NASLOV NA GORIČKO PA NE GREM VEČ... — danes začetek novega potopisa v Vestniku, str. 9 TEK SVETOVNA EPIDEMIJA feljton o JOGINGU berite na 14. strani Leto XXXV. Št. 35 Murska Sobota 8.september 1983 CENA 13 DIN VESTNIK Vito Šiftar zopet zmagal Na atletskem stadionu Tabor v Mariboru je bilo 28. tradicionalno atletsko tekmovanje za mladinski pokal republik in pokrajin. Na tekmovanju so sodelovale vse reprezentance republik in obeh pokrajin. V slovenski reprezentanci je nastopil tudi član AK Pomurje iz Murske Sobote Vito Šiftar in se odlično odrezal. V teku na 100 metrov je namreč s časom 11,10 prepričljivo zmagal in tako prispeval po- memben delež k zmagi slovenskih mladincev. Slovenija je namreč osvojila prvo mesto tudi v skupnem plasmanu in tako prejela pokal ZSMJ. Vito Šiftar pa je tako dosegel še eno pomembno zmago v letošnji sezoni. F. M. i DAMOKLEJEV MEC CEN | Vinogradi veliko ■ I obetajo _ I ^dalje v lendavski občini postaja | tako, prija ™eJ^3 gospodarska dejavnost. Da je temu ga vinogradn v- ansl»• han»c n . urah» jim je uspelo sorazmerno hitro *e nk ^ot nam i® Povedal tehnični vodja ’ so ni!imo dovolj resno pristopili k varčevalnim It“dob ^^ni izklopi električne energije nujni. tudi v radgonski in ljutomerski občini, W8 JmJ”alske Gornja Radgona, ki seže tudi na del bi ^atjagui^^^ke In mariborske občine. Tehnični bLi”* hizk^8*’' da ob zadnjem neurju niso imeli ’’Itn dihufdHlL Nak^pato,rtnem vodu, čeprav so bili potreb- * °beuadi6ih,?®5-spodarstvo je neposredno prizadeto. Razsoljevalne naprave za pridobivanje pitne vode in votle za namakanje so morali ustaviti v Al J ubaylu in Al Khu-barju. Cvetoča industrija predelave morskih rakcev (na leto so jih nalovili in predelali v priljubljeno poslastico 2.5000 ton rakcev) je praktično povsem ohromljena. Temeljito pretehtati Predsedstvo Gospodarske zbornice Jugoslavije je predlagalo svetu zvezne skupnosti za cene, naj odloži obravnavo zahtev po zvišanju cen nekaterih izdelkov. Vsaka podražitev, so poudarili,- mora biti družbenogospodarsko upravičena in mora temeljiti na stališčih iz dolgoročnega programa stabilizacije. V trenutnih razmerah je treba vse zahteve po podražitvah, še zlasti po podražitvah izdelkov, ki najbolj neposredno vplivajo na življenjsko raven delovnih ljudi in občanov, nujno temeljito pretehtati. Na seji predsedstva gospodarske zbornice so poudarili, da bi se morale po Beogradu, ki je znižal občinski prometni davek, zgledovati tudi druge družbenopolitične skupnosti. Odmevi na ta predlog še niso znani. Pred novimi . zaostritvami Predmet zaostritev med ZDA in SZ je boeing 747 korejske letalske družbe z 269 ljudmi (od tega 29 članov posadke), ki je prejšnjo sredo vzletel z letališča v New Yorku, vmes pristal na Aljaski, nato pa nadaljeval let proti Seulu. Svetovna javnost je o usodi omenjenega letala zvedela najprej iz ust ameriškega zunanjega ministra Shultza, ki je na tiskovni konferenci v četrtek sporočil, da so sovjetske zračne sile južnokorejsko potniško letalo sestrelile, potem ko so ga dve uri in pol spremljale. Shultz je novinarjem vedel povedati, da je bilo okoli korejskega letala občasno tudi po osem sovjetskih lovskih bombnikov in da so bila sovjetska letala zmožna ugotoviti za kakšno letalo gre. Po besedah ameriškega zunanjega ministra sovjetski lovci niso poskušali korejško letalo opozoriti, čeprav so bili v vidnem stiku z letalom. Štiri minute potem, ko je sovjetski pilot sporočil, da je izstrelil raketo, je bilo korejsko letalo, ki je pred tem letelo na višini 10 tisoč metrov, že na višini 5 tisou metrov, osem minut kasneje pa je zginilo z radarskih zaslonov. ,,Približno uro* kasneje”, je povedal Shultz, ,,so sovjetske oblasti ukazale, da se začne operacija iskanja in reševanja na območju, kjer je bilo letalo zadnjič registrirano.” Američani, Japonci in južni Korejci oporekajo trditvi, da je južnokorejsko letalo letelo izven zračnega koridorja, ki je nekako 130 km od sovjetskega otoka Sahalin in 50 km od Kurdskih otokov, ki so pod sovjetsko oblastjo. Po japonskih virih naj bi dobil sovjetski pilot ukaz za streljanje z oporišča na zemlji. Po istem viru je na’Sahalinu pet vojaških letališč, medtem ko je na celini jugovzhodno od Sahalina pristanišče Vladivostok, kjer je sovjetsko pacifiško ladjevje z okoli 800 plovnimi enotami. Gre torej za strateško izredno pomembno območje. Moskva je na dogodek najprej reagirala z molkom, nato pa so objavili le to, da je v sovjetski zračni prostor vdrlo neznano letalo, ki naj bi se ne odzvalo na opozorilla sovjetskih lovcev. Šele v petek so v Moskvi objavili bolj podrobno sporočilo iz katerega se je dalo razbrati, da imajo sovjetski viri vse podrobne podatke o poletu letala, kakor tudi to, da gre za vohunski manever. Sovjetsko sporočilo je navajalo, da je letalo zašlo 500 kilometrov globoko nad sovjetsko ozemlje in da je nad tem ozemljem letelo več kot dve uri, ni pa tudi odgovarjalo na pozive z zemlje. KAKŠNE POSLEDICE? Zahodnoevropski tisk se sedaj sprašuje, kakšne utegnejo biti posledice tega tragičnega dogodka. PozitivnQ,naj bi bilo to, da je SZ prvič pokazala pripravljenost uničiti svoje jedrske rakete, namesto da bi jih premaknila na strateške položaje zunaj Evrope. Med ugibanji sotudi morebitni ameriški ukrepi proti Moskvi in to od preklica najnovejšega sporazuma o prodaji ameriške pšenice, do odpoklica ameriškega veleposlanika iz Moskve. Zahodnonemški ,,Bild am Sontag” zatrjuje, da so -v politbiroju sovjetske partije še vedno huda nesoglasja, ker poskušajo nekateri okrog obrambnega ministra Ustinova z vsemi sredstvi pripraviti zmerneže-okrog Andropova pripraviti do tega, da bi izvajali trdo politiko do Zahoda. Naj ima bolj prav kdor koli, svet se je s tragičnim dogodkom okoli južnokorejskega letala znašel ponovno pred novimi zaostritvami. globus PEKING — Generalni sekretar KP Kitajske Hu Yaobangjev intervjuju za italijanski list Unita ponovil, da se Kitajska zavzema za uničenje vsega jedrskega orožja. TOKIO — Japonska je lam izvozila v SZ več kot v zK Nemčijo, ki je bila dotlej naj-večji izvoznik v to državo, pra’ tako je japonski izvoz v vzw ' noevropske države Pres£-ameriškega. BUDIMPEŠTA - V P^ so odprli hrvaško gimnazij • | Pred tem je bila hrvaška gim j nazija samo v Budimpešti- NEW YORK - Navzlic* i protovanju posameznih čla vlade ZDA je predsednik gan vseeno odobril Pr0 . najnovejših računalnikov tajski, ki jih ta po m"™ predstavnikov Pentagons ko porabi tudi v vojaške nam ne. CASTEAU - v jesenskih vojaških vaJa ’ bodo trajale do sredineno^ bra, potekajo pa sredstva, določena z zakonom, lnvest‘cijah ni bilo nikakršnih prekoračitev. 