogledali se in si brali drug drugemu iz obraza isto misel, isto prepričanje, da je potreben skupen, složen, neupogljiv napor nasproti onim, ki že od nekdaj neopravičeno gospodujejo in blatijo pohlevne in raztrešene ovčice slovanske. Oživela je že skoraj vgasnjena ljubezen do matere Slave, ponovila se ljubezen bratovska, — spoznanje — velepomenljivo! Podali so si roke Hrvati in Srbi, skupno približali se zatiranim Slovencem, in kakor nekaka zvezda jutranjica resnične slovanske vzajemnosti, prisijala je zveza jugoslovanskih zastopnikov. Vtrdila in poveličala se je zveza med Jugoslovani in vrlimi Čshi in vedno tesnejša ta zveza opominjala je dolgo časa, za nas zgubljene brate Poljake, dokler jih razni slučaji niso slednjič približali svetovno pomenljivi zvezi slovanski. Komu ne vtriplje srce veselja in sreče že samo pri začetku tega spoznanja. Kar si je marsikdo že davno, davno želel, prišlo je izne- nadeno. Komur je znana zgodovina posameznih na¬ rodov, mora biti uverjen, da je prihodnost naša — slovanska. In v tej misli potrjen je v toliko večji meri, čim bolj zasleduje in opazuje na¬ predek posameznih slovanskih rodov. Vendar nekaki obup ga je obhajal, ko je videl, da ni od nobene strani nikakega sunca, ki bi posamezne raztrešene, pa zase dobro vtrjene ude le neko¬ liko približal, s čimur bi se začelo gibati ono telo, čigar prihodnost je neizogibna. — Prišlo je to ravno v pretečenem letu, katero bo tudi go¬ tovo v svetovni zgodovini ostalo neizbrisno za¬ pisano. Mislil bo morda ta ali oni, da slovanskemu sporazumljenji in približanji prenagleno pripisu¬ jemo preveliko važnost, previsok pomen. Da temu ni tako, prepričamo se najbolj, ako se nekoliko ozremo nazaj na druge važne dogodke, ki so se v preteklem letu dogodili. Od leta 1848. ni videl Dunaj, pa tudi druga mesta avstrijska ne, take vihre, kakor je kon¬ cem preteklega leta razburjala prebivalce širne Avstrije. Napetost, ki je temno in tesno kakor hudourni oblak tičala v srci slovanskih nasprot¬ nikov že dolgo časa, dobila je najprvo duška v parlamentu. Kar smo si Slovani že itak davno mislili o naših nasprotnikih, tega prepričali smo se, ko hitro so se nasprotni zastopniki pokazali v pravi barvi v parlamentu. In kar so ti surovi rogovileži zamudili, ozi¬ roma v koliko so bili opovirani pokazati svoj značaj in pa značaj istih, katere zastopajo, to popravili so njihovi oholi pristaši najprvo na Dunaji. Živinsko divjanje zrele grmanske .kul¬ ture" osrčilo je slednjič graške Pruse, kateri so v svoji izdajalski razbuejenosti prišli že tako daleč, da so morale pokati vojaške puške in je tekla kri ter zaznamovala na avstrijski zemlji za veke, kako daleč je priplula divja oholost in strupeno sovražni srd izdajskih, pruskomislečih Nemcev proti Soavstrijcu — Slovanu. Kako daleč so se te nemške izdajice spo¬ zabile in predrznile, nam kažejo najboljše grozni prigodljaji v Pragi, kateri so bili (kar pametni Nemci sami pripoznajo) le posledica početja su¬ rovih Nemcev. Ali kdo pa jih je provzročil ? Morda li miroljubnost in praviooželjnost češka? Gotovo ne! Ako bi bili Cehi vneti za take vihre, potolkli bi bili že davno predrzne vladoželjne nasprotnike. Da se je češko ljudstvo tako daleč privesti dalo, temu kriv je le tisti divji srd Nemcev, ki ga gojijo, odkar imajo sploh s Slovanom opraviti. Kaj vse se je zgodilo na Dunaji, v Gradci, - v Pragi itd., vse to smo natanjko v svojem času opisali. Danes konstatujemo le, da se je vse to, da si neverjetno, res zgodilo. LISTEK. Kaj pravi ustno izročilo o turniškem gradu? Spisal: Zdravko Sesterški. Uro hoda od župnijske cerkve sv. Nikolaja v Majšpergu proti zapadu razprostira se lična vas Sesterže. Broji kacih 65 hiš. Pristojna je občini in župniji Majšperg. Slov. pisatelj, preč. gosp. Slekovec, našel je to vas že nekje v celo starem arhivu zaznamovano, kakor omenja v knjigi .Župnija sv. Lovrenca na Dravskem polju , kjer pravi: Amon bil je kaplan v Majšpergu a njegov brat Peter pa je bil na Sesteržah oženjen. Žal, da ne vemo več letnice. Vas leži v znožju razrastkov Boča, kjer se pričenja Dravsko polje. Vas sama šteje le 18 hiš srednje trdnih kmetov, a druge raztrešene se deloma na ravnem in po gričih. Na enem teh gričev prebiva pet kmetov in ta grič imenuje se Turniše. Tukaj stala je nekdaj velika graščina. Bogat graščak je bil oster, oduren mož brez vse vere. Malo je maral I 1 za vse, kar je svetega, v cerkev ni hodil nikoli. Žena njegova pa bila je zelo pobožna, mirna, rada je hodila v cerkev, kadar je le mogla je miloščine delila, naj večje plačilo ali tolažbo pa je zajemala v zakramentu presv. Reš. telesa, kterega je redno vsak teden sprejemala O tistem času še sedajne cerkve sv. Nikolaja ni bilo Pač pa so bili menihi na Hamrah, ktere so sedaj last ptujskih minoritov. Hodila je toraj na Hamre k sv. maši. Nagovarjala je tudi graščaka, naj vendar enkrat gre v cerkev, molila je za njega, naj bi postal tudi on pobožen, a vse za¬ man, bil je le še predrznejši ter imel je ženo le kot sužinjo. Ni ji dopustil več v cerkev za¬ hajati. Žana pa se je vdala v božjo voljo ter je s pobožnimi zdihleji in molitvijo doma na tihem nadomestovala. Grof pa peneč se jeze premiš ljuje, kaj neki bi se žena spovedovala. V svoji temni brezveri da poklicati ponižnega patra pred se, se mu prilizuje, darila obeta in ker nič ne opravi, mu s silo preti, naj mu vender razo dene, kaj neki se mu žena spovedava! Pobožni pater pa mu ponižno odgovori z besedami sv. Avguština: .Kar vem iz spovedi, vem manj, kakor to, česar ne vem". Grofa te besede tako razkačijo, da pobožnega patra s silo od sebe iztira. Približevala se je velika noč, žalost je obsegala dušo žene ker ni smela iti molit Jezusa v grobu ležečega, še večja žalost pa, ker ga ni smela v svoje srce prejeti. Na velikonočni praz¬ nik odišel je grof namesto v cerkev na lov. Žena ojači se, ter hiti preko gričev med tem ko grofa ni bilo doma, na Hamre k sv. maši, pre¬ jela je tudi sv. zakramente. Ko pa grof pride z lova domu in ne vidi žene nikjer, vpraša slu¬ žabnika, kje da je. On odgovori, daje odišla na Hamre k sv. maši. Grof nagloma ukaže konja osedlati, ga zajaha, ter v brzem diru drvi na Hamre. Ravno je bilo povzdigovanje, ko pred cerkvenimi vrati konja ustavi, ter o groza! v svoji peklenski jezi in togoti pobožnega patra pov- zdigajočega presv Rešno kri pred altarjem, ustreli. Konj se strela ustraši ter zbeži z grofom vred, da nihče ne ve kam, a konj se je vrnil še le tretji dan sam s popolnoma raztrganim sedlom na Turniše. Od grofa pa se nikoli ni več slišalo, kje da je, ljudje so rekli, da je živega peklenšček vzel. V tistem trenutku pa, ko je Ib zakaj se je zgodilo? Morda li res zaradi jezikovnih naredb na Češkem ali zaradi poga¬ janj z Ogrsko? Ne! To so le krinke, pod kate¬ rimi skrivajo zviti Nemci vse druge namene in nakane. Naravno je bilo, da so se Slovani začeli vzbujati in se gibati. Spoznali so Nemci, da čas njihovega go- spodstva vendar le poteka. — Zabolelo jih je to neznosno. Jeli so se zvijati kakor se zvija jeznoriti otrok, ki hoče po vsej sili, da se mu naj bi dala svitla zvezdica raz neba. Tulili so ko besni volkovi, razgrajali in skušali prav po otroško s krikom in vpitjem doseči oziroma ob držati nadvlado in gospodstvo nad potrpežljivimi Slovani. Pa čim bolj so se zvijali, vpili in raz¬ grajali, čim bolj so v svoji drznosti Slovane bla¬ tili in psovali, tem bolj približali so se Slovani drug druzemu. Slovanska večina v parlamentu pod vodstvom slovanskega predsednika, prva, če tudi le šele senca slovanske prihodnosti, bila je vzrok vsem pomenljivim avstrijskim dogodkom preteklega leta. Ti dogodki pa gotovo niso bili navadni, brez posebnega pomena in zaradi tega tudi vzrokom teh, v prvi vrsti slovanski vkupnosti, nikakor prenagleno ne pripisujemo prevelike važnosti in previsokega pomena. Zraven te pomenljive zgodovine slovanske v preteklem letu, spominjamo se lahko tudi ve selih dogodkov, ki so velevažni sosebno še za slo¬ vensko zgodovino. Da-si so časi tako resni in je nam Slovanom tako potrebno na vse strani zelo opreznim biti, se je domači prepir posebno na Kranjskem čedalje bolj širil. — Vseslovenski shod približal je nasprotne si duhove. Storjen bil je prvi korak miru in sprave. Res se niso misli in želje, sprožene na tem shodu, takoj vresničile, a misli so vendar le ostale in se čim bolj vresničujejo, in z veseljem se spominjamo in se bomo spominjali leta 1897., v katerem so si začele slovenske nasprotne stranke podajati roke ter spoznavati, da je domači kreg in prepir le v našo škodo, pa v korist nasprotnikov. Pa tudi v drugem oziru lahko trdimo, da Slovenci v preteklem letu nismo nazadovali temveč še dokaj napredovali. — Koroški Slo¬ venci priborili so si prvič svojega zastopnika. — Primorska ga je sicer ravno letos izgubila, a ta izguba, da si nam je bila grozno skeleča rana, bila nam je vsaj deloma zadoščena s tem, da se je primorsko slovensko ljudstvo vsled te iz gube zelo zavedlo in pokazalo svojo narodno zavest tako odločno, da smo morali iznenadeni strmeti nad neustrašenostjo, v katero smemo staviti vse nade. Z veseljem toraj lahko trdimo, da je vendar le boljše in ne slabše in še dokaj zadovoljni se smemo od leta 1897. posloviti. — Ta zado¬ voljnost pa nas ne sme omehkužiti, temveč pri¬ praviti se moramo na nove burne borbe, ki nas gotovo čakajo v novem letu. Skušnja nas uči, da le s združenimi močmi in složnostjo moremo kaj doseči proti Nemcem in drugim nasprotnim narodom. grof ta zlobni čin doprinesel, pogreznila se je graščina in vsa grajska poslopja sč služabniki in z vsemi dragocenostmi na Turnišah. Samo grofica je bila rešena, ker je bila ta čas v cerkvi. Prišedša domov ne najde več graščine; hitro razproda zemljišča, z denarjem pa gre na svojo pristavo v Pobrež pri Ptuju, ter z istim postavi tam graščino, ktera se vsled tega še dandanes imenuje Turniška graščina. Živela je še mnogo let tam pobožno, zadovoljno in veselo. Tako se govori od ust do ust in rod pusti rodu to v spomin na davne čase. To je more biti le pravljica, ali mogoče tudi, da je kaj res' niče na tem. Pozna se še prav dobro, kje je" bil ribnjak, zraven je bil z velikim drevjem ob rasten gozd, kterega so imenovali vedno „zve rinjak”. Malo nižje je precej visok holmček pira midne oblike, kteri spričuje, da je bil vrt na njem in morebiti vrtna hišica. V zemlji na okolu najde se vedno dosti starega železja, ključavnic zapahov, ključev, ilnatih posod, itd. Lastnik zemljišča od nekaj tega prostora, naletel je na precej veliki obok, kterega malta se tako vkupe drži, da ga ni mogoče odkrhniti, pod obokom Kar je slovanska vzajemnost v velikem, to naj bo slovenska vzajemnost v malem. Padejo naj vse zaveze, ki ločijo posamezne j stranke, pomislimo, da imamo najprvo priboriti si neodvisni obstanek in otresti neopravičeno gospodstvo tujih nasprotnikov in da se potem nemudoma lotimo gospodarskih vprašanj. — Hudi boj in pa veliko dela nas čaka. Delati pa moramo vsi, ako hočemo biti kos svoji nalogi. Ne zanašajmo se samo na naše poslance. Pri najboljši volji in moči ti vsega storiti ne morejo, posebno ne, če mi s domačim kregom vzadi po¬ diramo, kar oni spredaj postavljajo. Podpirajmo jih z delom, vsak po svoje; posebno naloga časni karstva je, delati, agitovati, učiti, probujati in vsak strankarski kreg v kali uničevati. Ako bomo složni in' skupno delovali, ne bo ne slo venska in ne slovanska vzajemnost le senca, in ko zopet leto poteče, bomo še veselejši zrli nazaj in še z večjim prepričanjem bilježiii in prerokovali. „ Domovina” ostala bode tem načelom tudi v prihodnje zvesta. Nje namen je bil in ostane buditi, 'bodriti in vabiti k narodnemu delu. Da je to pravo vodilo, pokazala so minula leta. Daši je bilo mnogo pelina za to delo, nevstrašeni vendar smo sukali pero za pravico in blagor našega naroda. Veliko je delo, ki čaka slovensko časopisje v prihodnosti,' in da se nam bode me¬ talo mnogo polen pod noge od nasprotnikov in oblasti, na to moramo biti pripravljeni posebno obmejni Slovenci. A vse premaga vneta navdu šenost, posebno še, če je gotovost, da je istih misli tisoče in tisoče zavednega naroda. „ Domo¬ vina” pa bode posvečevala svoje predale posebno še gospodarskemu vprašanju. To je za Slovence najnujnejše in najbolj pereče vprašanje. Vse po- j litične pravice nam nič ne koristijo, če smo re¬ veži in tlačani tujcu kapitalistu, ki izkorišča moči našega naroda za boro mezdo, on pa spravlja tisočake. Težavna je naloga, ki si jo stavimo, treba nam je popore in krepila, zato pa upamo trdno, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji dopisniki in duševni podporniki ter da ti zvabijo še dru¬ gih sil za sotrudnike našemu listu. Pričakujemo pa tudi, da naročniki store svojo dolžnost in pridobijo še novih. Mi nimamo nobenega stanu, nobene stranke, ki bi se principijelno potegovala za list in širila načela, katera zastopamo, dasi imamo sovražnikov mnogo in to celo tam, kjer bi jih najmanj pričakovali. Vsak, ki je naš privr¬ ženec, postal je samovoljno, postal, ker se je prepričal, da delamo pošteno, nesebično in skr¬ bimo, da bi zadostili zahtevam sedanjega časa, kot časnikarji, pa tudi kot verni katoličani in dobri narodnjaki. Zato se obračamo do teh vrlih naših prijateljev, naj oni vpeljejo agitacijo tam za naš in njihov list, kodar vidijo, da se agituje in deluje brez vzroka proti nam in listu in mi storili bodemo svojo obljubljeno dolžnost, „Domovina“ izhajala bode kakor dosedaj vsaki petek v tednu in stane 3 goldinarje za celo leto, 1 gld 50 kr. za pol leta in 80 kr. za četrt leta. Naročnina plačuje se naprej. pa je votlina, v kterej je nekaj rahle prsti. Tu pa tam se znajde kamenje v zemlji. Stari ljudje še tudi pripovedujejo, da je bilo mnogo sveta ali zemljišča vkupe in v starem katastru se tudi vidi, da je bilo še precej zemljišča pod edno last, a sedaj je vse razkosano in mnogo posest¬ nikov poseduje sedaj ta zemljišča. Vse kaže, da bi na tej pravljici znalo kaj istine biti. Mogoče bi se v kakem starem arhivu kaj v tem našlo, pri minoritih v Ptuju ali v deželnem ali v graščinskem Turniškem. Prosimo, naj bi se kak slov. pisatelj, kakor preč. gosp. Slekovec o tem potrudil, ter nam o Turniškem gradu pri Sesteržah poročal kaj več če mogoče. Bog zna, kaj vse bi se tukaj odkrilo, kar že morebiti mnoga stolotja krije mati črna zemlja, ko bi se preiskavalo, kakor na primer pri Ptuju. Kličem toraj na delo, da bodemo se tudi mi ponašali, da imamo kaj iz naših krajev v dež. muzeju. Želeli bi še ob novem letu, da se nam i število naročnikov v prihodnjem letu pomnoži vsaj na 3000. To bi bila igrača doseči, če se naši prijatelji le malo ganejo. Vsim starem in novim naročnikom pa srečno novo leto! V pravi