0 mesecih. Človek bi mislil, da mora imeti po vseh pravilih najmanj dni zadnji ali pa prvi mesec v letu. Zakaj neki ima najmanj dni baš drugi mesec? Pri starih Rimljanih se je začenjalo leto s 1. marcem. Marec je bil 1. mesec v letu. Zato se je moral februar kot zadnji mesec zadovoljiti s številom dni, kar jih je še ostalo, torej v navadnem letu 28, v prestopnem pa 29 dni. Da je bil marec res prvi mesec v letu, nam pričajo tudi latinska imena mesecev, iki jih rabijo še zdaj romanski, germanski in večina slovanskih narodov, pa tudi Madžari in drugi. Septem loer, pri nas deveti mesec, je bil pri Rimljanih sedmi in se je torej imenoval september. Oktober je bil osmi, november deveti, december deseti. Julij je imel prvotno tudi ime samo po vrstnem redu, imenoval se je q_inctilis, to se pravi peti, avgust je bil sextilis, šesti. šele pozncje so ta dva meseca prekrstili, prvi je dobil na čast Julija Cezarja ime julius, drugi pa po cesarju Augustu ime augustus. Zlati zaklad ob Baikalskein jezeru. Iz sovjetske Rusije poročajo, da se je posrečila izsleditev bogatega zlatega zaklada, ki je bil svojčas pogreznjen v Baikalsko jezero. Zgodovina prevoza tega zlata je prepletena z zanimivimi in krvavimi dogodki. Leta 1904 so bile poslane večje količine zlata iz osrednje Rusije v severno Sibirijo. V pričakovanju vojne z Japonsko so namreč izpraznili trdnjave in mesta ob sibirski morski obali. Vse zaloge zlata so spravili najprej v osrednjo Rusijo. Ker zlato tudi tukaj ni bilo varno pred napadi, so ga hoteli prepeljati v severno Sibirijo. Sestavili so kozaško fcaravano, Id bi naj oskrbela prevoz. Med najstrožjo tajnostjo je prekoračila karavana Baikalsko jezero. V bližini jezera so bile tedaj številne in razsežne kazenske kolonije. Eni kazenski bandi se je posrečilo, da se je dokopala do orožja in je napadla čisto nepričakovano in iz zasede prevoznike zlata. Ti napadalci so pobili 'kozake, oropano zlato so spravili v čolne, da bi ga spravili lažje na varno. Pri hudem razsajanju viharja na Baikalskem jezeru so se z zlatom preobloženi čolni prevrnili in zlato se je pogreznilo na dno. Roparji, iki so si komaj oteli golo življenje, so si natančno začrtali mesto nesreče, da bi se lotili kedaj pozneje dviga zaklada. Carska vlada se je trudila, da bi izsledila potopljeno zlato, a vsi poskusi so bili zaman. Pred nekaj nieseci se je javil v Moskvi mož pri drž. banki, ki je izpovedal, da mu je izdal eden od v inozemstvu živečih kaznjencev napadalcev mesto, kje ravno mora počivati zlato na dnu Baikalskega jezera. Sovjeti i,o poslali na označeni 'kraj potapljače, iki so začeli preiskovati na risbi označeno dno jezera. Res so tudi že našli večje količine zlata in ga spravili na povrsje. Lotili so se dvigalne akcije s polno paro in kmalu bo izgubljeno carsko zlato romalo v blagajne sovjetsldh komisarjatov v Moskvi. Vrednost potopljenega zlata znaša več milijonov dolarjev. Najbolj redka zbirka denarja. Kmalu bode prodana neprecenljiva zbirka redkih zlatnikov. Zbirko je ustanovil pokojni Giovanni Morosini. Našli so jo skrbno spravljeno v zaboje na podstrešju v Elmhurstu, kjer je bil družinski sedež Morosinijev v Riverlake v Združenih ameriških državah. Do odkritja je prišlo, iko je umrla letos februarja gdč. Giula Morosini, zadnja lastnica zbirke. Ogromno zlato premoženje bodo prodali v Njujorku na javni dražbi. Zaklad so odkrili, ko so delali vršilci oporoke inventuro. Ker pa se jim niti sanjalo ni, ikako vrednost da prcdstavlja zlatnina, so spravili zaboje izpod podstrcšja v klet. Morosini- jeva zbirka zlatniko/ vsebuje redkosti, katerih že pred 50 leti ni bilo več dobiti. .Najbogatejše je zastopan v zbirki italijanski del, v katerem so shranjeni najbolj redki beneški novci, saj rodbina Morosini izhaja iz Benetk, in njeni člani so igrali v zgodovini beneške republike važno vlogo do 16. stol. Omenjene zbirke ni nikdo ve. videl že dobrih 25 let. Zbirka ne hrani le zlatega denarja. ampak