'ZguL^'najst Dnu?nemar‘mo dejstvo, da vsako leto zgradimo kofkrOe D°' da o klov .Venih tovarn, kljub temu da vsaka četrta 'n Podob'™?’ ^rez Živine in sladkornih tovarnah brez koj^ir, kaj sem se že naučil doma in tako da velike tiskane čr e pisati in tudi računati do ■ talo pa se bom nauči! v šo i-me zanima knjiga Spoznava be in narave. In Prvi dan v šoli je bilo lepo. Z mano sta prišla tudi mam’* očka, ki sta mi pokazala, kje naj hodim, ko bom sam šel v šol® se bo zmračilo, si bom obesil okrog vratu kresničko. Doslej s e smo nič učili, ampak smo se pogovarjali in se spoznavali-torbe pa že nosimo s seboj.” I RENATA JANČARlC: „Tudi sem se veselila šole in ne bi rada« eno leto ostala doma. Hodim skup z bratcem dvojčkom, starejši brat P’ že obiskuje 4. razred. Že prvi da" J bilo v šoli zelo lepo. V Mursko So ki je burilo in razburkalo zgodoyino tudi v nlhMuri. Od 30. septembra pa do 3. oktobra bo kultur- Q°8°dkov dovolj. ^ežnoat”1 kulturnih delavcev OF Slovenije pa ima še eno Warja] 1° pomemben prispevek slovenskih kulturnih izziv Za Jev "^kulturnemu utripu naše pokrajine, obenem pa je to SePrav d°mače kulturnike. Verjetno bo to edinstvena prilika, da vključij0 Omači likovni, literarni in drugi ustvarjalci enakopravno Uabirajo V °e'0 P'enuma na seminarjih, kolokvijih in si tako nove vidike ustvarjalnosti, ali pa obenem ^botri-L 0 drugih o domačem kraju, domači pokrajini, pa pr“v besedi ah sliki. Miška Kra^' Plenum poudari pomembnost osebnosti & ne bo mJ-a’ k’.je Pomurju dal svoj veličastni pečat. Pečat, ki 'n ki ga l Oc zbrisati, pečat, ki ga ohranja njegov literarni opus °b tem ne t? a V'^e'' tudl na filmskem platnu. Prav pa je tudi, da ?hsbenike p pozabili tudi na druge pomembne kulturnike — 35110 pa b'n Dovnike — ki so prav tako dodali svoj delež. Isto-PrisPevke km°- 'ahko spoznali, v kolikšni meri drugje cenijo te “tUgih ip v v/111 Pomembnost Miška Kranjca, Slavka Osterca in £ Jc velika. p'enuma D Je ustanovljen pripravljalni odbor za pripravo ^rnjine t smerno pozabiti na nekaj. Tudi mi smo del te PenUmu.’cUdl mi sami moramo prispevati svoj delež k temu jn e ne zaradi naših predhodnikov, potem vsaj zaradi a?8°dkov v a6 Z druSim, vsaj s skromnim obiskom enega od nJim. neh, ko bo trajal plenum. Toliko smo dolžni sebi in Dialogi poslej tudi v Vestniku DIALOGI, revija za kulturo v vseh oblikah, so z letošnjo sedmo številko uspeli ,,ujeti” korak izida z mesecem, čeprav je v začetku leta kazalo še slabše, ker so morali natisniti tudi nekaj lanskih številk. Pregled dosedanjih številk pokaže, da je novi uredniški odbor vzel pripravljanje, zlasti pa vsebinsko usmerjanje revije, zelo resno. Rezultati so vidni: izšlo je osem številk, v tisku je deveta, najbrž najzahtevnejša letošnja številka, namenjena bližnjemu srečanju pisateljev alpskih držav, ki se bodo zbrali v Radencih, znana pa je tudi osnovna vsebina desete, deloma enajste in letošnje zadnje, dvanajste številke Dialogov. Podnaslov: revija za kulturo v vseh oblikah, na zgoščen način očrtuje vsebinski kredo, medtem ko so Dialogi teritorialno razprti v jugoslovanski in mednarodni prostor, pri čemer jih zanima tudi vse, kar je povezano z narodnostnimi in manjšinskimi vprašanji v najširšem smislu. Hkrati z izvirno literarno ustvarjalnostjo in produkcijo, si Dialogi prizadevajo pritegniti ustvarjalne in kritične publiciste, ki imajo priložnost obravnavati zelo širok spekter problematike. Vštric s SODOBNOSTJO in NOVO REVIJO, manj pa z ostalimi, deloma specializiranimi revijami, si pri DIALO- manj angažiranih publicističnih tekstov. Uredništvo Dialogov želi vnesti tudi več likovnega ustvarjanja, in sicer s pritegnitvijo znanih in manj znanih slikarjev in drugih likovnih ustvarjalcev. Posrečeno dopolnilo literarnemu sporočilu, recimo sedme številke, so grafike Jožeta Horvata Jaki ja. Ob tovrstni označitvi Dialogov bi bilo najbrž neučinkovito našteti večje število prispevkov iz posameznih številk, zato le nekaj naslovov: št. 4—5: Marxs ni vedel, kaj hoče; Referati s seminarja 100 let po Marxu; št. 6: Informiranje narodnosti in o narodnosti na Madžarskem — prvi poizkus analize tamkajšnjih razmer; št. 7: Španska republikanska novela . . . kulturni koledar Dušan Loparnik ^ale kiparske stvaritve Kated v Ljubljani vdrala slov« sk^s? n°vo razst 'Cns^c kulture — Cankarjev dom v Ljubljani — je r9Zst .°1® 'n zaT"0 s prireditvijo, ki veliko pomeni za Mur-‘zbor m p?bljano z okolico. V prvem preddverju so namreč č^nterega or- šestega jugoslovanskega bienala male pla- Mli ° je ..sob^L-’™ — kot vemo — Murska Sobota. *aPr i^bk^kin ° .” bienale po desetletju uspešnega predstavljanja Piedt ne *>a’ por .^kib stvaritev, ki so do začetka te prireditve ležale Pre? je nek t a,e^ejev’ prodrl tudi v slovensko prestolnico, n tem. a,era druga jugoslovanska in evropska mesta osvojil Š. J. GIH prizadevajo pritegniti čim večje število avtorjev, s čimer se zoperstavljajo temu, da bi odbirali in objavljali le iz materialov, ki jih pisci pošiljajo sproti. Čeprav materiala ni malo, bi namreč bila zgolj odbira premalo za vstrajanje na ustrezni kakovostni ravni. To seveda ne pomeni, da imajo možnosti za objavo le uveljavljeni avtorji, marveč se mora vsak sproti potrjevati z delom. Nekako razumljivo je, da ima uredništvo veliko poezije različne vrednosti in avtorjev, mnogo manj dobi proze, zlasti dobre proze, malo je kvalitetnih in svežih prevodov in še gregor grič Letos so že petič organizirali na avstrijskem Koroškem srečanje pisateljev narodnosti. Srečanja sta se med drugim udeležili tudi pisatelji madžarske narodnosti Szunyog Sandor in Bence Lajos. Na srečanju je bilo več predavanj o ustvarjanju pisateljev iz vrst narodnosti, predstavili pa so literarni revjji mladih koroških avtorjev Mladje in novoustanovljeno revijo Celovški zvon. V: RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je odprta razstava del akademske slikarke Suzza-ne Kiraly-Moss. LENDAVA — Poleg stalne zbirke in muzejske zbirke je v gradu na ogled razstava del akademskega slikarja Nandeta Vidmarja iz Ljubljane. Razstavo posreduje soboška galerija iz svoje stalne zbirke. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka so razstavljeni akvareli in olja akademskega slikarja Miloša Lovrenčiča iz Ljubljane. Od 6. do 11. septembra gostuje subotiško narodno gledališče na Hodošu, v Prosenjakovcih, Domanj-ševcih, Genterovcih, Gornjem Lakošu, Dobrovniku in Lendavi. Izmenoma dajejo Mišolovko Agate Kristi in izbor iz del Karinty Frigyesa knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Matjaž Kmecl — MALA LITERARNA TEORIJA (Dopisna delavska univerza), William Judson — MRZLA REKA (Mladinska knjiga), Vardjan Čermak SOBNE OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE (Cankarjeva založba) Orkester Ernesta Lukača Plesni orkester kulturno-umetniškega društva Stefan Kovač iz Murske Sobote šteje skupaj z vodjem šestnajst članov. Prav toliko glasbenikov je nastopilo na minuli reviji amaterskih plesnih orkestrov v Celju (od koder je gornji posnetek), v Pomurju pa so instrumentalisti v letošnjem letu nastopili na samostojnem koncertu v Murski Soboti pa v Beltincih in Crnelavcih. V tem času so bili v gosteh tudi na narodnostnem dnevu v Števanovcih v Porabju in v Kormendu na sosednjem Madžarskem. S svojimi nastopi in prijetnim muziciranjem običajno žanjejo aplavz. bb °b/ek0 Polagoma sem le zlezel^zložene potreb«?;-’ na*° Pa sem s šibkima rokama f v oprtnajk. Bil sem pripravljen nnvedal, da me Prigamčakanju je pr/sope. uc/te//m P Rekel mi iAaSvPeter čaka s sv°iim VOZ°Hnvskeqa starešino do d 'S'od mene, če bom pripravil lovs ega prispel z 'n 9a bo dodelil za spremljeva ca. prancij0, kjer ,ev°kka? Rena' b'mu b,/o Pač lahu° ^^tii stan prevzel vso oblast pV°^Uc'ia v polnem razmahu in /etre/ , ■ 0 vejjkih sem 9a ,n mu veto^’na(mi^ P nd ošabnosti in kijezasnova/oljudstvo,^dno od ošabno lica, kakršnPUS,Va9ene stiske. Ko mi je žarečih oci' - prisegal r'-^em dos/e/ še n'Sem ruševin razdejanih rdn/av /sfai112 kadečih se/n zasmra/en • f0 0P■, krme, že občutna, bo škoda po suši , r8®1® pozsmu. Že tačas namroč močno e a< ki ja v začetku' leta napram lanškšmu ? odstotka, juiiia pn je bil le še za 9 * avgusta pa le še za 8,2 odstotka. Trend ® P® so zaradi pomanjkanja krme še na- adi slabe letine koruze najslabši v zimskih »Vkanje rezervnih delov za hladilna naprave S*?; V Prekmurju je TMP namreč od 167 Jedilnicami opremila že 13C zbiralnic tako, p*. 'ilh P«vzema zjutraj in zvečer oddano ^’1^ ®6ekok*ar "° hladilnicah pa lahko prevzema 810 i® "«ino zagotoviti rezervne dele za posledice vročega in sušnega vre- ^*SL**»r v dognojevanju, kjer je še moč zn’ na 8toržlb-1° h0*10' Preden Problem je toliko večji, ker je v C4 odstotkov koruzo in je slednja ’ ob g^poljščina v rajsko usmerjanem Pomurju, Wla s,adkomi p«8 S’hSS Boris eg DRAGI SOLARJI! Kar priznajte, da vam je bil vsaj malo dolgčas po šoli, po sošolcih, prijateljih, tovarišicah in tovariših . . . Mogoče ste pogrešali tudi vašo stalno rubriko v Vestniku. Zdaj, ko je počitnic konec in ko imate skoraj vsak dan spet v rokah zvezke,, knjige in pač te in one šolske potrebščine, boste prav gotovo tudi našli kaj časa za dopisovanje. Približno tako se lotite dela kot lani. Torej, pišite o dogodkih, ki ne bodo zastareli, pišite o zanimivih in posebnih doživljajih, pošljite mi tudi kakšno vašo pesmico ali pa risbo, če vam gre to. lažje od rok. Tudi tokrat vam sicer povem, da imam rajši, če je vaš prispevek napisan s pisalnim strojem, to pa seveda ni nujno, če si pač tega ne morete privoščiti. Pred leti sem vam predla- počitnic Del počitnic sem preživela pri starem očetu v Rogašovcih. Tam sem spoznala nove prijatelje in doživela marsikaj zanimivega. Najbolj všeč mi je bil Andrej, zato sem se pogosto z njim družila. On in njegov brat Božo dobro igrata namizni tenis. Naučila sta tudi mene, vendar jima še zdaleč nisem bila kos. Hodili smo tudi pobirat krompir. To delo mi je bilo zelo všeč. Marica je s traktorjem orala, Andrej, Božo in jaz pa smo tekmovali, kdo bo hitrejši pri delu. Nekajkrat sem vstala zelo zgodaj in pomagala v pekarni peči kruh. Tudi prodajati sem pomagala. Ob koncu počitnic ugotavljam, da je na kmetiji veliko lepše živeti kot v mestu, čeprav je treba trdo delati. Marija Kikec OŠ I M. Sobota NOVO ŠOLSKO LETO Začelo se je novo šolsko leto. V šole se je podalo nad 10.000 otrok in mladine širom naše Slovenije. Nekateri izmed njih peš, starejši s kolesi, mladinci pa tudi s kolesi z motorjem. Toda promet ni vselej koristen, človeku je hkrati, ko mu pomaga, lahko tudi škodljiv in nevaren, zlasti pa tistim, ki ne poznajo osnovnih cestno prometnih pravil hoje in vožnje v prometu, ki se ne znajdejo v njegovi zapletenosti. Med takšne udeležence vsekakor sodijo otroci, katerih prva pot v šolo pomeni prvi resnejši korak v življenje. Prva pot za šolarčke je velika sprememba v njegovem življenju. Močno se spremeni tudi vse drugo v okolju. Večina učencev prihaja v šolo peš in prav tako se tudi vračajo. Tudi učenci vozači niso vselej samo potniki, kajti mnogi so oddaljeni od doma do najbližje avtobusne postaje tudi do ure hoda. Zato menim, da je po trebno prvošolarčke na novo življenje tudi pripraviti. Prvi so za prometno vzgojo otrok dolžni poskrbeti najprej starši, saj so njegovi prvi učitelji in vzgojitelji. Za varno pot učencev in varen povratek k staršem, je dolžna poskrbeti tudi šola. V šoli učitelji otroku v skladu z načrtom izberejo pot, po kateri bo hodil v šolo in se iz nje vračal domov. Zato je prav, da se odločijo za najboljšo, se pravi najvarnejšo, pa čeprav malo daljšo pot. Če je le mogoče naj se izognejo prehodom čez prometne žile na ostrih in nepreglednih ovinkih, ozkih cestnih odsekov in drugim nevarnim mestom, ki otrokom povzročajo težave. V mestnih središčih morajo otroci hoditi po pločnikih, v drugih mestih oz. krajih, kjer so zgrajene steze, pa po njih. Otroci morajo v skladu z Zakonom o varnosti cestnega prometa ponoči in ob zmanjšani VARNO V ŠOLO IN DOMOV — V vseslovensko akcijo „Var-nost otrok in mladine v cestnem prometu ob začetku šolskega leta” se uspešno vključujejo tudi šolarji sami. Pa ne le s tem, da med vožnjo upoštevajo prometne predpise, ampak tudi kot ,,miličniki” prometniki. Naša slika kaže prizor iz Beltinec, kjer je na tamkajšnji šoli zelo delaven prometni krožek. V to šolo se vsak dan vozi tudi veliko mladih kolesarjev, vendar se zahvaljujoč prizadevanjem za varnost v prometu nesreča še ni zgodila. Seveda pa velikokrat na tej cesti usmerjajo promet tudi delavci oddelka milice iz Beltinec. Foto: UNZ gal, da bi se pri dopisniških (novinarskih) krožkih učili tudi tipkati. Mogoče je zdaj na vaši šoli že kakšen starejši stroj, ki bi vam za kaj takega prav prišel. Veste, sprva boste iskali črke, sčasoma pa bodo prsti kar sami segali po njih. Zaenkrat toliko, saj se bomo poslej srečevali vsak teden. Vabim vas torej k sodelovanju in vsem želim mnogo uspehov. Deset dni v Baški Učenci 5. razreda osnovne šole Prekmurske brigade srno bili deset dni v šoli v naravi — v Baški na otoku Krku. Pot v Baško je bila zanimiva. Posebno doživetje je bila vožnja po Titovem mostu, ki povezuje kopno in otok Krk. Vreme ni bilo najlepše, zato nismo vsi splavali. Premagali pa smo strah pred vodo. Še nekaj vaj in postali bomo vsi .plavalci. Trije učenci so