luči. Prav od blizu in tudi tedaj še v pravi luči si je treba ogledati Velikonemca, če ga hočeš prav spoznati. Nam nasproti vedno na stališču večvrednosti od nas, vedno kriči, da se mu godi krivica, kedar in kjerkoli drznemo si mi v do¬ mači deželi na prirojenih tleh iskati svojih,j>ra- vic in tiste povdarjati ter dejansko izkoriščati. Ta pesem se čuje vedno pri nas in jo je slišati tudi dan na dan po deželah, ki so bile nekdaj združene pod krono sv. Vaclava, po današnji Češki, Moravi in Šleziji. Kdor edino le nemške velike liste prebira, bi si mislil, da so Cehi hu¬ dobni in malopridni del prebivalstva, ki uboge Nemce po omenjenih pokrajinah povsod zatirajo, preganjajo in ob steno pritiskajo, kjer se le dva snideta. V resnici je pa ravno narobe res! Vse kakor pri nas. Čehi ne zahtevajo nič več nič manj, kakor edino le to, kar jim gre po božjih in človeških postavah; oni zahtevajo pravice češkemu jeziku po uradih in in v javnosti, pov¬ sod, kjer prebivajo. Nemci se pa temu upirajo, rekoč: Tu prebivamo tudi mi in mi, ki smo sicer od vas večvreden narod, imamo pa vendar to lastnost, da se slovanskih jezikov ne moremo naučiti, ker nam ne gredo v glavo! Kje je toraj, vprašam, večvrednost in kje manjvrednost med narodi? Nam zdi se vsaj, da večvrednost ne obstoji v večji ali manjši grabežljivosti in nenasičenosti gledč ptujega svetš,, kterega so Nemci do sedaj že veliko Slovanom ugrabili, — le ozrimo se na sever na poljski pokrajini Poznanjsko in Gne- zenjsko, dalje na Pomeransko, na jugu na Srednji in Gornji Štajer, na Pusterško dolino v Tirolah itd., kjer so še dandanes slovanska imena kra¬ jev z nemškimi pritiklinami žive priče in ne- utajljivi grobovi slovanskega nekdanjega prebi¬ valstva — temveč, da tista izvira iz večje ali manjše inteligence tega ali onega naroda. Inte¬ ligenca človeška, toraj tudi ona celega naroda sodi se pa po tem, kako se ta in oni uči, in ne kako on svoje sosede zatira in jim zemljišče za zemljiščem, deželo za deželo ugrablja. Da, pri živem Bogu, če bi se inteligenca po tem sodila, bi bili pač Nemci prvi narod na svetu, kajti v tem in kar je še dalje s tem v zvezi, so res mojstri. Kdor ne verjame, bere naj le poročila o nemški kolonijalni politiki v Afriki, v deželi Kamerun, kjer uže več let kulturo zamorcem na tak način vcepljujejo, da so steze nemške omike povsod z zamorsko krvijo zaznamovane. Vkljub temu, da so dobili kot veliki narod, v Kamerunu nekaj odduška za svojo razteglji¬ vost, vendar še vedno trdijo, da imajo premalo prostora doma, da se bo treba prej ali kasneje ozreti po ptujem svetu, kajti „das Vaterland muss giosser sein!” In kaj mislite, kam so obrnili svoje požrešne oči? Nikamor drugam, kakor na — Rusko. Ruse hočejo pregnati iz predavnih svojih sedežev in se sami ondi naselit. Na Dunaji izhajajoča velikonemška „0itr deutsche Rundschau”, organ zloglasnega politič¬ nega pretepača Schbnerer-ja, piše v svoji štev. 344, od 15. dec 1897, sledeče: „Največje vpra¬ šanje med narodi dandanes ni orijentalsko tem¬ več nemško vprašanje! Nemci so podobni vodi v kotlu, ki nima duška. K temu se nemški narod čudovito hitro množi in število novoro¬ jencev leto na leto zdatno presega število onih, ki so se izselili ali pa so pomrli, tako, da se je nemški narod v teku 25. let za 14 milijonov duš pomnožil. Če pojde v tej smeri dalje, kam z ljudmi? Stara in dosedanja domačija vže sedaj ne zadošča, kaj še le v teku časa. Prišla bo doba, ko bo jela ta nemška voda v kotlu brez duška vreti in bo kotel raznesla. Tak nad vse kreposten, kakor je nemški narod, dobro ve, kje ga čevelj žuli in tudi ve za pomoč proti taki stiski, toraj bode tudi vedel, kako si poma¬ gati. Ne bojte se, da bi morda lakote umiral, kedar ga domača tla ne bodo mogla več rediti, o ka, še? Za meč bode zgrabil in dvignil se bo da s. pridobi novih dežela Kam in kje? Kotel ^ tiSU Strani ' ki6r j« najslabeji, najtanji in ta stran je obrnjena proti slovan- s emu iztoku. Ondi je za naše nemško bo¬ doče gospodovo sedaj že vse kakor nalašč, da si ugodneje prilike niti želeti ne moremo. Ruske države in njegovega barbarstva se sicer bojimo, nikakor pa ne ruskega naroda. Osoda, ki nam je bila do sedaj vedno mila, je tako hotela, da je Bog na edini slovanski narod, ki bi bil zadosti močan, da bi si sam odločaval svojo usodo, na ruski narod, vže pozabil, še preden se je ia zavedal, da je na svetu. Vsa naša (nem¬ ška) sporočila popotnikov, trgovcev in narodno --gospodarskih mož so v tem jedina, da današnji Rus ni več tak, kakor sta bila njegov ded in praded pod Aleksandrom I. in Nikolajem I. Ruski kmet bliža se, dasi tudi ima najro- dovitnejšo zemljo na svetu lastno, odkar so ga oprostili, polagoma, v teku sedanjega desetletja pa že prav brzih korakov dobi, — ko mu bo jela lakota trkati ob duri. Letos n pr. je bila jako slaba letina po staroruskih okrožjih; haska, nemškoruska, poljska in maloruska okrožja so se pa dobro obnesla. Od kod to? Je li res vse to le edino od vremena odvisno? O kaj še! Na človeku je ležeče, ako se ta namesto k polju k žganju obrne, da se potem po lenobi in malomar¬ nosti omamljen, naposled v oderuhovih rokah zaduši. Staroruska posestva imajo takozvano črno zemljo, najrodovitnejšo prst na vsem božjem svetu in vendar so dandanes Starorusi vže sko¬ raj povsem berači. Vse sili zlasti v najnovejši dobi v mesta, ki vsled tega silno naraščajo, ž njimi vred množi se pa tudi najsiromašneji pro¬ letariat — strah in groza bodočih let —-, kte- remu se le redko kedaj posreči vzpeti se do malega meščana. Ruski narod te vrste nima nikake bodočnosti, kajti postaral se je že, preden se je pravo za pravo zavedal svoje mla¬ dosti. Kaj pa bode vsled tega iz opuščenih ro¬ dovitnih ravan, iz česa se bode sestavljal tako- zvani srednji stan po mestih, in od kod bode zajemala država svoje moči? Okoli Poljakov, ki so se v prestani tugi in velikem zatiranji vtrdili in jih je sedaj smatrati za nekako jedro, zbira se in sili dalje proti S^arorusiji — polagoma seveda — nemška naselbina in si kolikor toliko mehko postilja. Po ruskih mestih je srednji stan vže sedaj večinoma nemške narodnosti in to niso morda Židje, temveč pravi pristni Germani. Celo v Petrogradu in v Mokvi ostane nemško jedro, ako odštejemo sprijeno in zanikamo gospodo in pa postopače. Velika sreča za nas Nemce je bila tudi, da so odpravili univerzo v Dorpatu. Iz teh ve likih šol dobivala je Rusija svoje najboljše urad¬ nike in častnike; bili so to nemški mladenči iz baltiških pokrajin, ki so, dasi nemške krvi, ven dar ruski državi v ruskem smislu služili. Sedaj ko v Dorpatu ni več univerze, se nemški mla denči namesto k vedi rajši obračajo k obitniji so vsled tega krepka zaslomba srednjega stanu in ostanejo Nemci. Rusija je podobna človeku, ki sedi na veji na drevesu in si jo spodrezuje. Kaj čuda. če se bo ta veja prej ali kasneje odkrehnila in človek bo zletel na tla. Še bi se dalo ustaviti, kar je vže dandanes za neupogljiv zakon narave lahko smatrati — namreč propad Rusije, če bi tej državi zopet vstal kak Peter Veliki, ki bi se edino le ž njo in njeno notranjo politiko pečal in to najmanj pol stoletja. Dokler bode pa Rusija sama vase zaljubljena kot velika država in svoje oči vedno le na zunaj obračala, za notranje svoje zadeve se pa prav nič ne pečala, se pa tega ni nadjati in danes ali jutri cepnila nam bode ka¬ kor zrela tepka v naročje. Da bi se ji ravno se daj porodil Peter Veliki, ki bi državo pred vsem na znotraj v red spravil, ni prav nič upanja, kajti sedanji car se ne bo nikdar odpovedal ve liki svetovni politiki in to je dobro za nas. čim¬ dalje bo ruska država na znotraj še propadala, tem huje bo oslabela, in tem bolje bo za nas, kedar pride doba, da pri nas kotel poči in ve¬ likega ilovnastega orjaka zdrobi. Da smo mi močneji del, to je vendar celemu svetu znano in vže ni več daleč doba, ko bodo črnobelorudeči stebri nemške državne meje ob Uralu stali, po veliki Sarmatski planjavi pa, kjer se sedaj kla¬ tijo tolpe beračev, bodo milijoni nemških kmetov svojim otrokom bodoča domovja stavili." Ali ste jih slišali? Taki so! Po lepi in plo¬ doviti Rusiji cede se jim toraj sline in vže sedaj mislijo na to, kako bi si jo pridobili v last, on- dotne Slovane pa podjarmili, da bi jim potem hlapčevali. Tolaži nas misel, da vse to ni nič diuzega, kakor „pobožne želje" lačnih Veliko- nemcev, kterim je domačija okoli Berlina presi- romašna in se s poželjivim očesom okoli ozirajo, kje bi se dal kak kos zemlje lastnikom po sili vzeti, nakar bi zopet takoj glas zagnali, če bi se Rusi takemu nesramnemu nasilstvu protivili, da jih Rusi zatirajo. Mi se sploh v to na bomo vti¬ kali, ker smo prepričani, da jim bodo Rusi že sami kos, kedar pride čas zato in da jim bodo pretipali okostje, kakor se jim spodobi. Potrebno pa se nam je zdelo, sedaj ko Nemci po vseh voglih kriče, kako da jih ves svet zatira, pri¬ žgati luč, da si jih lahko vsak dobro ogleda, kakšne vrste ljudje da so to, in na kteri strani bi se dalo o zatiranji govoriti. Celjske novice. (Občni zbor „Zveze slov. posojilnic") vršil se je dne 29. t. m. v Celji. Zastopanih je bilo 36 posojilnic. Predsednik g. Mihael Vošnjak pozdravi navzoče, konštatuje sklepčnost in otvori zborovanje. O prvi točki: Poročilo o delovanju „ Z veze slov. posojilnic" in letni račun, govori in poroča sam predsednik. Letni račun za leto 1896. kaže 1237 gld. 88 kr. dohodkov in 1235 gld. 50 kr. stroškov. Pri tej točki vname se posebno živahna debata v katero posežejo gg. Dragotin Hribar, prof. Kožuh, dr. Ivan Dečko, Pavel Simon, Ivan Lapajne, dr. Sernec in predsednik sam. Govorilo se je o namenu „Zveze slov. posojilnic", posebno z ozirom na novo zadružno postavo in nalogi, ki čaka „Zvezo slov. posojilnic", da si ohrani ugled, katerega si je priborila. Ker se je delo pri zadrugi tako pomnožilo, da ni mogoče ga le mimogrede zmagovati, sklene občni zbor nasta viti stalnega tajnika in pooblasti odbor, nasta¬ viti ga z letno plačo do 1200 gld. Posojilnice bodo tako lahko vedno nadzorovane in se jim bode dajal primeren pouk o poslovanji, kar je nepre¬ gledne važnosti pri posojilničnem poslovanji. -- Revizorji gg. Ivan Lapajne, Pavel Simon in A. Endlicher poročajo o izvršenih revizijah posojil¬ nic, kar se vzame na znanje. — O točki „Načrt nove zadružne postave" bila je zopet zelo ži¬ vahna debata. Posegali so vmes z raznimi na¬ sveti in kritikami gg. Mihael Vošnjak, dr. I. Dečko, dr. J. Sernec, A. Endlicher in Dragotin Hribar. Sprejme se predlog gosp. predsednika Mihael Vošnjaka, da se sestavi peticija na državni zbor, v kateri „Zveza slov. posojilnic" izreče svoje pomislike in korekturo dotičnemu načrtu zakona in da se v prepisu ta peticija pošlje tudi drugim slovanskim in nemškim zavezam poso jilnic. — V novi odbor izvolijo se naslednji go¬ spodje: Mihael Vošnjak, predsednik; dr. Ivan Dečko, dr. J. Sernec, Fran Lončar, dr. J. Vrečko, Ivan Valenčič, prof. J. Kožuh, dr. A. Kraut, od¬ borniki. —■ Posebnih predlogov ni bilo in zboro¬ vanje se zakluči ob 1. uri popoludae. (Okrajni šol. svet celjski) je v svoji zadnji seji dne 17. dec. t. 1. vzel na znanje uradne do¬ pise (med drugimi tudi to, da je na štirirazredni ljudski šoli celjske okolice dovoljena paralelka), priporočal def. podučit, gdč. Ter. Kordiš v ime novanje za učiteljico, prov. podučitelje g. Al. Šmid, Iv. Tratar in gdč. M. Premšak pa za de finitivno nameščenje na svojih mestih; priporočal nekega g. nadučitelja, da se mu podeli starostna doklada; rešil nekaj računov kraj. šol. svetov, kazenskih preiskav, ter poprosil vis. c. kr. dež. šol. svet, da se pomožni učitelj celjskega gla¬ varstva v smislu § 2. substitucijonskega nor¬ mala nastavi le za celjski šolski okraj. (Imenovanje.) Visoko c. kr. nadsodišče v Gradci je pravnega praktikanta pri okrožnem sodišču v Celji, g. Gustava Rostok, imenovalo c. kr. avskultantom za Štajersko, Kranjsko in Koroško. (Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) ima v nedeljo, dne 2. januvarja 1898 ob 10. uri dopoludne v celjski okoliški šoli svoj ' letni glavni zbor s tem-le dnevnim redom: 1. Petje. 2. Zapisnik, 3. Društvene zadeve. 4. Poročilo tajnika o društvenem letu 1897. 5. Poročilo bla¬ gajnika o društvenem letu 1897. 6. Volitev treh pregledovalcev društvenih računov. 7. Volitev odbora za leto 1898. 8 Določi se društvenina za leto 1898. 9. Določijo se časniki in knjige za bodoče leto. 10 Iz naše vprašalne skrinjice 11. Nasveti. Tovariši in tovarišice, da se snidemo polnoštevilno! To upa in prosi odbor. (Opera „Trubadur“.) Slavno slovensko ob¬ činstvo še enkrat opozarjamo, da se bo sigurno dne 6. jan. na praznik sv. treh kraljev pela v „Na- rodnem domu" prekrasna opera „Trubadur“. Da je ta opera res izvanredni duševni užitek pove dejstvo, da se je v ljubljanskem gledališču v tej sezoni že dvakrat predstavljala, a vselej je bil obisk tako mnogobrojen, da se zadnji dan niti vstopnic ni več dobilo. Tem večje zanimanje pa še mora zavladati med nami, ki imamo doma tako redko priložnost kaj umetniškega videti in slišati. Komur vsebina opere ni znana, kar pa je za splošno razumljenje potrebno, opozarjamo na kratek zapopadek ,v št. 47 „Domovine“ z dne 19. novembra tega leta. (Narodna čitalnica v Celji) priredi te¬ kom predpusta sledeče veselice in zabavne ve¬ čere: 1. Silvestrov večer dne 31. grudna 1897 s petjem, igro in telovadbo. 2. Operno predstavo „Trubadur“ dne 6. prosinca 1898. 3. Sijajen ples dne 16. prosinca 1898 4. Družbinski večer s plesom dne 6. svečana 1898. (Nemško pobalinstvo.) Graški profesor Aurelij Polzer klatil se je z Francem Wosch- naggom mlajšim iz Šoštanja letos po Solčavskih planinah, ter je ž njim skupaj načečkal v spo¬ minske knjige v Lučah in Solčavi razne nem- čurske nesramnosti, žaleče slovensko narodnost; pri omenjeni priliki je Aurelij Polzer tudi pri Kristijanu Germelu vulgo Šturmu v Solčavi vni- čil podobo profesorja Janeza Frischaufa, s tem, da je napravil s črnilom čez podobo debel križ in začečkal zraven psovko „windischer Jud". Zadeva se je naznanila kazenskemu sodišču v Gornjemgradu in to je Polzerja zarad tega ne¬ sramnega pobalinstva obsodilo dne 21. decembra na 15 g’d. kazni, oziroma tri dni zapora, plačilo odškodnine po 1 gld. in vrnitev stroškov kazen¬ skega postopanja. (Vlečene številke efektne loterije „Kat. podpornega društva v Celji.) 1117, 5680, 8769, 9163, 6252, 9777, 1873, 4433, 2460, 8579. 6482, 3128, 6274. 3887. 8062, 2462, 2732, 7570, 2970, 2261, 2639, 8634. 858, 6967, 73. 6624, 2121. 887. 6523, 8260. 440, 4713, 4609, 2246, 8888, 1879. 6311, 5063, 9390, 5665, 1398, 8957, 6092, 4789, 9114. 957. 9876, 104, 3089, 5491, 7328. 5077. 2291. 3767. 7842, 2082, 7359, 5392, 2756, 954. 146, 9935, 8264, 8198, 3985, 3748, 7722, 7246. 