razne zlate medajle beneških držav in papežev, katere so bile podarjene imenitni in zaslužni rodbini Morosini. Sploli je zastopan v zbirki vsak zlatnik, iki je bil kovan na svetu od začetka srednjega veka naprej do danes. Želeti bi pač bilo, da bi prišla ta tolikanj popolna in redka ter dragocena zbirka zlatnikov v poklicne roke premožnega strokovnjaka ali muzeja, sicer bodo raznesli špekulanti posamezne redkosti po celem svetu in pri tem bodo zaslužili na lahek način težke milijone. Pot.gavščina s svinjami. Nek francoski časopis je beležil zadnje dni smešno dogodbico živinorejca v Normandiji, ki je najel težke denarne svote za napravo zelo velike svinjske farme, v resnici pa je zabil denar s prirejanjem veselih pojedin. Mesto da bi posedal več tisoč svinj, jih je imel ikomaj 100. Da bi pa preslepil svoje upnike, iki so obiskali nekoč njegovo farmo, se mu je rodila uprav izvirna prevara. Deset gospodov, ki so mu posodili denar, se je pojavilo lepega dne na posesti. svinjerejca in so čaikali, da bo pustil farmer mimo njih defilirati 3000 svinj. Posestnik je trdil, da ima svinje v stajah po 100 komadov skupaj. Vsak tak stoglavi regiment bo pustil korakati bolj naarlili korakov mimo gospode. Gospodje so bili zadovoljni s predlogom in kmalu za tem je res defiliralo mimo njih 100 prav čednih komadov. Komaj je zginil prvi svinjski polk, je že puhal drugi stoglavi mimo. S časom pa se je zdelo enemu od upnikov čudno, da jc bil pri vsakem regimentu zastopan posebno značilno in enako šekast pujsek. Opazoval je natančneje prašičjo parado in kmalu je dognal, da so defilirale že celo uro mimo gospode ene in iste svinje. Pastirji so jih gnali za hišo in od tamkaj zopet mimo zadovoljno se smehljajočih upnikov. Svinjskega farmerja so vtaknili pod ključ radi goljufije, a je izjavil ob nastopu kazni, da ne obžaluje, kar je zagrešil, saj je živel dobro leto z denarjem svojih premožnih zalagateljev kot velik in imeniten gospod. Največja šola na svetu. Največja šola na svetu, ki tvori sama zasc majhno mesto, je v mestu Mihvaukce v Združenih ameriških državah. Poduk po dnevu obiskuje 12.000 učencev, večerno šolo pa 9000. Nastavljenih je na zavodu 237 učiteljev. Šola poseda svojega lastnega peka, knjigotržca, tiskarv narja, brivca, slikarja in elektrotehnika. Ptica selivka kot rekordni letalec. Med najbolj izredne ptice selivke spada gotovo severna lastovka. Ts ptice, ki izborno letajo, saj preletijo v eni uri nad 200 km, prebijejo vsako poletje, kakor je ugotovil ameriški opazovalec B. Becker, v pokrajinah in na otokih v bližini severnega tečaja. Nekatere so opazovali celo 7 stopinj oddaljeno od sevcrnega tečaja. Tamkaj gnezdijo ter vzgojijo svoje mladiče. Vendar je poletje v teh širinah prekratko, lastov ke se morajo podati že po 14 tednih in sicer navadno 25 .avgusta, proti pokra jinam ob južnem tečaju, kjer prične poletni čas, lcakor hitro preneha ob severnem tečaju. Severne lastavice preletijo na tisoče kilometrov in vendar pogodijo vsako leto kraje ob severnem in ob južnem tečaju. Pri krstu utonila. Duhovnik domače verske občine baptistov (krščevalci —¦ krščanska krivoverska ločina) in njegov k krščanstvu spreobrnjeni krščenec sta utonila v reki, kakor poročajo iz Durbana v Afrikt Da bi 'krščenec prejel krst, sta se podala oba do vratu f vodo in to na mestu reke, iki je zna/la radi globokih tolmunov. Baš na -stem mestu jc že utonilo poprej nekoliko kopalcev. Pri drugem obrednera potapljanju pod vodo je izginil najpoprej krščenec in kmalu za njim še duhovnik. Za.la sta v 7 m globoko luknjo in se nista več prikazala iznad vode. Dve uri za tem so potegnili iz tol • muna oba utopljenca. Je že bolj pa-< meten krst. z oblivanjem kakor s po-: tapljanjem! Ura brez kolesja. Kaj vsega ne iz-i najdejo na svetu! Človeku niti na miles ne pride, s kom se ljudje pečajo. Ne davno so listi poročali, da se je posrečilo nekemu inženjerju izumiti uro.