prejeli bronasti znak delfina. Imeli smo dovoli časa, da smo. dobro spoznali mesto Baško in njegove znamenitosti. Spoznali smo življenje in delo ljudi ob morju. S trajektom smo se odpeljali na otok Rab. V Loparju smo preživeli lep dan. Veseli smo bili, ko je bila na vrsti rekreativna dejavnost in družabne igre. Na zaključni proslavi učencev osnovnih šol smo sodelovali tudi mi. Ob povratku domov smo si ogledali še Postojnsko jamo. V živo smo spoznali posebnosti kraškega sveta. Spoznali in doživeli smo lepote naše lepe Slovenije in Jugoslavije. Učenci 5. razr. osnovne šole Prekmurske brigade . M. Sobota Vamo v šolo in domov vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu ustrezno odsevno telo. Otroci, ki obiskujejo malo šolo ali prvi razred osnovne šole, morajo na poti v vzgojno-varstveni zavod oz. v šolo in iz nje, nositi poleg odsevnega telesa tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Tisti otroci, ki se podajo na vožnjo v šolo s kolesom, se morajo vedo prepričati, da je kolo tehnično izpravno, kar jim bo zagotavljalo varno vožnjo. Kolo lahko samostojno vozijo v prometu le otroci, ki so stari več kot 7 let in so se v šolah usposobili za vožnjo koles in morajo imeti pri sebi kolesarsko izkaznico. Drugi otroci, mlajši od 7 let in otroci do 14. leta starosti, ki se niso usposobili za samostojno vožnjo koles, pa smejo voziti kolo le v spremstvu osebe, starejše od 14 let. Otroci, ki imajo kolesarske izkaznice in še niso stari 14 let, ne smejo na kolesu voziti drugih otrok. Mladinci, ki že imajo kolesa z motorjem, jih lahko vozijo le, da so si pridobili ustrezno znanje iz cestno prometnih predpisov in to znanje tudi dokazali pri izpitni komisiji. Vsak, ki je položil izpit iz cestno-promet-nih predpisov je dobil potrdilo o znanju cestno-prometnih predpisov. Menim, da je tudi potrebno, da vzdrževalci cest pregledajo cestno-prometno signalizacijo v območjih šol in poskrbijo, da bodo urejena v skladu s predpisi. Tudi milica se je vključila v prizadevanje za čimvečjo varnost otrok na naših cestah. Samo letos v 7 mesecih so miličniki v Pomurju obravnavali 17 prometnih nezgod z udeležbo otrok. K sreči smrtnih žrtev ni bilo. Hudo in lahke pa je bilo poškodovanih 16 otrok. To je davek, ki ga plačujejo otroci v prometu, bodisi po svoji, ali tuji krivdi. Kdaj bomo temu napravili konec? Mislim, da niti s predpisi, še manj, pa s MURSKA SOBOTA-------—------— Panonci na Triglavu Planinska sekcija v soboški delovni organizaciji Panonija, vanjo je vključenih 70 članov kolektiva, je precej aktivna. Ob koncu avgusta se je petnajst planincev podalo na Triglav. Vreme jim je bilo naklonjeno, zato tudi prijetnega razpoloženja ni manjkalo. Ivan Sreš je bil v štirih dneh na Triglavu kar dvakrat. . To zapuščeno poslopje je bilo nekoč kulturno torišče vasi Kruplivnik in Motovilci. V drugih krajih so taka usahnjena šolska poslopja le bolje oskrbovana in krajevnim potrebam primerno prilagojena. Čimprej se bodo morali lotiti vzdrževalnih del, če ne, bo nekdanja hiša učenosti začela razpadati. Tudi ureditev okolice zasluži dobršno mero pozornosti. ».opazovalec” ---GEDEROVCI--------------. Preizkus vodnjakov za gašenje Gasilsko društvo Gederovci je v nedeljo preizkusilo vodnjake za gašenje, ki jih je v tej sorazmerno veliki Vasi kar enajst. V prihodnjih mesecih bodo največ pozornosti posvetili strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju opreme, še tesnejše stike pa bodo navezali z drugimi društvi. -frku- --RROG —-------------------------- Nova zbiralnica mleka? Veliko več mleka kot doslej bi lahko zbrali v Krogu, če bi imeli urejeno zbiralnico s hladilnikom. Okrog 250 litrov zdaj zberejo od jutranje molže, za večerno pa jim preostanejo bližnji Satahovci. Zdaj se dogovarjajo, da bi še pred koncem leta, skupaj s tovarno, uredili sodobno zbiralnico. -js- kaznijo, temveč le s prometno vzgojo. Dolžnost nas vseh je, da vcepimo vsakomur v njegovo zavest, da je spoštovanje prometnih predpisov edino jamstvo za čimvečjo varnost v prometu, ki se začenja pri otroku pešcu. Inšpektor za promet Viljem CERPNJAK J* , V Prvi dan šole je (vsaj za prvošolčke) vesel in dolgo pričakovan trenutek. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je lahko tudi nevaren. A praksa iz minulih let kaže, da je skrbno pripravljena akcija miličnikov in šolnikov pred pričetkom šole, lahko koristna. Tako je bilo tudi letos. Malčki brez skrbi gredo v šolo, saj vedo, kje in kako morajo čez cesto in kako se obnašati na poti, tudi v SOZD MERX - KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO B015. SEPTEMBRA ...c ODKUPOVALA KUNI* v Pertoči ob 13. uri, na Cankovi ob 13.30, kovcih ob 14. uri in v Krajni ob 14.30. . 2,6 d° Odkupujemo kunce vseh pasem, težkih za 3,5 kg in v starosti do šestih mesecev. Cena žive teže je 150 dinarjev. Plačilo takoj! V i ta|co ’e društva. Pripraviti nameravajo tudi nekaj predavanj rani D' popularizirati svojo aktivnost.in delo. J A NI ŠKODA? S staro šolo v Vučji vasi, ki je bila zgrajena leta toliko Škoda, da sorazmerno trdna stavba propada. En razred K proP8 tino telovadbo, pa tudi tamburaši imajo tam zavetišče, vse 0 ■, Adili za kaK so večkrat predlagali naj bi stavbo obnovili in primerno pr> o -j dejavnost, vendar se doslej še ni nič zgodilo. . . a ’ 1cr' STRAN 8 VESTNIK, 8. SEP I Smo približno 500 kilome-I trov od Murske Sobote, pod 'i petrovaradinsko trdnjavo, ki I se spogleduje z velemestnim utripom Novega Sada preko | mostu na Donavi, ob levi obali te pomembne evropske vodne prometnice. Nekdo od sopotnikov se je zazrl v tistih nekaj milijonov kosov opeke, ki so vgrajeni v to največjo še ohranjeno utrdbo avstroogr-ske monarhije, kot da jih hote prešteti. Kot da ne bi videli že dovolj neometanih hiš na poti po Podravini, v i neskončno dolgih vaseh od I Koprivnice, mimo Djurdjev-ea in Virovitice. Nove hiše, I Vajene v zadnjih letih in. desetletjih levo in desno ob c«ti. Vmes nekaj tistih sta-tib, na pol meščanskih, iz dntge polovice prejšnjega in B Prvih let tega stoletja, ko 80 Madžari iskali svoj nacionalni izraz tudi v stavbarstvu. Rumeni odtenki barv, kot Pred tedni obnovljeno pro-. nekdanje (dobro zalotene) Benkove mesnice v murski Soboti, zgornji del "^nastajajočega bol-j^ntčnega poslopja v Ra-ali pa nekdanja fterhizyjeva konjušnica v jeznem na avstrijskem ^“diščanskem. Asociacije ~~ Povezave predstav, kot je y n razumljivo, če človek p°doiivija neko potovanje. petrovaradinske trdnjave % g 9 ha p0^nter tehniško-pedagoške usmeritve Murska ' 1983 a9' sklePa komisije za delovna razmerja z °^VUA %l |O ' leto igo-. 