9270, 281. 9232. 0691. 3890. 2726. 8566, 7885' 569, 3307, 1440. 2133, 1915. 7656, 1874. 1953, 5979, 3532, 3802, 2935, 8712. 1770. 8737, 9430, 7915, 447. 4114. 5407. 5833, 7512, 6319, 6850. 5380, 8844. 5947, 1635, 6745, 431, 3669. 9025, 8416. 926, 8638, 2976. 4756. 4401, 6541. 5597, 1779. 3154, 999. 6027, 4138, 3055, 4301, 503, 2132. 2325, 6441. 5690, 3117, 1323, 3211, 1276. 5549. 1480. 5940, 8423, 7999, 7860. 2909, 2350, 2423, 2382, 3015, 8549, 3423. 7994, 9309, 2793, 7489, 3568, 7793, 3357, 8760. 3920, 2259, 1330, 3264, 7401, 7902, 1697, 7758. 6125, 1376, 4279, 1743. 7617, 9927, 776. 265, 8978, 6353, 2710. 1286, 6151, 3319, 5171, 2915, 9661, 5002, 9060. 4123. 485, 9049, 2899. 7345, 1932, 5725, 8798, 2658. 8607, 7782, 2675, 577. 8070. 7927, 855, 1728. 219, 6376. 6980, 1788, 327, 4734, 9277. 4374. 5960, 4239. 9727, 2684, 7125, 6084, 600. 9869, 4105, 9710. 2237, 1865, 2179. 3271, 8809, 7411. 2466, 9568, 6167, 45, 5878, 163, 8630, 252, 2180. 629, 2243. 5220, 9167, 147. 7748’. 14-83. 344, 178. 5191, 292, 3049, 6323, 1427, 659, 8485, 8061, 5929, 578, 7432. 8849, 1399. 197. 5526, 7965, 4035, 94, 8501, 1663, 2197. 5326, 376, 7474. 6478, 3012, 7576, 5631, 5895, 8113, 9225, 5798, 242, 23, 3077. 667, 2029. 295. 463, 355, 7830, 1497. 195, 6233, (>79’ (5741 5.286, 4013, 9989, 1017. 2965. 386, 8431. 3004, 7665, 3436. 1029, 3570, 9641, 19->4. 8363, 5714, 4368, 3705, 1407. 1363, 7563. 6439. 3358, <»407, 9286, 7814. 3831, 1464. 2381. «23, 2814. 308, 3129, 9310, 7145, 9788, 7052. 3445, 2055, 2027, 3195, 8400, 8197, 8523, 2111. 93, 2205. 54, 4839, 2353, 9949, 3003, 7110, 8240, 427, 1903. 8205. 4900, 175, 5452, 8780, 8590. 3921. 552, 5543, 7517. 8701. 1006, 0000, 1848. 2720. 9000, 8562, 5470. 8, 9650, 5980, 28. 4227, 5173, 5945, 090, 6954, 2304, 0807, 3029, 2598',' 5800. 1034, 5500, 8810. 3783, 2975. 933, 3800, 391. 478. 3005, 8020, 408, 420, 8329 3231. 453, 410, 134. 5334. 2273. 5, 217 9693, 8150. 48, 5305, 207. 5852. 8493, 8300 275. 180, 255, 99, 2700, 7977, 4271, 1032 414, 0443, 1590, 50, 925, 6933, 2141, 1021 15, 8011, 8704. 12. 5299, 370, 5290, 9902 458, 173, 8872, 8287. 390. 7955, 8174, 5817 235, 5059. 2757. 7892. 209, 584, 304. 8825 124! 3131, 7735, 231, 4082. 980, 4899, 7962 5787, 7778. 574, 9221, 1904. 2860, 1304. 575 7505, 1811. 340, 939, 7200, 7285. 313. 3403 2570, 6706, 2763. 1709, 191. 8483! 5295, 193 0702, 9986. 5617, 8233. 50, 4273. 9188. 3142 387, 7159. 4637, 1735. 1052. 9755, 349, 935 7441. 1772, 0943, 7102, 4024. 5143, 137, 2304 8492. Spodnje-štajerske novice. (Štajerski deželni zbor) snišel se je v torek dne 28. t. m. k prvemu zasedanju. Kakšni bodo vspehi, ne moremo še sedaj govoriti; da pa bo dela dosti, ve vsakdo. Saj nam je odsto- pivši dež. glavar Wurmbrand mnogo razvlekel, kar bo treba zopet vrejati in pospravljati. Zbor otvoril je deželni namestnik Bacquehem ter raz¬ vil načrt za bodoče sklepanje. V programu so: podržavljenje deželnega gimnazija v Ljubnem, priprave za ustanovitev gozdarske srednje šole, odprava mitnic na ogrsko-štajerski meji. Nato je predstavil novega dež. glavarja grofa Attemsa, ki je v daljšem govoru razvijal svoja načela za bodoče delovanje. Na to se seja zaključi. Pri hodnja seja bode po novem letu. (Duhovniške premembe.) Župnijo pri Sv. Vidu pri Valdeku dobil je ondotni provizor č. g. Friderik Repolusk. Dvorni kapelan lavantinskega škofijstva č. g. Jožef Majcen imenovan je du¬ hovnim svetovalcem. (Učiteljske premembe.) Podučiteljicam v Dobju, okraj Kozje, nameščena je gdč. Ana [Hro¬ vatin, učiteljica v Lazaretu v Istriji. (Osobna vest.) G. dr. Franc Majciger ime novan je sekundarnim zdravnikom za maribor¬ sko bolniščnico. (Imenovanje) Poštnim cficijalom v Gradci imenovan je g. Ivan Cmerešek, dosedaj asistent ravnotam. (V Šmartnu v Rožni dolini) umrla je po dolgi bolezni dne 25. grudna t. 1. Mica Hrašan vulgo »Spodnja Hrašenca". Pogreb bil je 27. t. m. Nešteta množica udeležila se je zadušnice in sprevoda na pokopališče, kjer se je izročilo truplo materi zemlji. V mnogih očeh igraia je solza, ko se je jela zgrinjati brezčutna zemlja nad drago pokojnico. Saj je dobila gotovo zaslu¬ ženo plačilo v nebesih, zakaj rajna Hrašenca bila je vstrajna gospodinja, vzorna mati in iskrena kristjana. Škoda vrle žene, a božji ukrepi so nam zemljanom neumljivi. — Bodi jej zem¬ ljica lahka! (Sv Peter v Savinjski dolini.) Od tam po¬ ročajo obširno, kar pa zbok prostora ne moremo sedaj priobčiti, kaka nezadovoljnost in pravična jeza je zavladala med ondotnimi še res narodno mislečimi in značajnimi prebivalci. Lenko-paša imel bi že bil meseca novembra odložiti župan sko oblast ter razpisati nove volitve. Tega pa ni storil, ker so baš tačas slovenski možaki za¬ čeli spregledavati, da je malo vzornega, kar je ta župan v svoji dobi v občinsko škodo učinil ter bi ga bili seveda s kratka odslovili. A Lenko ljubi svojo „republiko" ter bi se tako nerad vzdignil raz županskega stolčka. Samovoljno opustil je razpisati 'volitve, da si pridobi med časom dosti pristašev, da si vtrdi z nova sta¬ lišče zase. Pri izbiranji potrebnih sredstev seveda, ni baš rahločuten. Značaje svoje vrste — omah¬ ljivce, beznačajnike in enako samopašno svojat pridobiti si zanaša z obljubami na klobase, s smodkami in „šnopsom“. To vam je prebrisan kozlar med kozli. Pomoli le čašico žganja — in ljudje opisane vrste drve za njim, bodisi tudi v — prepad. Ker pa hvala Bogu ne prevlada število takih petolizcev res značajnih in brižnih možakov, skrbi ga seveda najhujše, kako si te zviti za svoje orodje. Za sladke besede, obljube, smodke in „šnops“ ne marajo, temveč stavijo le kot jedini pogoj za sprijaznenje — njegov odstop od županstva. Kako natanko ima naš »paša" take značajne možake »notirane". Vsa tri leta svojega županovanja jih niti pogledal ni, niti jim odzdravljal. Kako pa sedaj skrivi svoj sicer nevpogljiv hrbet — ter jih prvi pozdravlja, no v žepu gotovo napravi figo. Tudi to ne omehča slovenskih zavednežev. Nadejamo pa se, da se tudi zapeljani volilci do dne volitve streznejo njegove pijače, da uvidijo, kako podlo in sramotno je tako lizunstvo, barantija s svo¬ jimi slovenskimi dušami za nemčurskega malika. Sram vas bilo! (V Št. Pavel v Savinjski dolini) pride za zdravnika g dr. Kamilo Bohm, Slovenec, rodom iz Rudolfovega na Dolenjskem. Mladega zdrav¬ nika hvalijo na kliniki v Gradci, kodar sedaj posluje, kot (ako vestnega zdravnika. Lepa pri¬ dobitev na zdravniškem polju za Savinjsko dolino. (Šaleška čitalnica v Šoštanji) vljudno vabi k XVI. rednem občnem zboru, kteri se je določil na dan 3. januvarja 1898 ob 4. uri popoludne z navadnim vsporedom. (Premeščen je) na svojo željo gospod A. Svetina, c. kr. notar v Gornjemgradu v Pliberk na Koroško. (V Vojniku) dobi sedaj po prizadevanji načelnika kraj. šol. sveta, g. župnika, na slov petrazrednici vsak dan 150 otrok toplo kosilce in sicer v šoli. V prostrani telovadnici napravile, j so se mize in postavil se je kotel, v katerem žena šolskega sluge vsak dan pripravlja okusno kosilce tem lačnim želodcem. Kosilce ne dobe samo ubogi, ampak tudi premožni, ako njih sta- riši vložijo kaj živeža ali denarja. Tako je vsem pomagano in otrokom se ni treba klatiti po krčmah, kjer se mnogokrat pohujšujejo, pa tuji jim ni treba zapuščati šolskega poslopja, kar je posebno v grdem vremenu prav ugodno. Tudi na drugih šolah bi se taka naprava priporočala. — Pogorela je na božični večer v vojniški oko¬ lici posestnica Ter. Pristovšek p. d. Gradišnik. Ogenj nastal je na neznan način v podstrešji. Le veliki delavnosti sosedov se ima posestnica zahvaliti, da ji ni zgorela nova, blizo hiše stoječa pristava. Trška požarna bramba pa je v znani svoji gorečnosti prišla, ko so kmetski fanti že sami rešili, kar se je rešiti dalo. (Iz Brežic) Naš vodja okr. glavarstva g. Julius pl. Vistarini pa zna napeljati vodo na svoj mlin. Zdaj se je pohvalil v „Tagespošti“, kaj je vse storil, da reši užitninski zakup breš¬ kega okraja privatnega podjetnika. Pa lastna hvala nima vedno vspeha. Res je poklical ta g. kakih 10 udeležencev v svojo pisarno in se do- I govoril o gori navedeni zadevi, a to takrat, ko I je g. finančni nadkomisar Mollan imel podpisanih že 31 udeležencev, to je večino za to. Vsa za¬ deva pa je bila slabo premišljena, ker privatni zakupnik ima pogodbo, katera veže njega in pa erar ravno tako, da se zamore le cel užitninski okraj ne pa posamezne občine odpovedati in vsled tega tudi ni bilo mogoče brežke občine izluščiti iz te užitninske skupine in je podjetnik g. De¬ kleva v Gradci žugal s tožbo, če bi se krušila pogodba. Finančno ravnateljstvo v Mariboru je tudi takoj uvidelo, da bi tožba bila za erar neugodna in je skušalo stvar nekako potlačiti. Naš vodja okr. glavarstva pa porabi to priliko, da bi fiuanci dal toplo zaušnico, sebe pa dvignil na konja in se storil »obče priljubljenega", kakor to rad trdi. No ni vsak dan nedelja! (Odbor občine Slatina), političnega okraja Ptuj na Štajerskem, izreka v svoji seji dne 26. dec. 1897. državnim poslancem desnice svojo popolno priznanje za njih pravilno postopanje na¬ sproti surovostim in ostudnem divjanju poslancev levice v državnem zboru, kakor tudi zunaj istega. Odbor izreka častitanje predsedništvu državnega zbora, zlasti predsedniku vitezu Abrahamoviczu radi možkega postopanja, in pričakuje, da bode zveza med Slovani ostala trajna in nerazrušljiva tako zastopnikov kakor naroda v svrho izva janja popolne jednakopravnosti. Svojega držav¬ nega poslanca V. skupine, preč. g. Jos. Žičkarja ! poverja odbor o tem sklepu obvestiti parlamen¬ tarno komisijo desnice. (Okrajni zastop v Kozjem.) Cesar je po¬ trdil izvolitev g. Marka Tomažiča načelnikom in g. Franca Gučeka namestnikom kozjanskega okrajnega zastopa. (V kozjanskem okraju) opažati je hvale¬ vredno narodno prebujo, odkar obstoji „Gospo- darsko bralno društvo". Društvena bralna soba je po nedeljah in praznikih vedno polna ukaželj- nega ljudstva. Tudi med tednom zahajajo člani pridno prebirat mnoge slovenske časopise ter si izposojat lepih knjig. Sesebno med slovenskimi kmetskimi fanti oživelo je blago zanimanje. Tako sta ravnokar darovala dva mladeniča, Viktor Bevc in Jožef Kladnik, društveni sobi krasno sliko sv. Cirila in Metoda z napisom: „Sv. Ciril in Metod, oživita naš rod“. Prvi mladenič je po- _ dobo naslikal na platno, a drugi ji napravil prelep okvir. — Poroča se tudi, da sta zadnje tedne hodila po kozjanski okolici dva moža, ki sta se izdajala za tiskarja iz Celja in Ljubljane, v resnici pa je bil baje vodja socijalnih demo¬ kratov iz Celja, ki je ponujal med ljudstvo svoje brošurice. (Pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu) snu¬ jejo „Kmetijsko bralno društvo". Pravila pred¬ ložena so že namestništvu v potrjenje. (Od Sv. Jošta na Kozjaku) se nam piše, da je c. kr. orožnik Matevž Prah dne 10. de¬ cembra t. 1. pri sodnijski obravnavi celjski po¬ polnoma pogorel zaradi časti žaljenja tukajšnjega čast. gosp. župnika. (Ptujska nižja gimnazija.) Ta zavod vzdr¬ žuje dežela Štajerska. Ker pa je denarno premo¬ ženje deželne blagajne obnemoglo, začelo se je govoriti, naj se ta gimnazija podržavi. Misliti bi bilo, da bi se tega vsak deželan veselil, komur je mar, da si dežela kaj opomore za druge po trebe, koje ne moremo zvračati na državno bla¬ gajno. Toda nekdo se je našel, ki se kar trese pred podržavljenjem: nemški nacijonalci. Od vseh strani posegli so po svojih glasilih nasproti, češ, podržavljenje pomenilo bo za ta zavod poslo¬ venjenje. Bistrogledni in tankovestni so pa res ti naši Nemci. Ne zanikujemo, da se bo to prej ali slej z ptujsko gimnazijo zgodilo, a to po tir- jatvi sedajne dobe, potom potrebe in zakono- dajstva. Podržaviti ss bo moral ta zavod, ako ne preje, ko se povzdigne v višji gimnazij, a da se bodo znale — da, morale osnovati slovenske vsporednice, krivda ni slovenska ne nemška, temveč, ker nemških učencev na tem zavodu pač da ni. To je preroška nemška bistrovid nost, ki jih plaši in bega. (Bralno društvo »Edinost" v Središču) bode imelo dne 6. januvarja, t. j. na dan Sv. treh kraljev ob 7. uri zvečer v društvenih pro¬ storih (gostilne gosp, Šinka na kolodvoru) svoj občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo tajni¬ kovo ter blagajnikovo, običajne volitve in slučaj¬ nosti. K obilni udeležbi se vabijo vsi p. n. dru- štveniki in prijatelji društva. Odbor. (Mali vrh v Slov. goricah.) Na Štefanovo popoludne pogorelo je slovenskemu rodoljubu Matiju Kranerju p. d. Veingrl gospodarsko po¬ slopje. Škode je gotovo za 1000 gld. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Zavarovan je pri banki „Slaviji“, od ktere pričakuje odškodnino. Obža¬ lujemo marljivega posestnika in neustrašenega Slovenca na tej — nesreči! (Volitev v okrajni zastop) Sv. Lenarta v Slov. goricah iztekla se je povsem sijajno za Slovence. Dne 13. t. m. volili so veleposestniki, dne 17. t. m. pa občine. Izmed 75 volilcev bilo je naših 63. (Sv. Andraž v Slov goricah ) Opozarja se, da bode na dan Sv. treh kraljev takoj po pol- danskem cerkvenem opravilu poročal naš rojak, mnogozaslužni deželni poslanec g. dr. Jurtela o gospodaratvenem stanji ter naklepih deželnega zbora. Ker je to premotrilo za današnje gospo- darstvene razmere prevažno, prihitite poslušat ne samo domačini, temveč tudi sosedni farani, kaj se vam bo nasvetovalo in kaj odsvetovalo. O tej priliki vršilo se bo tudi letno občno zbo¬ rovanje z običajnim redom. Po zborovanji prosta zabava. (Telefon v Mariboru) Državno telefonsko omrežje v Mariboru stopilo je v zvezo z tele- fonsko zvezo Dunaj-Trst. Promet se je začel 27 t. m. Javna govorilnica (centrale) je pri glavnem po tnem uradu. Pristojbina za govorjenje bo Ljubljana je 80 novčičev. Celjski očetje pa še menda čakajo, da jih prehitijo - Polj. P ra st 6 I ed ° Z y udskil » denarjem!) Grašk, ^mestni zastop dovolil ,e nemškemu'„šul erajnu BOO gld, letne podpore ter odredil, da se enaka podpora tudi za minula 4 leta izplača Zastonj se je oglasil krščanski mestni svetovalec Schomann, da je to društvo postalo politično bojno društvo ter da se pravi takega podpirati, narodnostno neslogo podpihovati. Kakor naši celjski očetje, tudi oni nacijonalci v Gradcu no- __ Ce j° videti vpijoče reve in potrebe mestnih siro¬ makov ; — ti še lahko čakajo, prvo treba je svojo politično nestrpnost napasti. Druge slovenske novice. (Deželni zbor kranjski) otvoril se je dne 28. t. m. z običajno slovesnostjo. Vršile so se volitve v razne odseke, na kar se je zborovanje zaključilo ter se skliče zopet po novem letu. (Gospodinjska šola v Ljubljani) otvori svoj dvamesečni učni tečaj meseca marcija ali aprila prihodnjega leta. Za učiteljico-voditeljico izbrana je gospa Julija Moosova, vpokojena nad- učiteljica ondotne dekliške šole, ki se poda na Dunaj za nekaj tednov, da si popolni svojo na- ebrazbo v tej stroki na tamkajšnji gospodinjski šoli. (Spopadi z vojaštvom.) V Ljubljani doga¬ jali so se zadnje dneve vojaški izgredi. Dne 24. t. m. napadla sta ponoči dva prostaka graškega pešpolka nekatere mirne slovenske fante ter z bajonetom ranila nekega krojaškega pomočnika dokaj nevarno. Po noči dne 26. t. m. nastal je pretep med vojaki 17. domačega polka in onimi iz Gradca v gostilni pri „Lahu“, pozneje ponovil se je pretep na R mski cesti med civilisti in graškimi vojaki. Hlapec Franc Borohač dobil je pri tem precej hudih ran. (Nezgoda.) V Zalogu postavljali so dne 16. t. m. kozolec posestniku Janezu Gradišniku; ko¬ zolec pa se podre ter ubije kmeta Franca Fiaišerja. (Umrl) je na sveti večer v Kranju vpoko- jeni župnik Tomaž Šlibar, 49 let star. (Potres) Dne 23 t. m. zvečer ob sedmih in 24. min. zjutraj bil je na nekaterih krajih Gorenjske čutiti precej močen potres z bobnjenjem. (V Zagorji ob Savi) zaklali so pri pretepu dne 26. t. m. gostilničarja Košmela. (Ponesrečil) Dne 16. t. m. našli so v Bo¬ rovnici hlapca Jožefa Troha mrtvega ob progi. Najbrže je skočil raz tovornega vlaka ter se ubil. (Vsled neprevidnosti) V Mirni peči vžgal si je dne 27. t. m. 4letni sinček posestnika Rusa ob goreči sveči na peči, kojo je pustil hlapec pri njemu, obleko ter se tako hudo opekel, da je v treh urah izdihnil. Mati, ki je na krik pri¬ letela ter skušala plamen z rokama vgasiti, opekla si je roki, da ne bo mogla brže delj časa delati. (Volkovi.) Okolu Kočevja se klati sedaj več medvedov in volkov. Nedavno napadel je v gozdu blizo Kočevja volk nekega kmeta ter mu odgriz¬ nil desno nogo. (Mandat odložil) Deželni in državni posla¬ nec na Koroškem Hinterhuber odložil je obojna mandata, ker je v neki častni tožbi propadel. Dopolnilna volitev za deželni zbor bo 8. januva- rija. Najgotoveje bodo ga zopet izvolili, dasi de¬ lajo nemški nacijonalci na vse kriplje, da spra¬ vijo mesto njega dr. Plobl-a v deželni zbor. (Zavarovalnica za slučaj nezgod v Trstu.) Ministerski predsednik Gmtsch imenoval v na- čelništvo zavarovalnice 9 odbornikov Lahov in Nemcev ter le jednega Slovenca, g. Iranca Lav¬ riča, trgovca z lesom. (Slovenski deželni poslanci na Goriškem) izjavili so že v seji dne 3. februvarija t. 1, da jim ni mogoče sodelovati v deželnem zboru, dok¬ ler se jim ne obljubi, deželne razmere resno spremeniti. Ker se je pa od laške strani ta iz¬ java prezirala, ter sev tej dolgi dobi m ničesar podvzelo, da se stanje slovenskega prebivalstva zblaži, da, mnogokaj se je celo za Slovence po¬ ostrilo, vsled tega ostali so slovenski poslanci pri svoji izjavi ter se niso vdeležili prve seje dež. zbora dne 28. t. m. Zbor je bil vsled tega nesklepčen in se ni mogel otvoriti. (V Gorici) so sodne razmere še skoraj ža- lostneje, nego pri nas. Piše se, da je sodni av- skultant g. Henrik Lasič, prestavljen iz Gorice v Buzet; tako je sedaj pri okrožnem sodišču v Gorici le jeden avskultant, ki zna slovenski ozi¬ roma hrvatski, ravno tako tudi le samo jeden pri okrajnem sodišču. Med sodniki ni nobeden vešč dobro slovenščini. Slovenske vloge obležijo mesece nerešene. Kako bodo pač »fretali" z novim letom, ko bo treba stranke zaslišati v je ziku, v katerem vlagajo tožbe. (Strajk-dijakov ) V Kopru dogovorilo se je 13 italijanskih učiteljiščnikov, da ne pridejo v šolo, kadar bo predaval slovenski profesor Kožuh. Ta gospod se baje ne vede napram njim „ kakor se spodobi gostu". Ni se bati, da bi zbok tega razpadlo učiteljišče, niti da bi zmanjkalo ljud skih učiteljev, ker prevladujejo na zavodu Slo¬ venci in Hrvatje. (Istrski deželni zbor.) Ko sedaj lahoni vi¬ dijo, da je vzlic vsem grožnjam in vpitju deželni zbor vendar le premeščen iz Poreča v Pulj, gro¬ zijo po svojih glasilih, naj se slovenski in hrvatski poslanci nič preveč ne veselijo, v Pulji se jim zna ravno tako goditi, kakor v Poreču, ker je ondotno ljudstvo trdnega italijanskega prepri¬ čanja. Da tako oblastno prorokujejo, poznajo go¬ tovo predobro puljsko policijo, ki je — italijanska. Druge avstrijske novice. (Državni položaj.) Na ljubo nemškim ne¬ zadovoljnežem zaključi se v kratkem državni zbor; pri otvoritvi volilo se bo novo predsed- ništvo, v katerem nemška levica noče več vi¬ deti Abrahamovicza in Kramara. Slovanska po¬ pustljivost je baje pripravljena sedajno slovansko predsedništvo žrtvovati v pomirjanje pruskih duhov. Jezikovne naredbe nameruje vlada kmalu izdati — spremenjene. Obe stranki se baje v tem soglašati ; temelj teh naredeb tvori zopet mladočeška popustljivost. Bore malo za¬ doščenja za Čehe je v namerovani izdaji, a če izidejo vladne naredbe za slovansko ravnoprav- nost v tretjič, prinesle bodo najbrže razmerje, ki je vladalo za Češko pred — Badenijem. Vsak domišljavi književnik, vsaka nemška karikatura smatra se poklicanim, pridigovati Slovanom mir, sporazumljenje in popustljivost. Ni li to zasme¬ hovanje in jerobstvo Slovanstva? Trkajte in mo- ralizujte tam, kjer se je izvalila krivica, sov¬ raštvo in prevlada — pri Nemcih. Slovani niso nezreli politični otroci. Sedajno uradniško mini- sterstvo spremeni se v kratkem v parlamen¬ tarno. Cesarska naredba za določitev nagodbe- nega provizorija, budgetnega provizorija in šte¬ vila vojaških novincev za bodoče leto izide 31. decembra tega leta. (Češka gimnazija v Opavi) postala je z prihodnjim šolskim letom državni zavod. Posto¬ panje proti njenemu podržavljenju bilo je podobno naši celjski postavki. In res so se jeli tudi sedaj oglašati na vseh koncih in krajih nemški ne¬ strpneži ter zaklinjali svoje zastopnike, naj na¬ pnejo v parlamentu vse sile, da pride tudi nad ta zavod enaka osoda, kakor je strmoglavila slovenske težnje za celjski gimnazij. Ta krik pa je zaman, ker so češki poslanci jedini in na vse pripravljeni. (Hrvatski sabor) je vsled praznikov pre- lpžen do polovice prosinca. Zadnja zasedanja postajala so od dne do dne viharnejša. Maža- ronski privrženci mislijo še vedno, da se da po mažarskem receptu vsaka narodova nejevolja zatreti s — silo. Narodnega poslanca, ki ne glasuje ž njimi, žalijo in tirajo tako daleč, da dobe namišljeni povod izključiti ga. Tako so svojedobno izključili iz 30 sej narodnega pristaša Davida Starčeviča, a nedavno poslanca Potoč njaka takoj iz 70 sej Prvemu poteče kmalu doba, da se bo zopet kot preganjajoče mašče¬ vanje oglasil med mažaroni, a glede izključenja drugega ni še vse razjasneno. Največji nemir pojavil se je v sednici dne 15. t. m., ko je naznanil predsednik, da je došel od mažarske vlade skupni proračun. Na zahtevanje, naj se prečita, povedal je predsednik, da je dopis pisan — mažarski. Cela levica se je vzdignila, kri¬ čala: Nazaj! Nazaj! ter bila ob klopi. Zastopnik naroda Tuškan kriči nad predsednikom: »Gospod predsednik, vi ste razžalili dostojanstvo hrvat skega naroda in tega sabora. Vi bi bili imeli na mestu vrniti ta dopis. To je napad mažar- skega naroda na Hrvate. Vrnite dopis takoj in recite Mažarom, da Hrvatska še ni Mažarska, da je pri nas govoriti in dopisovati le hrvatski." (Nagodbeni provizorij v ogrskem državnem zboru) se do sedaj ni mogel vzprejeti, ker se je protiavstrijska stranka Kossuthova vsakemu ta¬ kemu predlogu hrupno vstavljala. Ako se ta prav zadnji čas ne spreobrne — kar pa ni upati, ker bi se sicer ogrski neodvisni pristaši pred celim svetom osmešili — morala se bo ta pereča za¬ deva tudi tam potom vladne naredbe izvesti. Ogrski juristi pa taki poti vsako pravico zani¬ kujejo, ker ima po njih razlaganju Ogrska pač zakon državne naredbe popolnjevati in pojasnje¬ vati, nikakor pa ne v take svrhe nove naredbe izdajati. Tedaj nočejo ne tako ne tako, temveč le, kakor se jim samim poljubi. Mehkočutna Avstrija pa jih bode vendarle morala zadovoljiti. V zadnjem zasedanji napadal je poslanac L&ka- tos — bojevnik iz leta 1848 zoper Avstrijo — očitno avstrijsko vlado in smešil avstrijsko ar¬ mado, ne da bi se mu bilo drugega zgodilo, nego da ga je predsednik skušal miriti. (Zakaj ši žele Bošnjaki nazaj turške vlade?) Ker se jim glede ravnopravnosti in oblastnih nasilstev ne bi moglo slahše goditi. Pod turško vlado so znali, da ne govori v Cari¬ gradu nobena točka za nje; varovali so se tedaj zameriti se oblastim ter zamogli užaljene urad¬ nike z darovi pomiriti. Kot avstrijske podanike uči se jih, da imajo enake pravice z drugimi narodi, a če le mignejo, da bi te pravice tudi dejanski pridobili, nimajo raznovrstne uradniške inštance posluha za nje. Meseca majn ka podala se je deputacija bosanskih kmetov naravnost na Dunaj, da potoži cesarjn samemu obda gorja, katera jim prizadevajo begi in razni cesarski uradniki. V cesarski kabinetni pisarni se jih je tolažilo, da se nobenemu vsled te pritožbe ne zgodi doma nič žalega. V tej deputaciji sta bila tudi kmeta Gvozden in Trubarac. Dne 25. julija dal je zbog tega župan v Prijedovu Gvozdena po občinskem pandurju aretovati ter ga kot puntarja vrgel v ječo, kjer mu dva dni niso dali ne jesti ne piti. Zaprt je bil 33 dni. Okrajni na¬ čelnik pa ga je obsodil po preteku prve kazni še na 5 tednov v ječo. Prav tako goddo se je 721etnemu starčeku Trubaracu, kojega. so obso¬ dili še na 100 gld. globe. A ta dva kmeta, koja nazivajo ščuvarjem in puntarjem, nista storila druzega, kakor da sta šla prosit pomoči cesarja za svoj tlačeni narod proti uradniškemu nasilstvu. A v avstrijski delegaciji govori se o Bosni in Hercegovini, kakor da se tam pretaka zgolj med in mleko. Ogled po širnem svetu. (Iz Srbije.) Škof J. Strossmayr odpovedal se je ški fiji v Belgradu. Papež izročil je vsled tega dušno pastirstvo frančiškanom. (Nemčija) je zadovoljna s svojimi vspehi v Aziji. Kitajska ji je baje že prepustila zasedeno pristanišče Kio-Čan, da napravi tam svojo po¬ stajo za premog. S premogom bo seveda izlagala vse trgovinske izdelke ter se tako stalno vgnez- dila v Kini ter izvajala svetovni trgovinski promet. (Grška) Zanimive razprave in obdolžitve vršijo se po gršaem časopisju v krivdi, da se je vojna s Turško pričela in tako žalostno končala. Največ sumničenja za nesrečni izid leti na častnike grške vojne. Pričele so se vsestranske preiskave zoper častnike, ki so v tej vojni svojo dolžnost zanemarjali ali se poklicu z begom od¬ tegnili. Nasledek je splošna sodba, da je vojaška moč na Grškem zanemarjena in potrebna vse¬ stranske premembe. Sklenilo seje naprositi evrop¬ ske velevlasti, da ji pošljejo v to svrho spretnih častnikov. Za to najbolj sposobne spoznali so avstrijske častnike ter se je Grška že baje jela pogajati z avstrijsko vlado, da ji pripusti potrebno število častnikov. Dopisi. Iz Lindeškega gradu. Radostnim srcem čitali smo v »Domovini 0 poročilo o ustanovitvi »Bralnega društva 0 na Frankolovem. Kmet je sicer še dandanes jako konservativen, boji se vsake novosti, a to naj društveni odbor kar ne straši. Dalujte le mirno naprej in zmaga bo dru štvena. Frankolčani, postavite se na noge, ter oklenite se »Bralnega društva, 0 . Opazoval sem vas zadnjič ter videl mnogo . zanimivega. Majhen je sicer kraj, pa mnogo do¬ godkov in izprememb Rekel bi, neko čudno gi¬ banje se je počelo, če včasi ni kaj dobro, ni zameriti, kajti med mnogim ne more biti vse dobro. Kdor pa na cesto zida, sme se zanašati graje. Ševilka 2 ima pri vas veliko ulogo. Pre¬ mišljujte čez to čudno številko, in zvedeli bodete, kaj pomeni. Posebno sem se radostil dne 30. novembra, t. 1. ko sem videl toliko šolskih otrok se pomi¬ kati proti šoli, kakor noben drug dan. Mislil sem si, kaj-li pomeni to? Glejte, vaša velecenjena in predobrotljiva graščakinja priredila je šolski mladini veliko veselje, namreč »božično drevo 0 . Vsak učenec je bil obdarjen. Da ta dan prišli so tudi takšni, katerim ni mnogo za šolo, je samo cb sebi umevno. Dragi Frankolčani, radujte se, da imate takšno dobrotnico. Kažite ob vsakej priliki, da ste hvaležni in vredni tega darila. Graščakinja je velika prijateljica šolske mladine ter z velikim zanimanjem vedno popra- šuj8 po šoli in njenem razvitku. Vi pa pokažite dejansko, kar pesnik Stri¬ tar pravi: »Možu treba bistre glave, Da ga čis lajo povsod; On le ima kaj veljave, Butec se potiska v kot 0 . Iz mariborske okolice. Učiteljsko dru¬ štvo tukajšnje okolice je imelo v minulem polu- letju pri svojih zborovanjih med drugimi točkami naslednje obravnave in sklepe. Pri zborovanju dne 7. junija je bil razgo¬ vor o ustanovitvi učiteljskega konvikta v Mari¬ boru in se je v ta namen volil odbor, gospodje: ravnatelj H. Schreiner, nadučitelji Mih. Nerat, Jožef Drnjač, Jožef Lasbaher, Avg. Požegar in učitelj Janez Urlep, kateri so pooblaščeni sesta viti pravila in oskrbeti potrebne priprave. Gospod ravnatelj H. Schreiner je predlagal v posvetovanje, kako naj bi naše društvo bodoče leto slavilo jubilej SOletnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Društvo je sklenilo, kolikor možno dostojno slaviti ta veleimenitni jubilej in je volilo v ta namen pripravljalni odbor sestoječ iz že zgoraj imenovanih članov. Na dalje sta bili meseca julija in avgusta dve poučni, zanimivi in dobro obiskovani hos- pitaciji v šoli v Studenicah in pri Sv. Nikolaji blizo Maribora, katerih se je tudi udeležil mar¬ ljivi g. ravnatelj in nadzornik H Schreiner. Pri zborovanju dne 4. novembra je poročal g. učitelj Mat. Lichtenwaliner iz Ruš o letošnjem zborovanju štajarske učiteljske zveze v Ljubnem. Iz zanimivega poročila smo posneli, da so nas naši zastopniki pri tem zborovanji vrlo zastopali in da so se tudi volitve v zavezini odbor vršile pravilno. Gosp. poročevalec obžaluje znani sklep mari¬ borskega mestnega učiteljskega društva in se je sklenilo, v tej zadevi potrebno pojasnilo izposlo vati od zavezinega odbora. O predloženem načrtu disciplinarnega reda se je bila vnela ostra debata in se je izvolil odbor, ki je to stvar temeljito presodil in svoje poročilo doposlal zavezinemu odboru. Mnogozaslužnemu in marljivemu uredniku časopisa »Popotnik 0 , g. nadučitelju M. Neratu, seje po posebni deputaciji izročila častna diploma Pedagogiško društvo v Krškem vabi k pri¬ stopu in bode v kratkem izdalo društveni letnik, v katerem se bode mej drugim tudi nahajal po g. ravnatelju Schreinerju prirejen spis »o risanju 0 po novem načinu obsegajoč 225 slik. To važno kjiževno društvo se priporoča v izdatno mnogobrojno podporo, da bode moglo uspešno delovati. Iz Dunaja. (Občni zbor podpornega dru štva za slov. visokošolce na Dunaja) vršil se je m. mesec ob mnogobrojni udeležbi na Dunaju živečih udov. Predsednik g. Pukl spominja britke izgube, ki je društvo zadela vsled smrti društ. ustanovnika in velikega dobrotnika metropolita in knez nadškofa dr. Al. Zorna. Blagemu pokoj¬ nika v zahvalen spomin vstanejo