4
Politični pregled.
Položaj. — Vsi avstrijski politični listi so v svojih božičnih člankih razpravljali pomen imenovanja grofa Kuen-burga za ministra brez portfelja in o spremenjenem političnem položaju. Vladni listi so z velikim veseljem pozdravljali to imenovanje naglašajoč, da se je našel pot, po katerem se bode
prišlo do nove večine, sestavljene iz treh veličin strank, Hohen-\vartovega kluba, Poljakov in levičarjev. Glavna glasila nemško-liberalne stranke so sicer zadovoljna z imenovanjem jednega levičarja ministrom, ali z nenavadno odločnostjo zagotovijajo, da levičarji ne vstopijo v nobeno večino, v kateri bode Hohen-\vartov klub. Grof Kuenburg sam je raznim deputacijam z nenavadno odločnostjo zagotavljal, da se hoče strogo držati svojih strankarskih načel. Pollaki se pa dozdaj še niso izrekli na nobeno stran, temveč hočejo mirno počakati, kako se razvijo stvari. Kakor sedaj stvari stoje, se novi trdni večini še nismo dosti približali. Z imenovanjem grofa Kuenburga je grof Taaffe le to dosegel, da levica predrzneja postaja, in da je vlada bolj odvisna od nje. Morda ne bode dolgo, da bode še obžaloval ta korak. Zanašanje na zmernost levičarjev je bilo prazno, kajti ta stranka vsekako hoče gospodariti. Dela se zmerno le zaradi tega, ker hoče po ovinkih priti do gospodstva v državi, ko se je prepričala, da to naravnost ne gre. če jej bode vlada od-jenjavala, bodo levičarji vedno prihajali z novimi zahtevami, tako da bodo naposled onemogočili sedanjo sistemo. Upamo, da bode grof Taaffe še za časa spoznal svoje nove zaveznike, in se ne bode dal predaleč zapeljati.
1891 leto bilo je mirno leto vsaj v Evropi. V drugih delih sveta so bile sicer vojne in ustaje, ki se pa primerjati ne morejo s tem, kar bi bilo, ko bi v Evropi prišlo do velike evropske vojne. Tako so bile vstaje v Argentiniji In Braziliji, državljanska vojna v Čilski dižavi, ki so se končale s tem, da so imenovane republike dobile nove predsednike. Na Kitajskem so tudi bili ustanki, pri katerih je razjarjeno ljudstvo pobilo več Evropcev. V Evropi je pa bil mir, če tudi se rešitev važnih političnih vprašanj ni nič približala. Na Balkanu, od koder preti navadno nevarnost evropskemu miru, se niso stvari dosti premenile. V Bolgariji še knez ni priznan od velevlastij, sicer se pa stvari ugodno razvijajo. Letos bode že na razstavi Bolgarija pokazala, koliko je napredovala. Proti koncu leta so se Bolgari s Francijo zamotali v neki jako neprijeten spor, ali  pričakovati je, da stvar ne bode   imela   nevarnih posledic.
V   Srbiji so se srečno znebili bivšega kralja Milana in kraljice Natalije. V Romuniji se pa ponavljajo ministerske krize in se je v minolem letu dvakrat razpustila zbornica V Rusiji je pa letos bila slaba letina. Zaradi hude zime niso v 18 gubernijah skoro ničesa pridelali. V Nemčiji stvari mirno teko dalje, če tudi ni Bismarck več na krmilu. Mož je mislil, da je nenadomestljiv, sedaj pa ni^nda že sam spoznava, da se izhajo tudi brez njega Slovani v Nemčiji pa z minolim letom niso bas nezadovoljni, Če tudi jim ni Bog ve kaj prineslo. Za po-znanjskega nadškofa je imenovan Poljak po rodu in mišljenju. Komisija za naseljevanje Nemcev v poljskih pokrajinah je ustavila svoje delo. Začela so se zopet odpirati vrata poljščini in lužiskosrbšc-ini v ljudske šole. Zatiranje Slovanov se je ustavilo menda na povelje cesarja samega. V Italiji je odstopil Crispi in Rudini prevzel ministersko predsedstvo. Papež je izdal zanimivo okrožnico o delavskem vprašanju, v kateri je več neprecenljivih nasvetov. Za to okrožnico je prišlo več francoskih delavcev in druzih romarjev se papežu zahvalit Ta ronianjo so pa bodla v oči nekatere liberalne Italijane in v oktoVu je prišlo do jako neljubih izgredov proti francoskim romarjem v Rimu. ker se je bila raznesla vest, da so trije romarji oskru-noli grob pokojnega kralja Viktorja Emanuela. Romanja so se zaradi tega ustavila Po Italiji so se pa začele agitacije, da bi se preklical zakon, s katerim se je papežu zagotovilo svoboda in nezavisnost oi kraljeve oblasti. Te agitacije pa niso imele druzega vspeha, nego da so bile prouzročile hudo debato v zbornici, v kateri se je vlada izrekla proti o lpravi omenjenega  zakona.
V  Franciji vlada še vedno Frevcioet. Vse leto ni bilo ministerske krize, kar je v tej dižavi nekaj nenavadnega. Zaradi razžaljenja francoskih romarjev v Rimu zahtevali so škofje od vlade, da naj se zanje rotegne. Ker pa vlada ni ničesa storila, je j eden škofov pisal ministru bogočastja jako ostro pismo
in je bil zaradi tega obsojen, da mora plačati veliko globo. Drugi škofje so se pa izrekli, da odobravajo postopanje obsojenega nadškofa. Radikalci so pa to uporabili, da so jeli z večjo odločnostjo zahtevati ločitev cerkve od države, da se odpravijo samostani in se konfisknjejo cerkvena posestva. Irska je pa še vedno odprta rana na telesu Angleške države. Na Irskem traje tudi po Parnellovi smrti razpor, ki je nastal radi njega. Ta razpor škoduje le irski stvari. Jako pomenljiv dogodek je bil prihod francoskega brodovja v Kronstadt, ki je zbližal Francijo in Rusijo. Se je li sklenila kaka zveza mej Rusi in Francozi, se ne ve. Zbližanje Francozov in Rusov je prisililo druge evropske države, da so se bolj zbližale. Ni se samo ohranila trodržavna zveza, temveč se je podkrepilo z novimi trgovskimi pogodbami, katere imajo ne le narodnogospodarski, temveč tudi velik političen pomen, kar posebno jasno kaže nevolja, ki se zaradi teh pogodb pojavlja v ruskih in tVaiu-oskih listih Vsestranski se pa zagotavlja, da imajo zbližanja raznih držav le namen utrditi mir, zatorej se nadejamo, da tudi leta 1892. obvaruje Evropo vojne Bog in pa modrost evropskih državnikov.
5