5) 84 naslednja prosta dela in naloge: čas: s »^’•'ftve^ovno-teoretičnih predmetov tekstilne Cent Pl’ 'n9- tek*alne tehnologije . ** de|Ou^..ra — visoka izobrazba pravne smeri, bK izkušenj 8merj el®ktroenergetika — višja izobrazba za hreJ^y'isrie ka^ri^a2d'sana ^ela 'n nal°9e ie 1- 10- 1^83-( ndirj ra*pisa ldate 130,110 obvestili o izbiri v 15 dneh ^69 Ji 702^ razSovor, ki ga naj predhodno najavijo Prija i ^dati pox^doka^Hi o izpolnjevanju razpisnih pogojev % X & V 8 dneh P° objavi na naslov: Srednje-burska O° peda9oške usmeritve, Naselje V. Vla-Ka Sobota. OSEM DNI PO JUGOSLAVIJI (I) greni več Srečujemo ljudi močnih, izrazitih obrazov, ženske v dolgih starovečnih krilih in z obvezno ruto na glavi, raje na ponijih, kot na vse bolj redkih vozovih s konjsko vprego. Nekakšni hlebinski obrazi, sem se spomnil na slikarije hlebinskih naivcev. Hlebine so nekaj kilometrov levo, nam pa se mudi naprej. Koliko različnega na tej poti tudi kasneje v Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in v Bosni. Albanci pretežno nizke rasti, ko smo pri Rudnici, za severovzhodnem delu Kosova prišli spet v Srbijo, visokorastli ljudje, z izrazitim profilom, pa šajka-ča. . . pa tista značilna muslimanska cilindrična kapa, znamenje, da je njen lastnik že bil v Meki. . . Kdo bi vse to podrobno opisoval. Zanimivo je ljudi opazovati po tej plati. Rasa, klima, okolje in še koliko drugih faktorjev je vplivalo in še vpliva na pokrajinski tip človeka. Ko so pred dvajsetimi leti psihologa prof. Antona Trstenjaka uredniki zbornika Med Muro in Dravo zaprosili naj napiše kaj o značajskih lastnostih ljudi v tem prostoru, smo zvedeli kakšna je pravzaprav stiska znanstvenika, ko se spusti na ta led.. . Pa vendar 'človeka, tudi strokovnega nevedneža v tej zadevi, nekaj žene k izpovedi, sodbi, premalo vedoč pri tem za vzroke. Vsi potopisci so se s tem ukvarjali in delali napačne ali pravilne zaključke. Goričanci so mični in preudarni, kot je njihov korak ,,iz doula na breig” in obratno: po ravninskih soboških ulicah koračijo, kot da bi morali- premagovati strahovite prepreke. Marki so nekoliko drugačni. Ko so bili pred mnogimi desetletji fantovski pretepi še nekakšna vsakdanja ljudska folklora, so se, če ne doma, spoprijeli z onimi, z desnega brega Mure. Lojze Trstenjak, novinar, doma iz Spodnjega Krapja, je znal o tem včasih veliko povedati. Tepen pa je bil tudi moj sedanji sodelavec, Bistri-čanec Jože . . . Ko še takole v kratkem času srečaš s pisanostjo jugoslovanskega prebivalstva si ne moreš kaj, da ne bi sam sebe prepričeval o nujnosti tolerance in razumevanja drug drugega. Spomnil sem se na žolčne in precej neuradne debate o naših Romih. Da, neuradne, ker uradnih je bolj malo. Nacistično filozofijo o rasi smo vrgli skozi vrata; toda okno se vendarle zdi v tem pogledu le priprto . . . Da rdeča. V hotelu Piros csižma (Rdeči čeveljček) v Novem Sadu je vse na svojem mestu. Natakarice v rdečih škornjih in z nekoliko upognjenimi golenicami, natakarji v rdečih telovnikih, v kotu, ki prevladuje nad restavracijskim prostorom levo in desno, obvezne cim „SOBOTA" TOZD Obrtništvo, n. sol. o., Murska Sobota, Kopališka 2 objavlja prosta dela in naloge 1. FRIZERJA ŽENSKE STROKE 2. STRUGARJA Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: poklicna šola frizerske smeri, eno leto delovnih izkušenj; pod 2.: KV strugar in dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje pod točko 1. in 2. sklenemo za nedoločen čas, popolni delovni čas. Poskusno delo 45 dni. Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja „SOBOTA", M. Sobota, Kopališka ulica 2, 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka objave. bale in bas, kot nekoč v stari soboški kavarni. Natakar se huduje, ker mu nekdo ponuja drobiž. Hoče „ banko” — jurja. Kdo se bo po končanem delu ukvarjal s sortiranjem drobi-biža, in celo našega, jugoslovanskega, ki ima toliko inačic. Sicer pa so vse cene zaokrožene na deset, redko na pet dinarjev. Spomni/ sem se, kako so se vročega poletnega popoldneva pred leti na vrtu neke kavarnice v Bihaču prepirali natakarji o podobni zadevi: ,,Na pare računajo samo še Slovenci, ” je bil zaključek tistega pogovora. Piros csizma je za nami, levo in desno pa nepregledna sremska ravnica, lepo obdelana. Potem se v daljavi začno risati betonski „silosi” Novega Beograda, za katerega naš beograjski sodelavec Viktor Sirec pravi, da je na meji Evrope, kajti na oni strani Save je že Beograd, brez vzdevka ,,novi”, čeprav . bi si to zaslužil. ' Daleč je do Beograda nam, ki smo vajeni na nekakšno mešanico dunajske in budimpeštanske kuhinje. Daleč od Beograda se je Murska Sobota zdela najbrž tudi tistemu železničarju na beograjski železniški postaji, ki pred leti neki udeleženki Vestnikovega izleta ni vedel pojasniti, na katerem peronu stoji vlak za Mursko Soboto. Kakšna Murska Sobota, tu v središču Beograda! Središče mesta in petnajst nadstropij stekla hotela Slavijo. Ključ za sobo in obvezna hotelska izkaznica, ki jo je treba pokazati receptorju, če se pozno ponoči vračaš z nepozabne Skadarlije, ulice, ki odmeva v ritmu melodij, od kola do dunajskih valčkov. Hotelska izkaznica, kajti v vsakem glavnem mestu se poleg državnikov, diplomatov, poslovnežev in vsega tistega, kar je spremljalo vse bojne pohode od Atile sem, giblje tudi podzemlje tega sveta. S terase hotela je lep razgled po morju velemestnih luči, iz sobe, kljub trinajstemu nadstropju nekoliko manj, ker so stekla plastično motna. Petsto petdeset kilometrov. Za nami je Djurdjevac v Podravini, kjer smo se prvič ustavili in popili kavo. Ostal pa mi je ta kraj v spominu še po dveh zadevah. Sredi Djurdjevca nas je ustavila carinska kontrola. ,, Imate kaj kave, ” je vprašal carinik. Pa ni bil vsiljiv in tudi kave nismo imeli. Najbrž je to razbral iz naših obrazov, ko ga je nekdo — za šalo seveda — povprašal: ,,Kaj pa depozit?” V Djurdjevcu smo se prvič srečali tudi s ,,čučka-Hco”. To omenjam samo kot etnološko posebnost. Za nami je dolgočasna Podravina, za nami Vojvodina in Srem, neizmerna kot sta. Daleč je sedaj Goričko, kjer le od časa do časa, ko se povzpneš na ta ali oni breg, vidiš odmaknjena obzorja . . Tukaj pa diha Beograd svojo vsakdanjo že skoraj poletno noč, hrupen do zgodnjih jutranjih ur in vrtajoč v meni, da bi tam enkrat proti jutru obrisal okenska stekla in popravil pipo v kopalnici. (Dalje) LENDAVA Sodelovanje med lovci V sporazumu o sodelovanju med mestnim svetom Lentija in skupščino občine Lendava, ki je podpisan za letošnje leto, je predvideno tudi tesnejše sodelovanje med lovci z obeh strani meje. Tako naj. bi lovska družina iz Petišovec sodelovala z lovsko organizacijo okraja Lenti predvsem na naslednjih