vsi navzoči. Vč. g dr. Sedej poroča namesto tajnika. On opisuje v ongjevitih besedah vrline blagega pokojnika, kateremu je naše društvo lovorov venec s tro¬ bojnico na krsto položilo. Mnogo udov udeležilo se je pogreba na Dunaju. Vč. g dr. Sedej je v župni cerkvi nemšk. vit. reda za eks. knez nad¬ škofa dr. Zorna služil sv. mašo mrtvašnico. Isto je storil za pokojnega predsednika Ivana Navra¬ tila. Iz poročila je dalje posneti: Kot ustanovnik je društvu pristopil vč. g. Jakob Gruden, žup. v. p. v Ljubljani s petdeset gld. Večja darila so poklonili: prem. knez in škof lavantinski dr. M. Napotnik, gg. dr. J. Glančnik, odv. v Mariboru, I. Perdan, predsed. trg. zbor. v Ljubljani, dr. P. Turner. V drž. zboru je mej slov. gg. drž. posl. nabiral društ. ustanov, drž. posl. g. V. Pfeifer. Največje darilo je z domovine ono dež. zbora Kranjskega (200 gld.) Največo svoto je tudi le¬ tos nabral v Mariboru (108 gld.) vrli domoljub g. F. Dolenc, trgovec. Za društvo so letos še na¬ birali : gg. dr. J. Kolšek, odv. v Laškem trgu, V. Kolšek, c. k. notar v Idriji, dr. A. Mihalič, zdrav, v Ljutomeru, P. Kraigher, trg. v Postojini, Tone Flis, knjigovodja na Vranski; dalje so nabirali visokošolci pravnika J. Zajc in F. Novak, mo- droslovca Fil. Gašparin in M. Pirnat, med I. Orel. Za ustanovnino poslali so vrli novomeški aka¬ demiki večjo svoto in g. dr. Regen m Cirknega. Darove poslali so sledeči denarni zavodi: Slavne posojilnice v Celju, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, | Brežicah, Slov. Bistrici, Celovcu, Gornji Radgoni, v Ljubljani, Vrhniki, Logatcu, in Žalcu. Sl. ge- werb!icher Aushilfcassen-Verein v Ljubljani in sl. družba sv. Cirila in Matoda. Skoro vsi slov. ča¬ sopisi se društvo podpirali z objavo notic itd, To so: »Slovenec 0 , »Slovenski Narod 0 , »Domo¬ vina 0 , »Slov. List 0 , »Siidst. Post°, »Slov. Gospo¬ dar 0 , »Mir 0 , »Zora 0 , »Soča 0 , »Edinost 0 in drugi. Hvalo je izreklo društvo rojaku g. A. Rimrichu, ki tako ceno društvu oskrbuje tiskovine. — Ker osnovna glavnica le počasi narašča, prosi slavni odbor vse premožne rodoljube in sl. denarne za¬ vode, da blagovoliš o cesarjevi 501etnici mnogo¬ številno društvu pristopiti kot ustanovniki. Te bode odbor v spominski knjigi posebe zapisoval. Društvo šteje uže lepo število tacih, koje je mej študijami podpiralo in ki so uže v stalnih službah v raznih krajih domovine. Ti bodo gotovo radi namene društva podpirali. Odbor prosi podpore posebno še one, ki so na Dunaju študirali, ker ti najbolje vedo, kako se ubogemu dijaku na Du naju godi. Pri vsestranski podpori bodemo naj preje mogli v okom priti oni tožbi, da se le preveč dijakov med študijami zgubi. Dijakom j treba ne samo dobre duševne, ampak tudi tečne j telesne hrane. Da to dobe, naj skrbš vsi rodo-. j ljubi. — Poročilo vč. g. dr. Sedeja bilo je z zborno pohvalo enoglasno sprejeto. — O društveni imo- vini poročal je blagajnik monsignor dr. Jančar. Osnovna glavnica znašala je koncem lanskega leta 4615 gld 37 kr. Letos je narasla za 125 gld. Glavnica torej znaša 4741 gld. 17 kr. Razpoložne glavnice je lani ostalo 306 gla. 81 kr. Prispevki udov podpornikov in dobrotnikov so letos zna šali 1279 gld. 92 kr., obresti pa 121 gld. 32 kr. skupaj 1708 gld 5 kr. Iz te svote so se pokrile podpore in troski 1190 gld. 64 kr. ostalo je torej čiste razpoložniue 517 gld. 41. kr. — Po deželah je društvo prejelo: Iz Kranjskega 514 gld. 60 kr , iz Štajerskega 360 gld., iz Primorskega 85 gld., iz Koroškega 35 gld. 50 kr. Na Dunaju je bilo nabranih 284 gld. 82 kr.; nekateri rodo¬ ljubi na Dunaju pa so dijake podpirali tudi z obleko, s hrano, stanovanjem itd. Razne posojil¬ nice so darovale 185 gld, doktorji raznih fakultet 280 gld., čast. duhovščina 261 gld. Dijaki sami so nabrali 134 gld. 54 kr. — V 10 odb. sejah bilo je razdeljenih 1859 obednic (po 25 kr.) = 464 gld. 75 kr., za kolegnine, takse, tenta- mina, obleko in stanarino pa 625 gld. skupaj torej 1089 gld. 75 kr., Vseh podpirancev je bilo 50 in sicer iz Kranjskega 37, iz Štajerskega 6, iz Primorja 5, iz Koroškega 2. Po študijah je bilo 22 juristov, 12 filozrfov, 8 tehnikov, 4 me¬ dicino), 3 veterinarci in 1 slučatelj umetne obrtne šole. Tudi to poročilo je bilo enoglasno sprejeto. Pri volitvah bil je g. J. Pukl enoglasno zopet predsednikom izvoljen. Istotako po pravi¬ lih, izstopivši odborniki gg. dr. Primožič, dr. Seshun, dr. Janko Pajk in Žiga Sežun. Narodno-gospodarske novice. Lesna trgovina in splavarstvo v Savinjski dolini. »Pomagaj si sam In Bog ti bo pomagal. 11 Že celih dolgih 16 let lesna trgovina močno hira, a to ne samo v Savinjski dolini, kjer so glavni dohodki iste le iz prodanega lesu, ampak tudi v sosednjih deželah, v Koroški in v Kranjski. Poprašujemo se čestokrat, kaj je provzro- čilo tako slabe cene našim lesnim izdelkom, a nikdo nam v mili naši domovini pravega vzroka povedati ne ve, pa zakaj? Ker smo mi sami le žalibog prekratkovidni, da smo največji del te ogromne izgube, katera se v sedemnajstih letih že na milijone računiti mora, sami krivi. Nekateri kratkovidneži dolžijo bosansko vlado, ker tudi ona mnogo gozdov izrablja, od koder dohaja res lepša in širša roba v svetovni promet, kakor naša savinjska, pa komu je ogromni promet v svetovni lesni trgovini toliko poznat kakor piscu teh vrst, priznati mora, da je vsa ta množina lesu, kateri se sedaj iz Bosne v daljni in širni svet v promet stavi, le samo jedna kapljica vode v neizmerno morje. Vzrok te velikanske izgube za našo divno in prekrasno Savinjsko dolino je ves drugačen, in v prvej vrsti smo tega le sami krivi, ker naš prekrasni les sami šiloma kvarimo, in to stem, da se večina naših lesnih trgovcev in po¬ sestnikov žag drži le starega gesla, rekoč, kakor so naši stari delali, tako hočemo tudi mi. Pa žalibog ta načela so za sedajno dobo zastarela, so neveljavna in zavržljiva za celo Savinjsko dolino. Najnovejša doba donesla nam je marsikaj novega, med tem tudi novo metrsko mero, ka¬ tero so Avstro Ogrska in vse balkanske države, da celo Egipet pripoznale. Inženerji in arhitekti delajo načrte za vsa- kojake stavbe, bodisi poslopja, bodisi mostovi le po metrski meri, potrebujejo tedaj tudi le deske, late in ostali les za stavbe po metru in centi¬ metrih izdelano in rezano, a naši trdoglavi in kratkovidni splavarji navzlic nepreračunljivi iz¬ gubi še vedno na svojo in cele dežele izgubo režejo deske in late le po dva sežnja dolge in debelino na cole, katere robe nobeden stavbeni mojster vporabljati ne more. Vsled tega, ker naša roba ni pravilna, to | je, ker ni na metrsko mero rezana, ni za sve¬ tovni promet ali trgovino sposobna, ter se za- more le še v Hrvatski vporabiti, in to po tako nizki cen>, da je skoraj kupčija z lesom in spla¬ varstvo nemogoče postalo. Kar so ljudje pred leti zaslužili, zdaj izgubljajo. Ta velika nesreča leži namreč v prvi vrsti v naših rokah. Poskusite tedaj 4 metre dolgo robo mesto 2 sežnja rezati, pa tudi debelino na centimetre, videli bodete, da se bodejo veletržci našli, kateri bodejo potem tudi našo savinjsko robo pokupili in jo v daljno svetovno trgovino, tja v Carigrad, Batum, v Anatolijo, v Malo Azijo, v Grško in celo v Egipet izvažali, kar bode go¬ tovo ceno takoj našim lesnim izdelkom povzdig¬ nilo, ker bode mnogo večja potrebščina, kakor za robo po starej meri rezano. Nadalje se je ogromna lesna trgovina od¬ prla v Erdelju (Sedmograško) in Galiciji, odkar so se čez one na lesu neizmerno bogate dežele železnice napravile. Dokler ni bilo v teh deželah železnice, bilo je ne ; zmerno mnogo gozdov, kjer nikdar ni sekira pela, a zdaj se one starodavne šume sečejo na vse strani in na vse mogoče načine. Izdelki ogromnega gozdnega premoženja so v drugi vrsti zakrivili, da naša roba ne gre skoraj nikakor več v daljne dunavske pokrajine in v Jutrovo. Pisec teh vrst deloval je sam v gozdih jednega največjih posestnikov v Erdelju ter je imel priliko, vso tamošnjo lesno trgovino pro¬ učiti, ter je moralično dolžan pridobljena iz- kustva v širnem svetu, v korist mili nm do¬ movini in bratom mu Slovencem v tesni obliki razpravljati. Ona ogromna podjetja v izrabljenje erdelj- ftkih in galicijskih šum, so velikanske zadiuge, katere delajo z milijoni, jedna največjih je „Si- binska lesnotržka banka", (Herrmannstadter Holzhandler Bank) v Erdelju. Ista ima gotovo vplačano svoto na delnice 20 milijonov goldi¬ narjev, med tem ogromno premoženje in poku pila je ta tvrdka vse večje državne in privatne gozde za izrabljenje na 50 let. To podvzetje odstranilo si je' tedaj že pri kupčiji gozdov vso tekmovalstvo. Ker pa razpolaga ta banka vrh tega s to- UkimLjmotnimi silami, prodaja tudi svoje lesne pridelke le takrat, kedar vidi, da ima svoj pra vični dobiček, a v zgubo ne proda ona nikdar. V zjedinjenju kapitala leži tedaj prava trgovska moč in politika, kar jeden ne zamore, jih deset ali sto z zjedinjenimi močmi lahko in brez vsega truda doseže. Učimo se tedaj od sprevidnih mažarskih Židov tudi trgovinske politike, pa bodemo prišli do prepričanja, da jih je nevzogibno potrebno v tej zadevi posnemati. Mažarski Žid, glasoviti bogataš baron Poper nebi potreboval, da se je združil z drugimi Ž;di v lesni trgovini, ker premore sam morebiti 100 milijonov gld, pa on je političen. Vzel je druge Žide v zadrugo samo zavoljo tega, da prestane vso tekmovanje v lesni trgovini. Ti dve zadrugi »Sibinska lesnotržna banka" m tvrdka „Baron Poper i drugovi" zapovedujejo v lesni trgovini celemu doljnjemu Dunavu, ce¬ lemu Balkanu, Mali Aziji, Grški in Egiptu. One stavijo cene kakor hočejo, in na ta način naš les ne more z onimi mogočneži tekmovati, ka¬ teri svojo robo po 50°/ 0 draže prodajajo kakor mi naš savinjski les, kateri v kakovosti ni sla- beji od erdeljskega, samo da se pravilno, to je po metriški meri reže in izdeluje. (Konec prihodnjič.) (Češke posojilnice leta 1896 .) Ravnokar je izišla »Statistika založen českych v Čechach, na Morave o ve Slezsku za rok lb96“, katero je sestavil Jos. Schreyer, tajnik „Jednote čeških posojilnic" v Pragi. Po tej Statistiki se je leta 1896 pomnožilo število čeških posojilnic za 30 (14 na Češkem, 11 na Moravskem, 2 na Šleskem in 3 na Dunaji). Bilo jih pa v vsem skup 806 (489 na Češkem, 300 v Moravi,), 12 v Šleziji in 6 na Dunaji), od katerih je bilo 264 registrovanih zadrug z neomejeno in 406 zadrug z omejeno ter 136 gospodarskih denarnih društev. Kdaj do¬ bimo pa običajno statistiko slovenskih posojilnic za leto 1896? Savinjskim kolesarjem. Na kolesarskih sestankih se- je že večkrat izražala misel, da bi si ustanovili narodni kole¬ sarji »Savinjske doline" svoje kolesarsko društvo. To je res lepa ideja, katera bi se res prav lahko uresničila. Na Kranjskem nahaja se že več kole¬ sarskih društev, na Štajarskem poznam samo dvoje slov. kolesarskih društev in sicer: Klub biciklistov »Celjskega Sokola" in „Ptiči seliči" v Ljutomeru, a v »Savinjski dolini" še za kolesarje velevažnega društva vedno pogrešamo. Zanimanje za ta moderni šport je že danes velikansko. Posebno se je razvijal kolesarski šport v zadnjih dveh letih. V tem oziru so nam res Nemci vzgled: v vsakem večjem kraju se nahaja že kol. dru¬ štvo, katero prireja razne zabave, dirke, skupne izlete, itd. Savinjska dolina šteje dovolj narodnih kolesarjev; združilo bi se nas gotovo okoli 60 kolesarjev. Misel sprožila se je že davno, a zdaj moramo se našega dela resno lotiti, da dosežemo naš namen. Kako bi bilo vendar prijetno, ako bi imeli ob nedeljah n. pr. v Žalci, na Vranskem, Mozirji, Velenji, Šoštanju itd. svoje kolesarske sestanke. Obrnem se toraj k vsem v Savinjski dolini bivajočim gg. kolesarjem, kateri namera¬ vajo pridružiti se našemu novemu kolesarskemu društvu, s prošnjo, naj blagovolijo podpisanemu v kratkem javiti svoj pristop. Število p. n. čla objavil bo svoječasno tudi v naši cenjeni „ vini". Nadalje prosim tudi svoje gg. sotrudmke, naj mi blagovolijo poročati njih mnenje kakor n. p ■ ; katere osebe bi bile sposobne za izvo i ev osnovalni tačasni odbor, naslov društva, sedež itd. Društvena pravila izposodimo si pri drugem slov. kolesarskem društvu; pravila bo treba se¬ veda nekoliko našim razmeram primerno prena- rediti. V nadi, da se gotovo vsi gg. kolesarji pridružijo našemu kolu, zakličem že naprej bo¬ dočemu kolesarskemu društvu gromoviti »Na zdar!" V Grižah, dne 12. decembra 1897. Rajko Vrečer. Književnost. (»Nova doba") zove se nov list, kojega so začeli izdajati v Pragi jugoslovanski visokošolci mesto dosedanjega glasila »Hrvatska Misao". List Mde prvega vsakega meseca v lepih sno¬ pičih, prinaša temeljite razprave o književnosti, politiki in socijalnem vprašanju, a to deloma v hrvatsko srbskem deloma v slovenskem jeziku ter stane na leto s poštnino vred 3 gld 60 kr.; za dijake, delavce in male obrtnike le 2 gl J. 60 kr. Prvi sešitek ima v slovenskem temeljito razpravo »Položaj in zadača Slovencev". Sloven¬ cem, kateri so količkaj vešči hrvaščine ali si žele priučiti ji, ne moremo zadosti priporočati tega res krasnega lista. Prvi zvezek nam je porok, da ima list za sodelavce les izurjene in temeljito izobražene moči. Uredništvo »Nove dobe" je v Pragi, Kralj. Vinohrady, Skretova ulice 15. (»Prva nemška vadnica") je izšla v c. kr. založbi šolskih knjig kot nova učna knjiga. Črna 35 kr. Spisal g. ravnatelj H. Schreiner. Navodilo o rabi »Prve nemške vadnice", od istega pisa¬ telja, ki jako zanimivo kaže novo učno metodo v tem predmetu, je dobiti za 20 kr. v založbi šolskih knjig. Eragi "bralci »Domo-rine" ! Svoji k. svojim i Anton P. Kolenc trgovec v Gelji v »Narodnem domu“ in „pri kroni“. Priporoča čast. duhovščini in slav. ob¬ činstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno. Kupujem vsake vrste deželnih pridel¬ kov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, la¬ neno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najviš- jih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajce in ku- retnino. (159) 62—23 Z velespoštovanjem Anton P. Kolenc „3?:ri cLoTaneim. pastix'ju. cc I \ M !!!!!!!!!!! i ! i -!!!!! i M i i i i i i i i i i / Šaljivi brivec izhaja v Trstu. Prinaša krasne slike ter brije kosmate ljudi v zimi in letu kjer ji dobi. Naročnikom ga pošilja za samih 5 kron na leto udani Miloš Kamuščič (299) urednik. ' i 1 i l 1 i i i i i M i i T i T i I 1 i -i T i i M T i T iT i P\ Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 6.