— brez kolesja. To uro poganja četvero vrtečih se magnetskih plošč. Ena teh plošč se zavrti enkrat v sekundi. druga enkrat v minuti, tretja enkra vsako uro, četrta pa zavrti kazalec za ure po dvakrat v 24 urah. Po zahltnChu lisia došlc Y€$fi in nowi€€. Organlzirana banda požiga cerkve na Španskem. Dobro organizirana in z avtomobili opremljena tolpa je požgala na španskem v San Sebastianu cerkev, ki je hranila neprecenljive vrednosti. Žrtev podtaknj.nega požara bi bila postala tudi cerkev v Enciji, a so gasilci ogenj še pravočasno pogasili. Pisatelj Fran Milčinski umrl. Dne 24. oktobra je umrl v bolnici v Ljubljani znani slo.venski mladinski pisatelj Fran Milčinski. — Blagopokojni se je rodil leta 1867 v Ložu in 'je bil po poklicu pravnik. Slava njegovemu jspominu! Pogorela je doma.iji Marije Fridl na Ilajdini pri Ptuju v nedeljo dne 23. oktobra. — Vzrok požara je neznan, zavarovalnina prav malenkostna. • V toliki statosll si hotela sama končaii živ- ljenje Urša Kuhar iz Grajenščaka, občina Vurberg. 8-letna užitkarica je iz samomorilnega namena skočila v Dravo. Ker Drava tam kaj ni bila globoka, so starko rešili in jo spravili v ptujsko boinico. Požar v Radvanju pri Mariboru, V nedeljo zvečer je podtaknjen ogenj uničil posestniku Rotu v Radvan.ju r.a travniku 5.00 kg slame. Avstrijski osebni avto je povozil v nedeljo na Bregu pri Ptuju tesarja Franca Pieteršeka in rnu zlomil desno nogo. Slomšekova proslava pil Mali Nedelji. V nedeljodne 23, oktobra je priredilo Slomšekovo prosvetno drištvo Slomšekovo proslavo. Bila je veličastna. Natančnejše poročilo obja\imo v prihodnji številki. RAZSTAVA PEHUTNINE IN SADJA V MARIBORU. V okviru »Maribbrskega tedna« se \rši od 5. do 7. novembra t. 1. v verandi »Unionske« dvorane — pri Gotzu — razstava, ki jo priredite tukajšnji zadrugi za rejo perutnine in izvoz sadja. Priglasilo je doslej že prav lepo število zavednih gospodarjev in gospodinj najboljše in na.jlepše peteline in kokoši štajersko-zagorske in sulmodolske pasme za to razstavo, ki bo najpoučnejša izza preteklih 20 let. Razstavljeni bodo namreč tudi razni pred~ meti, kakršnih se poslužujejo novodobni perutninarji v tu- in inozemstvo. Takih priprav, za uspeh v perutninarstvu ni bilo doslej videti na nobeni razstavi niti v Mariboru niti v Ljubljani. Ob tej priliki se bodo vršila v nedeljo dne 6. novembra dopoldne tudi razna zanimivain koristna predavanja. Dovoljena je četrtinska vožnja po železnici. Vstopnina za obisk razstave je razmeroma nizka. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in mladenke! Ne zamudite redke prilike, da si utegnete na podstavi tega ogleda izboljšati doliodke 17. kurjereje in sadjereje! Skopnh in opica. Skopuh si je kupil opico. Sosedje so se čudili, ker ni izlahka izdal niti pare. Ali skoŁ_n je dobro vedrei, kaj ,je storil. Imel je družabnika, a se mu ni bilo treba bati, dabiga goljufal ali okradel. Ta.ko se je opica nemoteno podila po sobali in skopuhu je to bilo po volji. Neke nedelj. je šel skopuh v cerkev, opica pa je ostala doma in je brskala po vsehr kotih. Prišla j'e tudi do pisalne mize in je začela odpirati predale, kakor je to bila često videla pri gospodarju. In glej! Skopuh je bil pozabil zakleniti predal, v katerem je hranil večjo število — zlatn_koy. Opica se je začela igrati z zlatniki in naposled jezačelaenega za drugim nietatt skozi okno na ulico. Hipoma se je nabralr vse polno ljudi, ki s\. se začeli ravsati in pa pretepati za denar. — Vmes so klicali opici, naj.jim še vrže kaj n8 ulico ven in opica je prav pridno sledila tej vabi. Tedaj se je vrnil gospodar in je že od daleč videl pred svojo hišo množico ljudi. -^ Mislil si je, da mu gori hiša in brž je tekel bliže. Ko je razumel, za kaj gre, je ves srdit vzkliknil: »Ča.kaj, preklicana žival! Ko pridem gor, ti zavijem vrat!« Tedaj je pristopil star meščan in mu Je rekel: »Čemu se razbburjate? Saj Vam denarnič ne koristi. Vi ga za-i klepale v predal, opica pa ga meče proč. Tako .ni v dobro ne Vam,