področjih: pripravljali naj bi posvetovanja o selektivnem odstrelu visoke divjadi, dogovarjali naj bi se o možnostih in načinih preprečevanja škode, ki jo povzroča visoka divjad in izmenjali izkušnje o umetni gojitvi male divjadi, kot so fazani in jerebice. Sporazum o sodelovanju vsebuje tudi določilo o medsebojnih obiskih in organizaciji lova. Nekatera od določil sporazuma so že uresničena, v prihodnje pa bo po mnenju lovcev potrebno organizirati skupne akcije in sodelovanje. Jani D. Tudi varstvo pri delu sestavina stabilizacije! Organizacije združenega dela iz soboške občine so se dokaj resno lotile doslednega uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letošnjem prvem polletju, kljub dejstvu, da se na področju gospodarstva še vedno pojavlja nekaj prekoračiteljev, medtem ko v negospodarstvu ni takšnih primerov. Spodbudno je zlasti, da se je v primerjavi z lanskim letom v precejšnji meri zmanjšalo število prekoračiteljev omenjenega družbenega dogovora. To so med drugim poudarili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so temeljiteje pretresali informacijo, ki jo je pripravil komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Ob upoštevanju rasti dohodka in sredstev za osebne dohodke glede na povprečje lanskega leta je v gospodarstvu določila dogovora in usmeritve resolucije za zdaj prekoračilo 14 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. V večini primerov pa gre tudi za organizacije z dokaj nizkimi startnimi osnovami pri izplačilu osebnih dohodkov, nekatere prekoračitve pa je treba pripisati tudi različni dinamiki povečevanja osebnih dohodkov v lanskem in letošnjem letu. V tej zvezi so na seji soboškega izvršnega sveta sklenili, da bodo s posebnim dopisom opozorili OZD, da morajo do konca leta uskladiti rast sredstev za osebne dohodke, od njih pa bodo zahtevali tudi podrobnejša pojasnila za takšno povečanje osebnih dohodkov. Sicer pa bo o tem govor že na bližnjem zasedanju zbora združenega dela, saj se bodo delegati sestali 22. septembra. Poleg tega pa bodo seznanjeni tudi z razporejanjem sredstev za skupno porabo, kjer se izplačila, sodeč po razpravi, gibljejo v skladu z določili dogovora. Precej nižja od najvišjega možnega zneska na delavca pa so izplačila v negospodarstvu, ker ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1982 marsikje ni bilo dovolj sredstev za oblikovanje skladov skupne porabe v letu 1983. Kot so dejali na seji soboškega izvršnega sveta ob razpravi o analizi uresničevanja zakona o varstvu pri delu, mora biti le-to sestavina skupnih stabilizacijskih prizadevanj. Čeprav ne gre prezreti nekaterih usodnih premikov na tem pomembnem področju, pa Je v zadnjem času vendarle opaziti vse več poškedb zunaj dela in mladih delavcev. . Temu problemu bodo morali v združenem delu soboške občine očitno nameniti več skrbi. Glede na specifičnost delovnega procesa je nujna večja pozornost zlasti pri zagotavljanju primernih delovnih priprav in zaščitnih sredstev, urejanju normativnih aktov, še posebej pa pri izobraževanju in osveščanju delavcev o varstvu pri delu. Milan Jerše V vsako hišo VESTNIK 1983 STRAN 9 IZ SOBOŠKEGA DINOSA „Odpadkov ni, je le neznanje!” Ruski znanstvenik Mendeljejev, avtor spoznanja, da ,,odpad kov ni, je zgolj neznanje, kako odpadke izkoristiti”, je očitno že pred desetletji ,,vizionarsko” zaslutil, kam nas bo privedlo vnemarno odlaganje papirja, plastike, stekla, pločevine, železa in kar je podobnih koristnih odpadkov. Zdaj se nam lastni nepreračunljivost in malomarnost dvojno otepata: najprej tako, da se gromovniško pridušamo nad dodobra skaženim okoliem in takoi nato spričo vse večje ,,surovinske lakote”, ki pesti naše gospodarstvo. Skratka, znašli smo se v nič kaj hvaležnem položaju, ki v mnogočem spominja na slepo ulico, čeravno ne kaže vreči puške v koruzo. KAJ JE TO — DINOS’ Daj industriji nazaj odpadne surovine, ve povedati vsak šolar, sicer pa gre za organizacijo, ki že dobro poltretje desetletje opravlja pomembno, dasi ne ravno lahko poslanstvo. Njena temeljna organizacija Priprava odpadnih surovin ima v naši republiki 12 poslovalnic, eno tudi v Murski Soboti. (Mimogrede: v naši republiki zbirajo papir in kajpada druge odpadne surovine tri delovne organizacije — ob Dinosu še Unija papir servis in Surovina.) Ta šteje 16 zaposlenih — je torej neke vrste ..žepna” organizacija — in po izračunih vodje enote Vladimirja škaliča letno odkupijo po nekaj sto vagonov sekundarnih surovin. ,,V letošnjem šestmesečju smo zbrali 2850 ton ali 285 vagonov starega papirja, plastike, stekla, pločevine, železa, gum, akumulatorjev, avtomobilskih školjk in podobnega. Resda je to v primerjavi z lanskim istim obdobjem nekaj več, vendar je še vedno pod načrtovanim. Posameznikom in organizacijam — znaten delež odpadnih materialov so dale šolske akcije in sploh akcije čiščenja okolja — smo za to izplačali blizu 13 milijonov dinarjev, sami pa iztržili blizu 20 milijonov dinarjev. Od zbranega je šlo v industrijsko prodajo 2260 ton, med drugim tudi v Sladkogorsko ali recimo pločevina po prešanju v Mariboru v železarne. Razlika med zbranim in prodanim je za zalo- dohodke in sklade,” pojasnjuje Škalič. Na Dinosovi poslovalnici v Murski Soboti se dnevno obme po več naloženih tovornjakov in nekaj deset posameznih zbiralcev koristnih odpadkov Traktorska gasilska Novo za vaška gasilska društva! cisterna kapacitete 3200 litrov — primerna je za gašenje vseh požarov z vodo — dostop s cisterno je možen povsod tam, kjer lahko pelje traktor — rokovanje je zefo enostavno in hitro, saj lahko z njo rokuje vsak traktorist fr sv KAPACITETA ČRPALKE JE 1.200 UTROV NA MINUTO IN IMA 8 DO 10 ATMOSFER PRITISKA PRI 540 VRTLJAJIH KARDANA NA MINUTO. Vse ostale potrebne informacije boste dobili hitro in obsežno v CREINI, KRANJ, ulica Mirka Vadnova 8, telefon: (064) 23-857. posameznikov, med njimi tudi Romov, ki dokaj učinkovito in * Vodja poslovne enote Vladimir Škalič: ,,Prihodnje leto pričakujemo, da bomo odkupili manj sekundarnih surovin.” OBNOVE IN NOVOGRADNJA Lansko jesen so začeli delavci Cankovskega Temelja na dvorišču Dinosove poslovalnice v Murski Soboti z gradnjo 26 krat 8 metrov velike hale, namenjene za skladiščenje in sortiranje odpadnih kovin ter prešanje starega papirja. ,,Že leta 1964 smo bili resen kandidat za prenovo in razširitev, a smo potlej iz določenih razlogov izpadli,” pravi vodja poslovalnice. ..Naložbena politika v Dinosu se namreč ravna po načelu, da skoraj vsako leto načrtno uredimo eno od terenskih skladišč. Naše bo z obnovo pisarniških prostorov, garderobe in sejne sobe stalo približno staro milijardo dinarjev, gre pa v celoti