-26. novembra poslali: Č. g. Avguštin Skočir, kurat v Gradcu, 6 gld. za mesec november. — Prijateljska družba v Ogulinu 4 gld. 20 kr. — Podružnica v Želez¬ nikih po g J. Demšarju 30 gld. — Č. g. Ivan Hladnik, kurat, na Gočah pri Vipavi, 2 gld. — Podružnica za St. Kancijan in okolico na Kor. 23 gld. 35 kr. — Slavna Posojilnica v Cerknici 10 gld. — Ženska podružnica v Cerknici po g. Mariji Werli _130 gld. — Ženska podruž¬ nica v Idriji po g. Nataliji Šepetavec 60 gld. — G trgo¬ vec Križnik v Motniku 10 gld. 50 kr. — Sentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po gospej Trčkovi 393 gld. 78 kr., in sicer znaša dohodek od veselice 315 gld. 60 kr. in od zbirk na skupščini 78 gld. 18 kr. — Nekdo z Begunskega »za preš.Se" 10 gld. — Podružnica v Laškem Trgu 29 gld. 48 kr. — Vesela družba „pri Caj¬ narju" v Stražišču poleg Kranja 1 gld. 32 kr. — Po¬ družnica za Pribloves in okolico po g. J Lipušu 7 gld. — Po g. Josipini Kraigher v Postojini namesto venca na rakev umrlega kanonika Hofstetterja so darovale postojinske gospe 15 gld. — G. Jos. Bresonelli, župan v Činžatu, iz nabiralnika 5 gld. — G. Jos. Korman, bla¬ gajnik »Gozdarskega društva pri Sv. Lovrencu v pu¬ ščavi", 10 gld. — Podružnica v Št. Juriju ob juž. žel. po g. J. Čuleku 74 gld. — Moška podružnica v Idriji 30 gld. 37 kr. — Za tako velikodušne podpore vsem prijateljem družbe: slava in hvala! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Razglas. Okrajna hranilnica v Slovenski bistrici obre¬ stuje tudi po novem letu 1898 hranilne vloge po 4 % (štiri procente:) brez odbitka novega rentnega davka, kteri se bo pokril in hranil- ničnega čistega dobička. Obresti se pripišejo koncem vsakega leta h kapitalu. V Slov. Bistrici, dne 7. grudna 1897. Ravnateljstvo. ■k. V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej 'fari J* in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razum- na, delavna in zanesljiva oseba kot "■ zaupni mož in posredovalec % z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■ k nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega pod- ZP jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G.‘ Gradec, poste restante. (137) 26 — 26 Koledar. Petek (31.) Silvester, papež. 1897 . — 1898 . — Sobota (1.) Novo leto. Obrezovanje Gospodovo. — Nedelja (2.) Pred razglašenjem Gospodovem. — Ponedeljek (3.) Osmina sv. Štefana; Genovefa. — Torek (4.) Osmina ne¬ dolžnih otročičev. — Sreda (6.) Telesfor, p. m. — Četr¬ tek (6) Sv. 3 Kralji. Razgl. Gospodovo. Sejmi. Dne 3. januvarija 1898 v Mariboru in Št. Juriju ob. juž. žel. Dne 4. januvarija v Celju. _ Loterijske številke. Dunaj 24 decembra 1897 : 37, 20, 68, 45, 80 Gradec „ „ . 29, 69, 77, 56, 60 Melusine- listna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu, gnjilobi zdb, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steki. 50 kr. jedina zaloga lekarna pri Mariji Pomagaj ■-- - -— ~ M. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta štev 1, poleg mesarskega mosta. (221) 10—7 Zaloga vseh domačih preskušenih zdravil, katera se po časopisih in cenikih priporočajo. Pošilja se na vse strani z obratno pošto. Zahvala. Slavni odbor »Slovenske Matice" v Ljubljani bla- , 0 lil je »Bralnemu društvu" in »Šolski knjižnici na nkolovem podariti 64 prav mičnih knjig. Za ta ve- ušni dar se tem potom najiskreneje zahvaljuje Dragotin Zupančič nadučitelj in predsednik. Frankolovo dne 10. decembra 1897. Trgovina Dragotina Hribarja v Celji sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete za pisma in steklenice, po naj nižjih cenah. Alois Korsika umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča svojo bogato zalogo travnega polj¬ skega, zelenadnega in cvetličnega se¬ mena, pristno in dobro kalilno, za katerega jamčim. Potrudil sem se kar je bilo le največ mogoče, da sem si nabral najboljše vrste in sem posta¬ vil tako nizke cene, da upam da ne bode več potreba našim častnim naro- čeva cem naročevati semena in druge stvari od židovskih tvrdk in da bodo dobili vse, kar zahtevajo pri doma¬ činu in to dobro in pošteno blago po * nizki ceni Tuli imam še druge mnogovrstne predmete, kot razne rastline; izdelju- jem tudi suhe in sveže vence in šopke in vsa v mojo stroko spada¬ joče reči prav prav po nizkih cenah okusno in hitro. Ilustrovan cenik (katalog) dobiti je franco in brezplačno. Najboljšo ^postrežbo obljubujem in se za obilno naročilo priporočam (301) 2-1 z odličnim spoštovanjem /Vlois Korsika Kupujte in naročujte le pri slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki so: Josip Hočevar krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Graška cesta (Grazerstrasse), 19 Rudolf Tabor krojač, Gospodska ulica (Herrengasse) v lastni hiši št. 5 Martin Gregorinčič krojač, Cerkvezi trg (Kirchen-Platz), štev. 4 Štefan Strašek čevljar, zaloga obuval, Graška cesta (Grazerstrasse), 12 Josip Zabukušek krojač ter zaloga izgotovljenih oblek, Glavni trg (Hauptplatz), 17 Martin Kolšek čevljar, Graška cesta (Grazerstrasse) št. 4, I. nadstropje Franc Kmecel krojač, Kovaška ulica (Schmiedgasse), v lastni hiši št. 13 Luka Keber čevljar, Vodnjaška ulica (Brunnen- gasse) v lastni hiši št. 13 Franc Šribar klobučar, Glavni trg (Hauptplatz), štev. 17 Kristijan Wolf klobučar, Kolodvorska ulica (Bahnhof- v lastni hiši št. 6 M. Kronovšek pletar, izdelovatelj^erbasov in košaric Kolodvorska ulica (Bahnhofgasse), 6 Jakob Križman strugar, Gledališka ulica (Theater- gasse), 9 Jakob Kobilca izdelovatelj dežnikov in solnčnikov, Glavni trg (Hauptplatz), 17 Ivan Kapus brivec. Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 1 Matevž Sinkovič mizar za pohištvo in stavbe, Gospod¬ ska ulica (Herrengasse) 25 Miroslav Zor tapetar in dekorater, zaloga pohištva v .,Narodnem domu M Ferdinand Gologranc zidarski mojster in stavbeni podjetnik v lastni hiši, Gaberje pri Celji A. Vrečar tesarski mojster v lastni hiši, Gaberje pri Celji Štefan Boucon stolar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12 Martin Ropaš c. k. priv. izdelovatelj glasovirov, Ljubljanska cesta, okolica Celje. Srečko Magolič fotografični zavod „Apolon“, na vrtu hotela „pri kroni", Ljubljanska cesta (Laibacher-Strasse) A. Vrečar pleskar, Vodnjaška ulica (Brunnen- gasse), 14 A. Šimenc krtačar, Graška cesta (Grazerstrasse) štev. 12 F. Dolinar tovarna za perilo in trgovina špece¬ rijskega blaga, Vrtna ulica (Garten- gasse) št. 12 Dragotin Hribar tiskarna, trgovina papirnega blaga in knjigoveznica, Graška cesta (Grazer¬ strasse) št. 1 J. Štraus mesar in lastnik hotela v lastni hiši, Vrtna ulica (Gartengasse) Ignacij Oblak podobar in pozlatar, Gledališka ulica (Theatergasse), v lastni hiši št. o Ivan Rebek ključavničar in inštalatčr hišnih tele¬ grafov in telefonov, Poljska ulica (Feldgasse) št. 14 Ivan Gosar akad. slikar, trgovina raznega blaga za cerkvene in slikarske potrebščine, „Narodni dom“ Anton P. Kolenc trgovina špecerijskega blaga na de¬ belo in drobno, „Narodni dom“ Peter Kostič trgovina z galanteriskim, norimber- škim blagom itd na debelo in drobno, Glavni trg (Hauptplatz), št. 2. J. Koštomaj gostilničar „pri jelenu" in izvošček Graška cesta (Grazerstrasse), 37 Karl Vanič trgovina z manufakturnim blagom, Graška cesta (Grazerstrasse) 1. Jurij Lemež gostilna „pri zvezdiMestni trg (Rathausplatz) Gostilna ..Narodni dom“ Ivan Radaj gostilna na Bregu pri Celju Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi po novem letu uloge s 4 % brez odbitka novega rentnega davka. (288) 3-3 ....■um i i i i —nna n i m un um ni i n m mi N aj nižje cene! Priporoča svojo naj ečjo zalogo vsa¬ kovrstnih steklenih n porcelanskih posod za go¬ stilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih stekle¬ nih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših olj¬ natih barv. Največjo izber zrcal in podob vseh velikosti v okvirjih in brez njih. Posebno pa opozarja slavno občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših svetilnic za gostilne z izredno svetlobno jakostjo, kakor tudi od pri- prostih do najkrasnejših namiznih in visečih sve¬ tilnic po najnižjih cenah. Priporoča se tudi za vsakovrstna steklarska dela pri novih stavbah in sprejema vse v njegovo stroko spadajoče poprave ter jih izvršuje solidno, točno in ceno. Posebno opozarjam tudi na svojo bogato zalogo krasnih božičnih in novoletnih daril po jako nizkih cenah. (274) 5—5 led. doktor Alojzij Praunseis okrožni in praktični zdravnik celjski uljudno naznanja, da sedaj tudi oskrbuje zobe in cela zobovja s kaučukom in v razne kovine. (231) 10—7 Pravi trpotčev sok je jedi n o oni, ka¬ teri se pripravlja v lekarni p- i Zrinjske¬ mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 20. Trpotčev sok ne presežno deluje pri vseh p r e h 1 a j e n j i h dušnih organov; ter je najboljše sredstvo za prsni katar, ka¬ šelj, prsobol, hripavost in vrat oboi. Tu¬ di zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času d d odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo. lahko spijo in na ta način hitro okrevajo — Izmed mnogih zalival navajam tu samo naslednjo: »Velecenjeni gospod lekarnar! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznan c e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravel H v a 1 a V a m. Priporočal bom ta zdravilni sok vsem prsobol ni m. S spoštovanjem — Rudolf Ausim. Na Dunajt, i(). marca 1897. u Pazi naj sc toraj, da je na vsaki ste¬ klenici varstvena znamka t. j. slika bana N i k o 1 e Z r i n j s k e ga, kajti samo oni je pra¬ vi trpotčev sok, kateri nosi to varstveno znamko. — Cena steklenici s točnim opi¬ som je 75 kr. — Razpošilja se vsaki dan s pošto na vse kraje in sicer proti pred¬ plačilu (priračunši 20 kr. za zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raz¬ novrstnih domačih preskušenih zdravil se razpošiljajo na zahte vo zastonj in poštnine prosto. Lekarna pri Zrinjske¬ mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. 3o b ZEPozoir I Čast mi je naznazniti sl. občinstvu, da sem dne 18. t. m. odprl svojo brivnico v „Na- rodnem domu". Slavnemu občinstvu se naj¬ topleje priporočam za mnogobrojni obisk. Ker sem po večih mestih, in samo pri boljših tvrdkah posloval ter si pridobil popol¬ noma sposobnost, kar se tiče brivskega obrta in stroke. Pripravljen sem slavn. občinstvo z dobro, okusno in hitro postrežbo zadovobti. Imam veliko zalogo najfinejših, francoskih parfemov, milo vsake vrste, mazilo za lase in brke itd , veliko še drugih toaletnih reči. Ve liko zalogo, izdelanih lasulj, tudi sprejemam naročbe, ktere hitro in dobro izvršujem. I®' Velika zaloga glediškib mask. '"Vi slovenske clijals:© znižane cene! velespoštovanjem biležim se Miroslav St. Cekorič. 3 Hitra in dobra postrežba. se_ da pri farni cerkvi sv. Vida hiša z obrtom za krčmo in šta- cuno, t. j. od 1. prosinca t. 1. ta- - . k°j Ta hiša je pri veliki cesti in oddaljena od postaje Grobelno 20 minut. — Pogoji se srvedo pismeno ali osebno pri posestniku Jožeiu zimdar, St. Vid, pošta Šmarje pri Jelšah. (289) 3—3 N -. • je zaradi družbinski dl proaai mlin na šti J- J tečaje, stope in žaj četrt ure od kolodvora v Štorah pri Celju c okrajni cesti. Poleg še en oral zemlje in g gospodarsko poslopje. Vse v najboljem stanju. Vode vedno dovolj in je torej posebno pripravno za kakši tovarno. — Vse drugo poizve se pri upravništvu C movine". ( 286) 3- V najem Lastnina in tisk D. Hribar-ja v Celji. Naznanilo ..Južnoštajerska hranilnica 11 v Celji obrestuje hranilne vloge kakor do sedaj tudi od novega leta 1898 naprej po 4: odsto-tke, brez da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsa kega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. (293) 7—3 Ravnateljstvo. " Odgovorni urednik in izdajatelj Ante Beg. 8 Šišenska tribuna Dober korak naprej od lanskoletnih uspehov: Intenzivno povečanje proizvodnje in izvoza Spremembe v strukturi investicij KOVINSKA INDUSTRIJA Izpolnitev planskih obvez- Ijena in bo uresničenje pro- nosti je med drugim pogoje- grama predvsem odvisno od no tudi z nekaterimi rekon- Razpoložljivih sredstev. Banč- strukcijami in novogradnja¬ mi, za kar bo predvidoma potrošenih 6366 milijonov di¬ narjev, kar je za 31,1 % več kot v minulem letu (investi¬ cije po teritorialnem prin¬ cipu pa se bodo povečale celo za 73,8 %). Seveda pa ta sred¬ stva niso v celoti zagotov- na sredstva ob angažiranju sredstev gospodarskih organi¬ zacij bodo tako osnovni vir za financiranje investicij. Zanimivo je pogledati, kakšni so investicijski pro¬ grami za posamezne gospo¬ darske panoge. O tem nam govori spodnja tabela: — teritorialni princip v tisoč din Indeks Litostroj kot najmočnejši predstavnik začenja rekon¬ struirati jeklolivarno, da bi tako povečal proizvodnjo je¬ klene litine. V letošnjem letu bodo postavili novo elektro peč in nekatere druge na¬ prave. V letošnjem letu po¬ večuje predvsem proizvodnjo specialnih strojev, črpalk, la¬ dijskih motorjev in avto- dvigal, zmanjšuje pa v me¬ talurški proizvodnji in pro¬ izvodnji turbin. Na izvoz od¬ pade približno 25 % proizvod¬ nje. Unitas: še večja specializa¬ cija . v proizvodnjo armatur ter kvalitetnejših odlitkov sive litine in barvnih ko¬ vin. Avtomontaža: povečanje proizvodnje karoserij in grel¬ nih naprav. Povpraševanje po teh proizvodih že presega njihove zmogljivosti. ELEKTROINDUSTRIJA Najpommebnejša vlaganja bodo torej v industriji, saj predstavljajo ta vlaganja 71 % vseh predvidenih inve¬ sticij. Investicijska sredstva pa so po svojem namenu predvidena za naslednjo strukturo potrošnje: 34,1 % za gradbene objekte (lani 40 %), 63,2 % za opremo (56,4 % lani), za zemljišča pa 2,7 %. Že prej smo zapisali, da bodo med drugim tudi osebni dohodki neposredno odvisni Pridobitev za to panogo bo začetek proizvodnje v novi tovarni elektronskih naprav kombinata Iskre. Po izve¬ deni rekonstrukciji se bo po¬ večala proizvodnja v tovarni elektroakustičnih naprav v od povečanja produktivnosti dela. Za izpolnitev planskih nalog se bo predvidoma na pržanju in v obratu keramike elek- Na temelju splošnih pogojev in dosedanjega razvoja naše občine določa občinski družbeni plan na uvodnem mestu med drugim tudi naslednje TEMELJNE NALOGE: • splošno povečanje proizvodnje in storitev, • povečanje produktivnosti dela, ekonomičnosti po¬ slovanja n smotrnega vlaganja obratnih sredstev, • povečanje izvoza zaradi čim večjega priliva deviz, • boljšo izrabo delovnega časa, uvajanje sodobnih delovnih metod in modernizacija tehnologije zaradi večjega izkorščanja proizvodnih zmogljivosti, • povečanje gospodarske aktivnosti na podlagi stal¬ nega proučevanja analize stroškov in ustreznega ukre¬ panja, • več znanstveno raziskovalne dejavnosti, skrbnih analiz in študija za zagotovitev stabilne rasti poslovne aktivnosti, • koordiniranje sredstev gospodarskih organizacij, občinskih skladov in bančnih posojil za investicijska vlaganja, • izpopolnjevanje sistema notranje delitve čistega dohodka zaradi stalne vzpodbude k večji produktiv¬ nosti in gospodarski aktivnosti, • skrbne analitične priprave za prehod na 42-urni delovni teden, • večji poudarek