za lastna sredstva. Vse skupaj se že kar malce vleče, vendar računamo, da bo otvoritev še to jesen.” RAČUNICA ZA VSAKOGAR V soboškem Dinosu vam za kilogram starega železa plačajo 4 dinarje, pločevine 2,5 do 3 dinarje, papirja 3 do 3,5 dinarje, plastike 3 dinarje in za kilogram stekla 0,15 do 0,35 dinarjev. Še najbolj se splača zbirati baker, saj pri kilogramu vrže kar 80 dinarjev, medtem ko dobite pri avtomobilskem akumulatorju za kilogram 12 dinarjev. Tisti, ki imate zadrego z gumami, se napotite na Dinos in po kilogramu boste dobili najmanj 50 par in največ dinar. Skratka, to je računica, kakor za koga in komu. Nerodno je le to, da lahko po doslej veljavni odredbi zbiralne organizacije izplačajo posamezniku na roko največ '5 tisoč dinarjev za prinesene koristne odpadke na leto. Ce pa bi zbiralec zaslužil več, mora za denarni presežek odpreti žiro račun. Zdaj nam manjka samo še to, da bi tudi zbiranje sekundarnih surovin obdavčili!? Branko ŽUNEC Foto: Milan SKLEDAR Ki CREIHA PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 64000 Kranj Mirka Vadnova 8 telefon: (064) 23-857, 28-161 „SAM SVOJ MESAR IN GOSPODAR!” . Sprva sem se kanil soočiti s Huzegenom. ki ga menda uvrščajo ožje potomstvo elitnega Negroja in nič manj galantnega me še pravi čas opomnili, naj vendar ne capljam po Janini" (J ! slovenska tedenska revija — op. pis.) stopinjah. Kolegica Sonja Gril namreč dovolj solidno opravila svoj posel, zato adijo Huzgen in m njim. Naj vam zaupam, da mi je tudi sicer jako nelagodno, J^ preklicani Huzgen, moj nesojeni intervjuvanec, je na enem ..sejemskih mimohodov” v Gornji Radgoni dal množicam jasno da nas ima polna jajca; bojda zato, ker si še nismo prisl' n kakšnega pomena je čistost bikovske rase in kakšne usodne N imajo lahko v tem pogledu prekupčevanja s te in one straniMure ^ Pri štirinožnih stasitih kopitljačih mi je argument, čemu nts tek intervju, dobesedno vzel sapo. ,,Kar se je primerilo v ne avgusta na radgonskem hipodromu Bratstva in enotnosti je za m konjskega rodu prava katastrofa in žalitev, ki ji ni para. Da ji kala prav Fegrina, ta znana emancipiranka in tekmica nezaslišano. Saj, če bi nam dali priložnost, bi ji že pokazali, ' ojnttt so kujavo strmeli v mimoidoče in stresali z grivami. „Nak, ne a vjuja” ■ ■ Kaj zdaj? Brez ekskluzivnega sejemskega intervjuja se sejmišča pa naj bo kakor že hoče. Samo s kom naj v tretje P Kruljenje nedaleč stran me je izzvalo, da bi morda poskusil srecv čem. ^„niik?"JebSt> ,,Kako gledaš s svojimi prašičjimi očmi na naš vsaKaanj prvo vprašanje. . »jiiprtilP „ Odgovarjam samo na konkretno postavljena vprašanja, J zavrnil nastavljeno past. „Pa bodi po tvoje! Kakšni spomini te vežejo na m^ostg’bi „Oj, mladosti moja, kam si šla, oj kje si! Predolga s'0^^ $ zato na kratko: idilični spomini me vežejo nanjo, nobenih m ni bilo, nobenih svinjarij. . . , „ Oprosti, da te prekinjam! Kako to misliš—svinjarij! „ Živel sem pri dobrem gospodarju in med ddlično praši J v čistem svinjaku, lepo smo se razumeli in še lepše so kavna I sem deležen enkratne hrane, samih slastnih pomij, ^n0- v bližnji otrobi. Domala vsak dan sem imel prost izhod na gnojišče in dovnjak. Tu sem spoznaval in dobival prve lekcije iz ^ubez!'Lriji inP^' poslušal gospodarja in gospodarico, kako razglabljata o prašičereje in doumeval z vsem svojim prašičjim bitjem in bi usodo, ki je vsakomur od nas pisana na tolsto kožo. Škrat sem se začel zavedati svoje svinjske,,pozicije”. ■ seM^čti Kar malce ganila me je ta prašičja javna izpoved in raje ^jggtivtd ral, kaj bi storil, da bi vsaj nekaj tistega iz njegove prašičje v zdajšnjost. . izit. „Fem, da me čaka zakol, toda če bi le mogel, bi za brezosebno klavniško mehanizacijo. Čudno se sliši, a še Vftevi[nih da me ugonobijo kje na kmetih, kakor pa v kateri od brezi nerentabilnih klavnic. ” nien i" „Nerentabilne, praviš. Se sploh zavedaš, kako drag, c postajaš?” mi je nekoliko ironično ušlo. testirat'- Očitno me je spregledal, saj je začel glasno kruleč pro so zares svinjske, vendar to s svinjskim rodom nima pra^/gdnjih Ljudje ste sami krivi, da je tako in če sem odkrit: v teh p . pred zakolom mi nič človeškega in nič prašičjega ni tuje. /caterer ,,Zelo resno me zanima tvoje mnenje o tem, alije r • ujet, zares od vekomaj in za zmeraj?” . krtayi ,, Odgovoril bom posredno. Ljudje niste nič manj kot mi, prašiči. Tudi vi imate svoje ideale: sodobno stan kend, naj novejši tip avtomobila, skratka življenje na veli spodil idealov nimamo, zato pa nismo in ne bomo prenehali hr PNesar.’ . j svetli prihodnosti, ko bo postal prašič sam svoj SosP,n^hi prašič'^.. J No, tale ščetinar pa je kampeljc, da malo takih, to if Sami svoji mesarji in gospodarji, ta bi bila pa lepa. ^praš^j nec mogoče. Kot bi mignil me je minila želja po nadaljnje g^ko^11 jadrno sem jo odkuril. STRAN 10 VESTNIK, » ji in ljudje POPOLDNE NA IVANJSKEM VRHU USEDLINE PRETEKLOSTI Pozno poletno sončno popoldne je tudi ta dan razkrilo vse čare Ukrajine ob robu Slovenskih goric. Na razloženem slemenskem "?selju lepo in skrbno obdelane njive, sadovnjaki in nekaj pogradov. Slednji, majhni, stari ter z mešanim in hibridnim trsjem, e Posebej pogosti na gornjem pobočju. Med njimi pa leže majhne, , ma & cimprane in s slamo krite hiše. Tako je bilo na Ivanjskem včeraj, tako je ponekod še danes in bo tudi še jutri. Le da vsem m značilnostim vse bolj dodajajo v spodnjem delu vasice moderna J^Podarska poslopja, višje in ob Negovskem jezeru pa počitniške ^^UENA bitka na robu radgonske občine, v vasici, v kateri živi okrog sto Prebivalcev, so bile majhne doma-’■!“ nekdaj last želarjev. In še da-nes ostajajo znamenja tistih časov. ^as«l)e, ki se dviga ob robu Negovskega jezera, na eni strani ®ed Kunovo, na drugi pa med Ogetinci, veže ozka in za avtomo-neprimerna cesta. Drži, da ni 'lovnata kot takrat, ko so se Še vzpenjale volovske in kravje Prege, pa vendarle za vaščane Pomembna in, žal, izgubljena bit-a' Se za čevlje prava nadloga! Pa vendarle so ji vaščani "nenili krajevni samoprispevek, se bo kmalu iztekel. Tisti, ki zem'j°, so se prav radi let da bodo za asfaltno prev-l ° odmerili desetino od rastrskega dohodka. Tako je bi-p ogovorjeno vsaj na začetku! kasneje ugotovilo, da s ne bodo zbrali dovolj in oj., no bi bilo še primakniti °® deset tisočakov prispevali po 6 tisoč dinarjev, vseskozi pa še plačujejo sleherni prostorninski meter vode. Zaenkrat po 6 dinarjev, kar je še spremeljivo, ne morejo pa se strinjati z novo ceno, ki bi naj bila kar 10 dinarjev. Posebej še, ker so kasnejši uporabniki — lastniki počitniških hišic in ostali, za katere so zgradili še eno zajetje — tudi prispevali po 18 oziroma 22 tisoč dinarjev. Zato se sprašujejo: v čigav žep se stekajo sredstva, da jih ni dovolj in hoče vodovodni odbor vodo podražiti. Žal ob našem obisku na to odgovora nismo uspeli dobiti, sreča pa je nanesla, da smo v tej, sicer mirni vasici, kjer se ne dogaja nič presenetljivega in nepričakovanega, naleteli na sila zanimivega domačina. STRELEC NA TOČO Koj sta nas zbodla v oči ,,rampa” za iztrjljevanje raket in skladišče zraven. Kasneje smo zvedeli, da smo se znašli na strel- pravijo gospodinje na Ivanjskem vrhu Sp^. del»mo, pa * bilo za veči- Z6?0?