izobraževanju in strokovnemu spopolnjevanju kadrov, • večja skrb za razvoj stanovanjskega in komunal¬ nega gospodarjenja, šolstva, kulture, zdravstva in so¬ cialnega varstva. novo zaposlilo 925 oseb. To¬ rej bo na območju naše ob¬ čine le 5,5 % več zaposlenih kot v minulem letu. Produk¬ tivnosti dela pa naj bi se po¬ večala za 10 %. Vsekakor pa so opravičene optimistične napovedi, da bo moč ob tem povečanju ali celo ob manj¬ šem povečanju delovne sile uresničiti ta ali pa še večji skok v produktivnosti dela. Predviden razvoj posameznih panog Tovarne elementov za troniko. Tiki povečuje pro¬ izvodnjo bojlerjev za 56,4 % in išče tudi možnosti za izvoz. Začenja drugo fazo rekon¬ strukcije: nabava novih stro¬ jev in mehanizacija proizvod¬ nih postopkov. V tej panogi sta predvideni tudi nadalje¬ vanje gradnje tovarne feritov in magnetov ter začetek grad¬ nje signalno-varnostnih na¬ prav. sičnega materiala — bombaž¬ ne in volnene preje — v prid proizvodov iz svile in sinte¬ tičnega materiala. Proizvod¬ nja bombažnih tkanin v Bombažni tkalnici in Tekstil¬ ni tovarni Medvode pada za 45 % v korist tkanin iz sin- tetike. V Tovarni dekorativ¬ nih tkanin bodo zgradili nove prostore za tkalnico in iz¬ popolnili strojno opremo, tekstilna tovarna Medvode pa bo nabavila specialne tekstil¬ ne stroje za proizvodnjo fil- cev., Industrija usnja in obutve; Predvsem usmeritev v iz¬ boljšanju izbire! Živilska industrija: manjše povečanje proizvodnje in manjše investicije, ki jih terja predvsem predpis o obvez¬ nem stekleničenju večine al¬ koholnih pijač. Pivovarna Union bo rekonstruirala va- rilnico piva in sladarno ter izpopolnila strojno opremo. KEMIČNA INDUSTRIJA V industriji se je proizvodnja v letu 1963 po fizičnem obsegu povečala za 16,5 %, po vrednosti pa za 25,5 %. Upoštevajoč dinamiko lanskega leta in raznovrstne kvali¬ tetne spremembe v strukturi industrijskih zmogljivosti, je napoved za letošnje leto naslednja: obseg proizvodnje po¬ večan za 17,3 %, po vrednosti pa za 16,1 %. Gibanje proizvodnje v po- zuje naslednja tabela: sameznih panogah pa prika- Stroka Indeksi Fizični obseg Fakturirana real. 1963 1964 1963 1964 1962 1963 1962 1963 V Farmisu uvajajo nove artikle v proizvodnji izgotov¬ ljenih' zdravil; v vse večji meri uporablja že lastne pol¬ izdelke za proizvodnjo zdravil in preparatov. Tesnilka po¬ večuje proizvodnjo tesnil, medtem ko bo proizvodnja plastičnih mas zaradi rekon¬ strukcije obrata na približno isti ravni. Color povečuje predvsem proizvodnjo pre¬ mazov. Kmetijstvo Nove površine v družbeni proizvodnji LESNA INDUSTRIJA Predvsem se bodo v druž¬ beno kmetijsko proizvodnjo vključile nove površine, za katere je bil v minulem letu izveden arondacijski posto¬ pek. Fizični obseg proizvod¬ nje se bo povečal za okoli 12,9 % in temelji predvsem na krepitvi družbenega sek¬ torja. Prav tako močan pri¬ spevek k dvigu proizvodnje pa morajo imeti kooperacij¬ ski odnosi, predvsem v pita¬ nju prašičev, perutnine in deloma telet. Lani sta bili v živinorejski proizvodnji sklenjeni 102 pogodbi, letos pa je predvidenih 150 tovrst¬ nih pogodb. Višinska področja zaradi svoje specifičnosti niso zani¬ miva za kmetijske organiza¬ cije, zato pa je treba ukreniti vse za obstoj višinskega kme¬ ta. Poti do ustvarjanja takih pogojev: zmanjšanje družbe¬ nih dajatev, povezovanje kmetijske in gozdarske pro¬ izvodnje, specializiranje v po¬ sebno tržno proizvodnjo ob uporabi manjših delovnih strojev, ki zmanjšuje porabo delovne sile in fizični napor. Gozdarstvo Predvsem nega gozdov Povprečna lesna zaloga na za gozdove izven zelenega hektar znaša 130 m 3 za ob- pasu. Plan sečnje predvideva močje zelenega pasu in 165 m 3 16.100 m a lesne mase. ŠIŠENSKA TRIBUNA' 9 Težišče uporabe sredstev gozdnega sklada bo predvsem na negi gozdov, predvsem za nego v prejšnjih letih po¬ gozdenih površin in mladih gozdov, na čiščenju zanemar¬ jenih gozdov in na redčenju. Pogozdenih bo letos samo 5,5 ha površin, 5 ha gozdov pa bo izpopolnjenih v no¬ vimi sadikami. Varstvu go¬ zdov se bo posvečala enaka skrb kot v minulih letih. No¬ vih cest letos ne bo v grad¬ nji; dograjena bo le cesta Podutik—Topol. Za vzdrževanje gozdov bo izven zelenega pasu porablje¬ nih 17,4 milijona dinarjev, na območju zelenega pasu pa 16,7 milijona dinarjev. Gradbeništvo POD LANSKOLETNO RAVNIJO Vrednost gradbenih storitev bo manjša kot v letu 1963. Skladno s tem se bo zmanj¬ šalo tudi število zaposlenih (za 8,6 %). Gradbena podjet¬ ja, samo tista, ki imajo sedež na območju občine, pa bodo povečala svojo dejavnost za 4 %. Podjetje Megrad predvi¬ deva popolno zaposlitev svo¬ jih zmogljivosti in za 18,8 % višjo realizacijo kot V letu 1963. ' Promet ulici opremilo novo polnil¬ nico. Slovenija avto predvi¬ deva gradnjo novih poslov¬ nih prostorov, Jugotehnika bo gradila nove skladiščne pro¬ store. Gostinstvo in turizem RAZUMNA POLITIKA DO ZASEBNIH GOSTIŠČ V gostinstvu pa je predvi¬ deno povečanje za okoli 20 %. Razlogi za tako optimistično napoved: povečanje realne osebne potrošnje, povečani turistični promet, predvsem pa gostinske in hotelske uslu¬ ge novega hotela Ilirija. K povečanemu tujskemu prometu in gostinskim uslu¬ gam bodo v veliki meri pri¬ spevale manjše rekonstruk¬ cije in izboljšave v mnogih gostinskih obratih. Podporo zasebnim gostiščem, ki upra¬ vičeno dopolnjujejo mrežo gostišč pa naj predstavljajo pogoji za adaptacije in mo¬ dernizacije ob zmanjšanih družbenih dajatvah ter sploh spodbudnejša davčna poli¬ tika. Obrt NEKATERI SERVISI SO PRAVA OBRT Obrtna dejavnost se bo predvidoma povečala za 13,4 %: v družbenem sektorju za 17,3 %, v zasebnem pa za 4%. Za dve večji obrtni podjetji — Agrostroj in Emba — je značilno, da sta razvili prav¬ zaprav že industrijski način proizvodnje. K povečanju obrtnih storitev bodo prispe¬ vali tudi obrtni servisi kra¬ jevnih skupnosti, ki v sektor družbene obrti niso vklju¬ čeni. Vendar pa bo treba nji¬ hovo delovanje vskladiti z določili novega splošnega za¬ kona o krajevnih skupnostih. Servisi namreč, ki so pre¬ segli dejavnost, za katero so bili ustanovljeni, se bodo morali registrirati kot obrtna podjetja. Stopnjevana skrb za dvig družbene in življenjske ravni POVEČAN VOZNI PARK »ljubljana-transport« V medkrajevnem in mest¬ nem prometu »Ljubljana- transport« se bo vozni park povečal za 45 avtobusov in trolejbusov, v tovornem pro¬ metu pa za 40 tovornjakov in 25 prikolic. S tem se bo po¬ večala zmogljivost potniških mest za 18,7 %, število pre¬ peljanih potnikov pa za 9 %. Povečane kapacitete bodo omogočile tudi uvajanje no¬ vih avtobusnih linij v med¬ krajevnem, lokalnem in mest¬ nem prometu. V bližini občinske hiše bo letos dograjeno novo poslopje pošte. Trgovina NOVI LOKALI Promet v trgovini na drob¬ no se bo povečal za 14.6 ' 4 , v trgovini na debelo za 5,6 % in v zunanji trgovini za 7,2 %. Razmere v trgovini se bodo spremenile in izpopolnile z izgradnjo trgovske hiše ter novimi lokali v blokih B-l in B-2. Za bližnjo prihodnost pa je mimo prostorov, ki jih že urejamo, predvidena tudi izgradnja novih potrošniških centrov v Vižmarjih, Pržanju, Mednem in Pirničah. Sred¬ stva za financiranje teh in¬ vesticij : sredstva najemnin pri stanovanjskem skladu in sredstva gospodarskih orga¬ nizacij Prehrana, Mercator in Veletrgovina. Pomembno povečanje pro¬ meta predvidevata Kurivo- prodaja in Slovenija vino. Podjetje »Slovenija vino« bo predvidoma v prostorih Slo¬ venija avto v Frankopanski. Komunalno gospodarstvo OBŠIREN PROGRAM REKONSTRUKCIJE CEST . Najprej k stanovanjski iz¬ gradnji, saj je stanovanjsko vprašanje eno standardnih vprašanj osebnega standarda občana. Občinski stanovanj¬ ski sklad bo v letošnjem letu predvidoma investiral v no¬ vogradnje 3,6 milijarde di¬ narjev. Stanovanja se bodo še naprej razdeljevala po si¬ stemu najboljšega ponudnika z lastno udeležbo oziroma vlagatelja z najdaljšo dobo vlaganja. Izjemoma pa bo Sklad financiral oziroma so¬ financiral v višini 50 % sta¬ novanja upokojenim članom ZB, socialno ogroženim dru¬ žinam In nekaterim drugim izjemnim primerom. Opozo¬ riti je tudi treba, da bo sklad del sredstev od amortizacije stanovanjskih stavb porabil za kredite hišnim svetom, katerim najemnina ne zado¬ šča za večja popravila. V letošnjem letu bo pred¬ vidoma zgrajenih 685 stano¬ vanjskih enot in v zasebnem sektorju 125 stanovanjskih enot. Kaj pa komunalne investicije? Za rekonstrukcijo cest bo porabljenih predvidoma 675 milijonov 154.000 dinarjev. Slabo stanje cest narekuje, da bodo ta dela osrednja ko¬ munalna investicija. Zaradi neposredne prizadetosti ve¬ čine občanov povzetek osred¬ njih del iz tega programa: rekonstrukcija Celovške ce¬ ste med Aleševčcvo in Šišen¬ sko »osto, dela Vodnikove, Šišenske, Sojerjeve, Poduti¬ ške in Stegenske ceste; asfal¬ tiranje Gasilske, Scopolijeve, Tugomirjeve, Obirske, Ulice Milana Majcna, Kavškove in ceste Tacen—Pirniče ter do¬ končno asfaltiranje hodnikov v Šentvidu. Razen tega bo urejenih več drugih cestišč v Šiški in na medvoškem ob¬ močju. Kanalizacija: Nadaljevali bomo z izgradnjo zbirnih ka¬ nalov kot eden izmed pogo¬ jev nadaljnje stanovanjske in industrijske izgradnje v obči¬ ni. Razen tega je na progra¬ mu ureditev kanalizacije v naselju Rozeta II ter v na¬ selju med Celovško in Vod¬ nikovo cesto, Tržno in cesto Na jami, v Podlimbarski, Podjunski, Bizjanovi in So¬ jerjevi ulici, na območju na¬ selij Dravlje, Gunclje, Tacen, Družbene službe Svetje—Medvode, Preska— Medvode, Pod Homom—Med¬ vode, Plešca—Vaše, Studen- čice, Zgonika, Prešnic in Šmartno. Za izgradnjo ka¬ nalov bo porabljenih predvi¬ doma 234 milijonov dinarjev. Za izpopolnitev vodovodne¬ ga omrežja bo predvidoma porabljenih 89 milijonov di¬ narjev. Za »več luči« bo porablje¬ nih 36 milijonov dinarjev. V programu je ureditev javne razsvetljave na Šišenski ce¬ sti, Vodnikovi cesti, med li- tostrojskimi bloki, na Jesen¬ kovi, Knezovi, Malgajevi in Kebetovi ulici, na trgu pred kino Šiška ter na območju naselja Svetje — Medvode. Okrepljena pa bodo tudi sve¬ tlobna mesta na območju Dravelj, Šentvida, Vižmarij, Guncelj, Vodic, Hraš, Smled¬ nika, Zbilj, Pirnič, Preske, Sore, Rakovnika, Seni »e, Moš, Valburge in Dvora. V programu ureditve zele¬ nic pa so naslednja območja: naselje Svetje-Medvode, med Obirsko in Djakovičevo ulico ter na območju Rozete II. Za ureditev zelenic bo predvi¬ doma porabljenih 24,7 mili¬ jona, Za plinsko omrežje v novih naseljih Rozeta II ter med Tržno ulico in cesto na Jami bo investiranih 19,5 mi¬ lijona. Tudi za vzdrževanje komu¬ nalnih naprav in objektov so predvidena precejšnja sred¬ stva, tako samo za vzdrževa¬ nje cest 56,5 milijona, za či¬ ščenje cest 18 milijonov, za iavno razsvetljavo 16 milijo¬ nov dinarjev itd. Za vsa komunalna dela in vzdrževanje komunalnih ob¬ jektov bomo uporabljali sred¬ stva sklada za urejanje mest¬ nih zemljišč, v katerem se naj bi predvidoma zbralo 1,4 milijarde dinarjev, Seveda je višina sredstev tega sklada odvisna od dohodkov, ti pa so spet odvisni od števila in sredstev investitorjev na ob¬ močju občine. Razen tega bodo v te namene na razpo¬ lago tudi sredstva cestnega sklada in za to predvidena proračunska sredstva. ttm> % Več sredstev za šole Eden izmed dokazov uspešnega razvoja naše industrijske proizvodnje, ki pa ni edini, niti osamljen, temveč je po¬ dobno v mnogih drugih delovnih skupnostih naše občine Za to delovno področje je vse bolj značilen prehod od preživelih proračunskih oblik financiranja na financiranje dela po skrbno sestavljenem delovnem programu. Najprej nekaj besed o šol¬ stvu in prosveti! Smo hitro razvijajoča se občina s stal¬ nim, hitrim povečevanjem prebivalstva. To terja pospe¬ šeno vlaganje sredstev v iz¬ gradnjo novih šol in v adap¬ tacijo starih objektov. Ker je povsod pouk v dveh izmenah, odpade v naši občini komaj 0,9 m 2 učilnice na učenca, kar je globoko pod normalnim povprečjem. Družbeni plan predvideva v povprečju večja sredstva za vzgojo in izo¬ brazbo, poleg povečanja ma¬ terialnih izdatkov pa tudi 12 % zvišanje osebnih do¬ hodkov. Proračun sklada za vzgojo in izobraževanje v višini 1.165,721.000 dinarjev predvi¬ deva za osnovno dejavnost osnovnih šol 409,8 milijona, za gimnazijo 46,7 milijona, za glasbeno šolo 39 milijonov in za vzgojno varstvene zavode 35,3 milijona. Za investicije za šolstvo in varstvo otrok pa je planiranih 560 milijonov, od tega 350 milijonov za gradnjo nove šole Na jami, 15 milijonov za dograditev šole v Preski itd. Da bi vsaj malo uspešneje reševali stanovanjsko vpraša¬ nje prosvetnih delavcev, je v planu predvideno 15 milijo¬ nov za povečanje skladov skupne porabe. V te sklade pa bodo morale seveda tudi šole same vlagati primerna sredstva. 8 Šišenska tribuna Dober korak naprej od lanskoletnih uspehov Intenzivno povečanje proizvodnje in izvoza Spremembe v strukturi investicij Izpolnitev planskih obvez¬ nosti je med drugim pogoje¬ no tudi z nekaterimi rekon¬ strukcijami in novogradnja¬ mi, za kar bo predvidoma potrošenih 6366 milijonov di¬ narjev, kar je za 31,1 % več kot v minulem letu (investi¬ cije po teritorialnem prin¬ cipu pa se bodo povečale celo za 73,8 %). Seveda pa ta sred¬ stva niso v celoti zagotov- — teritorialni princip Ijena in bo uresničenje pro¬ grama predvsem odvisno od Razpoložljivih sredstev. Banč¬ na sredstva ob angažiranju sredstev gospodarskih organi¬ zacij bodo tako osnovni vir za financiranje investicij. Zanimivo je pogledati, kakšni so investicijski pro¬ grami za posamezne gospo¬ darske panoge. O tem nam govori spodnja tabela: — v tisoč din Indeks Skupaj 5,665.252 9,845.336 173,8 Najpommebnejša vlaganja bodo torej v industriji, saj predstavljajo ta vlaganja 71 % vseh predvidenih inve¬ sticij. Investicijska sredstva pa so po svojem namenu predvidena za naslednjo strukturo potrošnje: 34,1 % za gradbene objekte (lani 40 %), 63,2 % za opremo (56,4 % lani), za zemljišča pa 2,7 %. Že prej smo zapisali, da bodo med drugim tudi osebni dohodki neposredno odvisni od povečanja produktivnosti dela. Za izpolnitev planskih nalog se bo predvidoma na novo zaposlilo 925 oseb. To¬ rej bo na območju naše ob¬ čine le 5,5 c /c več zaposlenih kot v minulem letu. Produk¬ tivnosti dela pa naj bi se po¬ večala za 10 %. Vsekakor pa so opravičene optimistične napovedi, da bo moč ob tem povečanju ali celo ob manj¬ šem povečanju delovne sile uresničiti ta ali pa še večji skok v produktivnosti dela. Predviden razvoj posameznih panog V industriji se je proizvodnja v letu 1963 po fizičnem obsegu povečala za 16,5 °/c, po vrednosti pa za 25,5 %. Upoštevajoč dinamiko lanskega leta in raznovrstne kvali¬ tetne spremembe v strukturi industrijskih zmogljivosti, je napoved za letošnje leto naslednja: obseg proizvodnje po¬ večan za 17,3 %, po vrednosti pa za 16,1 %. Gibanje proizvodnje v po- zuje naslednja tabela: sameznih panogah pa prika- Stroka Indeksi Fizični obseg Fakturirana real. 111 proizvodnja električne energije 112 proizvodnja in prede¬ lava premoga 117 kovinska industrija 119 elektroindustrija 120 kemična industrija 122 lesna industrija 123 papirna industrija 124 tekstilna industrija 125 industrija usnja in obutve 127 živilska industrija 138 raznovrstna industrija Skupaj KOVINSKA INDUSTRIJA Litostroj kot najmočnejši predstavnik začenja rekon¬ struirati jeklolivarno, da bi tako povečal proizvodnjo je¬ klene litine. V letošnjem letu bodo postavili novo elektro peč in nekatere druge na¬ prave. V letošnjem letu po¬ večuje predvsem proizvodnjo specialnih strojev, črpalk, la¬ dijskih motorjev in avto- dvigal, zmanjšuje pa v me¬ talurški proizvodnji in pro¬ izvodnji turbin. Na izvoz od¬ pade približno 25 % proizvod¬ nje. Unitas: še večja specializa¬ cija . v proizvodnjo armatur ter kvalitetnejših odlitkov sive litine in barvnih ko¬ vin. Avtomontaža: povečanje proizvodnje karoserij in grel¬ nih naprav. Povpraševanje po teh proizvodih že presega njihove zmogljivosti. ELEKTROINDUSTRIJA Pridobitev za to panogo bo začetek proizvodnje v novi tovarni elektronskih naprav kombinata Iskre. Po izve¬ deni rekonstrukciji se bo po¬ večala proizvodnja v tovarni elektroakustičnih naprav v Pržanju in v obratu keramike Tovarne elementov za elek¬ troniko. Tiki povečuje pro¬ izvodnjo bojlerjev za 56,4 c /c in išče tudi možnosti za izvoz. Začenja drugo fazo rekon¬ strukcije: nabava novih stro¬ jev in mehanizacija proizvod¬ nih postopkov. V tej panogi sta predvideni tudi nadalje¬ vanje gradnje tovarne feritov in magnetov ter začetek grad¬ nje signalno-varnostnih na¬ prav. KEMIČNA INDUSTRIJA V Farmisu uvajajo nove artikle v proizvodnji izgotov¬ ljenih zdravil; v vse večji meri uporablja že lastne pol¬ izdelke za proizvodnjo zdravil in preparatov. Tesnilka po¬ večuje proizvodnjo tesnil, medtem ko bo proizvodnja plastičnih mas zaradi rekon¬ strukcije obrata na približno isti ravni. Color povečuje predvsem proizvodnjo pre¬ mazov. LESNA INDUSTRIJA Podjetji Plutal in Sora sta v minulem letu izredno pove¬ čali proizvodnjo: za 25,2 ozi¬ roma za 86,1 %. Zato bo le¬ tošnji porast relativno manj¬ ši. V letošnjem letu bo za¬ ključena poskusna proizvod- nija nove belilnice Tovarne celuloze in papirja Vevče- Medvode v Goričanah. TEKSTILNA INDUSTRIJA Za proizvodnjo v tej panogi so predvsem značilne kvali¬ tetne spremembe: nadaljnje zmanjševanje uporabe kla- Na temelju splošnih pogojev in dosedanjega razvoja naše občine določa občinski družbeni plan na uvodnem mestu med drugim tudi naslednje TEMELJNE NALOGE: • splošno povečanje proizvodnje in storitev, • povečanje produktivnosti dela, ekonomičnosti po¬ slovanja n smotrnega vlaganja obratnih sredstev, • povečanje izvoza zaradi čim večjega priliva deviz, • boljšo izrabo delovnega časa, uvajanje sodobnih delovnih metod in modernizacija tehnologije zaradi večjega izkorščanja proizvodnih zmogljivosti, • povečanje gospodarske aktivnosti na podlagi stal¬ nega proučevanja analize stroškov in ustreznega ukre¬ panja, • več znanstveno raziskovalne dejavnosti, skrbnih analiz in študija za zagotovitev stabilne rasti poslovne aktivnosti, • koordiniranje sredstev gospodarskih organizacij, občinskih skladov in bančnih posojil za investicijska vlaganja, • izpopolnjevanje sistema notranje delitve čistega dohodka zaradi stalne vzpodbude k večji produktiv¬ nosti in gospodarski aktivnosti, • skrbne analitične priprave za prehod na 42-urni delovni teden, • večji poudarek izobraževanju in strokovnemu spopolnjevanju kadrov, • večja skrb za razvoj stanovanjskega in komunal¬ nega gospodarjenja, šolstva, kulture, zdravstva in so¬ cialnega varstva. sičnega materiala — bombaž¬ ne in volnene preje — v prid proizvodov iz svile in sinte¬ tičnega materiala. Proizvod¬ nja bombažnih tkanin v Bombažni tkalnici in Tekstil¬ ni tovarni Medvode pada za 45 % v korist tkanin iz sin- tetike. V Tovarni dekorativ¬ nih tkanin bodo zgradili nove prostore za tkalnico in iz¬ popolnili strojno opremo, tekstilna tovarna Medvode pa bo nabavila specialne tekstil- Kmetijstvo ne stroje za proizvodnjo fil- cev., Industrija usnja in obutve: Predvsem usmeritev v iz¬ boljšanju izbire! Živilska industrija: manjše povečanje proizvodnje in manjše investicije, ki jih terja predvsem predpis o obvez¬ nem stekleničenju večine al¬ koholnih pijač. Pivovarna Union bo rekonstruirala va- rilnico piva in sladarno ter izpopolnila strojno opremo. Nove površine v družbeni proizvodnji Predvsem se bodo v druž¬ beno kmetijsko proizvodnjo vključile nove površine, za katere je bil v minulem letu izveden arondacijski posto¬ pek. Fizični obseg proizvod¬ nje se bo povečal za okoli 12,9 % in temelji predvsem na krepitvi družbenega sek¬ torja. Prav tako močan pri¬ spevek k dvigu proizvodnje pa morajo imeti kooperacij¬ ski odnosi, predvsem v pita¬ nju prašičev, perutnine in deloma telet. Lani sta bili v živinorejski proizvodnji sklenjeni 102 pogodbi, letos Gozdarstvo pa je predvidenih 150 tovrst¬ nih pogodb. Višinska področja zaradi svoje specifičnosti niso zani¬ miva za kmetijske organiza¬ cije, zato pa je treba ukreniti vse za obstoj višinskega kme¬ ta. Poti do ustvarjanja takih pogojev: zmanjšanje družbe¬ nih dajatev, povezovanje kmetijske in gozdarske pro¬ izvodnje, specializiranje v po¬ sebno tržno proizvodnjo ob uporabi manjših delovnih strojev, ki zmanjšuje porabo delovne sile in fizični napor. Predvsem nega gozdov Povprečna lesna zaloga na hektar znaša 130 m 3 za ob¬ močje zelenega pasu in 165 m 3 za gozdove izven zelenega pasu. Plan sečnje predvideva 16.100 m 3 lesne mase. Šišenska tribuna' Težišče uporabe sredstev gozdnega sklada bo predvsem na negi gozdov, predvsem za nego v prejšnjih letih po¬ gozdenih površin in mladih gozdov, na čiščenju zanemar¬ jenih gozdov in na redčenju. Pogozdenih bo letos samo 5,5 ha površin, 5 ha gozdov pa bo izpopolnjenih v no¬ vimi sadikami. Varstvu go¬ zdov se bo posvečala enaka skrb kot v minulih letih. No¬ vih cest letos ne bo v grad¬ nji; dograjena bo le cesta Podutik—Topol. Za vzdrževanje gozdov bo izven zelenega pasu porablje¬ nih 17,4 milijona dinarjev, na območju zelenega pasu pa 16,7 milijona dinarjev. Gradbeništvo POD LANSKOLETNO RAVNIJO Vrednost gradbenih storitev bo manjša kot v letu 1963. Skladno s tem se bo zmanj¬ šalo tudi število zaposlenih (za 8,6 %). Gradbena podjet¬ ja, samo tista, ki imajo sedež na območju občine, pa bodo povečala svojo dejavnost za 4 %. Podjetje Megrad predvi¬ deva popolno zaposlitev svo¬ jih zmogljivosti in za 18,8 % višjo realizacijo kot v letu 1963. ' Promet POVEČAN VOZNI PARK »LJUBLJANA-TRANSPORT« V medkrajevnem in mest¬ nem prometu »Ljubljana- transport« se bo vozni park povečal za 45 avtobusov in trolejbusov, v tovornem pro¬ metu pa za 40 tovornjakov in 25 prikolic. S tem se bo po¬ večala zmogljivost potniških mest za 18,7 %, število pre¬ peljanih potnikov pa za 9 %. Povečane kapacitete bodo omogočile tudi uvajanje no¬ vih avtobusnih linij v med¬ krajevnem, lokalnem in mest¬ nem prometu. V bližini občinske hiše bo letos dograjeno novo poslopje pošte. Trgovina NOVI LOKALI Promet v trgovini na drob¬ no se bo povečal za 14,6 %, v trgovini na debelo za 5,6 % in v zunanji trgovini za 7,2 %. Razmere v trgovini se bodo spremenile in izpopolnile z izgradnjo trgovske hiše ter novimi lokali v blokih B-l in B-2. Za bližnjo prihodnost pa je mimo prostorov, ki jih že urejamo, predvidena tudi izgradnja novih potrošniških centrov v Vižmarjih, Pržan.ju, Mednem in Pirničah. Sred¬ stva za financiranje teh in¬ vesticij: sredstva najemnin pri stanovanjskem skladu in sredstva gospodarskih orga¬ nizacij Prehrana, Mercator in Veletrgovina. Pomembno povečanje pro¬ meta predvidevata Kurivo- prodaja in Slovenija vino. Podjetje »Slovenija vino« bo predvidoma v prostorih Slo¬ venija avto v Frankopanski, ulici opremilo novo polnil¬ nico. Slovenija avto predvi¬ deva gradnjo novih poslov¬ nih prostorov, Jugotehnika bo gradila nove skladiščne pro¬ store. Gostinstvo in turizem RAZUMNA POLITIKA DO ZASEBNIH GOSTIŠČ V gostinstvu pa je predvi¬ deno povečanje za okoli 20 %. Razlogi za tako optimistično napoved: povečanje realne osebne potrošnje, povečani turistični promet, predvsem pa gostinske in hotelske uslu¬ ge novega hotela Ilirija. K povečanemu tujskemu prometu in gostinskim uslu¬ gam bodo v veliki meri pri¬ spevale manjše rekonstruk¬ cije in izboljšave v mnogih gostinskih obratih. Podporo zasebnim gostiščem, ki upra¬ vičeno dopolnjujejo mrežo gostišč pa naj predstavljajo pogoji za adaptacije in mo¬ dernizacije ob zmanjšanih družbenih dajatvah ter sploh spodbudnejša davčna poli¬ tika. Obrt NEKATERI SERVISI SO PRAVA OBRT Obrtna dejavnost se bo predvidoma povečala za 13,4 %: v družbenem sektorju za 17,3 %, v zasebnem pa za 4%. Za dve večji obrtni podjetji — Agrostroj in Emba — je značilno, da sta razvili prav¬ zaprav že industrijski način proizvodnje. K povečanju obrtnih storitev bodo prispe¬ vali tudi obrtni servisi kra¬ jevnih skupnosti, ki v sektor družbene obrti niso vklju¬ čeni. Vendar pa bo treba nji¬ hovo delovanje vskladiti z določili novega splošnega za¬ kona o krajevnih skupnostih. Servisi namreč, ki so pre¬ segli dejavnost, za katero so bili ustanovljeni, se bodo morali registrirati kot obrtna podjetja. Stopnjevana skrb za dvig družbene in življenjske ravni Komunalno gospodarstvo OBŠIREN PROGRAM REKONSTRUKCIJE CEST , Najprej k stanovanjski iz¬ gradnji, šaj je stanovanjsko vprašanje eno standardnih vprašanj osebnega standarda občana. Občinski stanovanj¬ ski sklad bo v letošnjem letu predvidoma investiral v no¬ vogradnje 3,6 milijarde di¬ narjev. Stanovanja se bodo še naprej razdeljevala po si¬ stemu najboljšega ponudnika z lastno udeležbo oziroma vlagatelja z najdaljšo dobo vlaganja. Izjemoma pa bo sklad financiral oziroma so¬ financiral v višini 50 % sta¬ novanja upokojenim članom ZB, socialno ogroženim dru¬ žinam in nekaterim drugim izjemnim primerom. Opozo¬ riti je tudi treba, da bo sklad del sredstev od amortizacije stanovanjskih stavb porabil za kredite hišnim svetom, katerim najemnina ne zado¬ šča za večja popravila. V letošnjem letu bo pred¬ vidoma zgrajenih 685 stano¬ vanjskih enot in v zasebnem sektorju 125 stanovanjskih enot. Kaj pa komunalne investicije? Za rekonstrukcijo cest bo porabljenih predvidoma 675 milijonov 154.000 dinarjev. Slabo stanje cest narekuje, da bodo ta dela osrednja ko¬ munalna investicija. Zaradi neposredne prizadetosti ve¬ čine občanov povzetek osred¬ njih del iz tega programa: rekonstrukcija Celovške ce¬ ste med Aleševčevo in Šišen¬ sko aosto, dela Vodnikove, Šišenske, Sojerjeve, Poduti¬ ške in Stegenske ceste; asfal¬ tiranje Gasilske, Scopolijeve. Tugomirjeve, Obirske, Ulice Milana Majcna, Kavškove in ceste Tacen—Pirniče ter do¬ končno asfaltiranje hodnikov v Šentvidu. Razen tega bo urejenih več drugih cestišč v Šiški in na medvoškem ob¬ močju. Kanalizacija: Nadaljevali bomo z izgradnjo zbirnih ka¬ nalov kot eden izmed pogo¬ jev nadaljnje stanovanjske in industrijske izgradnje v obči¬ ni. Razen tega je na progra¬ mu ureditev kanalizacije v naselju Rozeta II ter v na¬ selju med Celovško in Vod¬ nikovo cesto, Tržno in cesto Na jami, v Podlimbarski, Podjunski, Bizjanovi in So¬ jerjevi ulici, na območju na¬ selij Dravlje, Gunclje, Tacen, Družbene službe Svettje—Medvode, Preska— Medvode, Pod Homom—Med¬ vode, Plešca—Vaše, Studen- čice, Zgonika, Prešnic in Šmartno. Za izgradnjo ka¬ nalov bo porabljenih predvi¬ doma 234 milijonov dinarjev. Za izpopolnitev vodovodne¬ ga omrežja bo predvidoma porabljenih 89 milijonov di¬ narjev. Za »več luči« bo porablje¬ nih 36 milijonov dinarjev. V programu je ureditev javne razsvetljave na Šišenski ce¬ sti, Vodnikovi cesti, med li- tostrojsKTmi bloki, na Jesen¬ kovi, Knezovi, Malgajevi in Kebetovi ulici, na trgu pred kino Šiška ter na območju naselja Svetje — Medvode. Okrepljena pa bodo tudi sve¬ tlobna mesta na območju Dravelj, Šentvida, Vižmarij, Guncelj, Vodic, Hraš, Smled¬ nika, Zbilj, Pirnič, Preske, Sore, Rakovnika, Seni se. Moš, Valburge in Dvora. V programu ureditve zele¬ nic pa so naslednja območja: naselje Svetje-Medvode, med Obirsko in Djakovičevo ulico ter na območju Rozete II. Za ureditev zelenic bo predvi¬ doma porabljenih 24,7 mili¬ jona, Za plinsko omrežje v novih naseljih Rozeta II ter med Tržno ulico in cesto na Jami bo investiranih 19,5 mi¬ lijona. Tudi za vzdrževanje komu¬ nalnih naprav in objektov so predvidena precejšnja sred¬ stva, tako samo za vzdrževa¬ nje cest 56,5 milijona, za či¬ ščenje cest 18 milijonov, za iavno razsvetljavo 16 milijo¬ nov dinarjev itd. Za vsa komunalna dela in vzdrževanje komunalnih ob¬ jektov bomo uporabljali sred¬ stva sklada za urejanje mest¬ nih zemljišč, v katerem se naj bi predvidoma zbralo 1,4 milijarde dinarjev, Seveda je višina sredstev tega sklada odvisna od dohodkov, ti pa so spet odvisni od števila in sredstev investitorjev na ob¬ močju občine. Razen tega bodo v te namene na razpo¬ lago tudi sredstva cestnega sklada in za to predvidena proračunska sredstva. Več sredstev za šole Za to delovno področje je vse bolj značilen prehod od preživelih proračunskih oblik financiranja na financiranje dela po skrbno sestavljenem delovnem programu. Najprej nekaj besed o šol¬ stvu in prosveti! Smo hitro razvijajoča se občina s stal¬ nim, hitrim povečevanjem prebivalstva. To terja pospe¬ šeno vlaganje sredstev v iz¬ gradnjo novih šol in v adap¬ tacijo starih objektov. Ker je povsod pouk v dveh izmenah, odpade v naši občini komaj 0,9 m 2 učilnice na učenca, kar je globoko pod normalnim povprečjem. Družbeni plan predvideva v povprečju večja sredstva za vzgojo in izo¬ brazbo, poleg povečanja ma- Eden izmed dokazov uspešnega razvoja naše industrijske terialnih izdatkov pa tudi proizvodnje, ki pa ni edini, niti osamljen, temveč je po- 12 % zvišanje osebnih do- dobno v mnogih drugih delovnih skupnostih naše občine hodkov. Proračun sklada za vzgojo in izobraževanje v višini 1.165,721.000 dinarjev predvi¬ deva za osnovno dejavnost osnovnih šol 409,8 milijona, za gimnazijo 46,7 milijona, za glasbeno šolo 39 milijonov in za vzgojno varstvene zavode 35,3 milijona. Za investicije za šolstvo in varstvo otrok pa je planiranih 560 milijonov, od tega 350 milijonov za gradnjo nove šole Na jami, 15 milijonov za dograditev šole v Preski itd. Da bi vsaj malo uspešneje reševali stanovanjsko vpraša¬ nje prosvetnih delavcev, je v planu predvideno 15 milijo¬ nov za povečanje skladov skupne porabe. V te sklade pa bodo morale seveda tudi šole same vlagati primerna sredstva.