«™ in vse Jasno' da z asfaltom ^j^J^ujejo0 im denarjem?” p4Tani- ’-p^. ™ odtegujejo za to 450 dinarjev --- . '0 : - b?”0 'ži^^dnie b J81* Sl z U.„.Je bo mtni-Aftotovili^^^ in S fe* SW V do8^ v°d in še SV°je domačije! nem mestu številka 19 v mreži obrambe pred točo, ki jo vodijo iz radarskega centra v Žikercah. ,,Če bo na voljo dovolj raket, v teh krajih toča ne bo tolkla!” zagotavlja strelec Alojz Toplak. Pa se tudi huduje hkrati. „Ja, takole pred petimi meseci so prišli, me poprosili, če bi bil pri lu z raketami že pravi maček To vsekakor pa bo izteku ni^‘ Kaže, da pravljen to delo sprejeti. In kaj bi storil drugega? Seveda sem odgovoril pritrdilno, saj sem s haubicami streljal že med služenjem vojaškega roka. Naredil sem še kratek tečaj v Mariboru, tako da mi to ne dela preglavic, le raket ni vedno dovolj. Pa še to veliko radijsko postajo — manjša se je pokvarila — moram vedno vlačiti s seboj na polje in travnike. Pa bom že vztrajal, moram, če sem sprejel. Le da bi bilo raket dovolj ...” In res je Toplak že pregnal precejšnje število točonosnih oblakov. Bodo podobno tudi vaščani prepodili svoje „oblake”. V. Paveo BUČEČOVCI NA OBROBJU OBČINE Ni treba, da bi to rekli drugi, v Bučečovcih sami priznavajo, da so v zadnjem obdobju posvečali bolj malo pozornosti urejanju zunanjosti domačij. Denar so skrbno vlagali v kmetijsko mehanizacijo, gradnjo novih in posodobitev starejših gospodarskih objektov. Za to so mnogi dobili kredite, zato ni kazalo zamuditi nobene priložnosti. Kaj pa zemlja? Jože Strajnšak pravi, da v nižinah ni preveč darežljiva in marsikaj bi se že izboljšalo, če bi regulirali potok Virje in opravili ostala melioracijska dela. Pri tem se še vedno zatika, zato nič čudnega, če postajajo nekateri prav nestrpni. Pa ne samo v Bučečovcih, tudi v Vučji vasi in tja navzdol proti Križevcem, kjer je potok že reguliran. Od kmetijstva si v Bučečovcih v prihodnje še veliko obetajo, predvsem pa se bodo morali potruditi pri pridelovanju krmnih rastlin in sploh poljščin za krmljenje živine. Strojev imajo sorazmerno dosti, med sabo si po dogovorih pomagajo. Kmečka opravila so vedno v ospredju in ob sedanjih cenah je živinoreja še najbolj donosna. Na sorazmerno trdnih domačijah, komaj 60 jih je, je za kmetijska opravila ob mehanizaciji dovolj ljudi. Posebno popoldne, ko se vrnejo iz delovnih organizacij, kjer so zaposleni. Kaže, da bo tudi v prihodnje tako. Zdaj obiskuje srednje in poklicne šole petnajst mladih, ki ne skrivajo navezanosti na domači kraj. ŠE NEKAJ DENARJA IZ SAMOPRISPEVKA Letos se bo tudi v Bučečovcih iztekel krajevni samoprispevek, ki so ga namenili za najnujnejše v kraju. Asfaltirali so občinsko cesto skozi vas in nad kilometer ostalih vaških cest. Žal se asfalt na občinski cesti čedalje bolj ,,razcveta” in nihče ne poskrbi za novo prevleko, Jože Strajnšak priznava, žena Elica pa pritrdi, da so tudi pri njih doslej posvečali največ pozornosti gospodarskemu delu domačije in mehanizaciji. Kmalu, prav kmalu pa bo na vrsti še ostalo za kar še kredita ne moreš dobiti. V skladu z določili zakona o stanovanjskem gospodarstvu, (Uradni list SRS 3/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS št. 35/82), družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajevanje družbenoekonomskih, odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona ter po sklepu odbora za solidarnost skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 14/7-1983, RAZPISUJE Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona NATEČAJ za pridobitev stanovanj, kupljenih s sredstvi solidarnosti in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona sproščenih in novozgrajenih v letih 1983—1984. Upravičenci do solidarnostnih stanovanj so delovni ljudje, občani, družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in to: 1. delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnosti,. 2, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, 3. občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja: upokojenci, invalidi, borci NOV, kmeti borci NOV, vdove in pridobitno nesposobni otroci po vojni umrlih borcev, starejši in za delo nesposobni občani; če izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: — da upravičenec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja, prav tako pa tudi osebe, ki z, njim stalno stanujejo, — da ima upravičenec za stanovanje stalno bivališče na območju občine, — da upravičenec oz. njegova družina doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega vprašanja, — da upravičenec za stanovanje ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši ali otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjski standard na območju občine, — da upravičenec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hiše, — da se upošteva socialno stanje upravičenca oz. članov njegove družine po merilih, ki veljajo za vse druge oblike pomoči, upoštevaje stališča, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih družbenega dogovora, — da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neopravičeno nezaposlen in naslednje posebne pogoje: a) delovni ljudje, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so upravičenci do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje: — da znesek skupnega povprečnega mesečnega dohodka na družine ne presega 55 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1982, kar znaša din 7.722,00, — da samski upravičenec s skupnim povprečnim mesečnim dohodkom ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1982, kar znaša 9.126,00 din, — da upravičenec — samohranilec s skupnim mesečnim dohodkom na člana ne presega 65 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu 1982, kar znaša 9.126,00 din; b) za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih veljajo enaki pogoji kot za delavce pod točko a); c) za upokojence, invalide in borce NOV, kmete borce NOV, vdove in pridobitno nesposobne otroke padlih in po vojni Osterčevi v Bučečovcih so dokazali, da se da posodobiti in ohraniti staro kmečko domačno. Stalo je precej, vendar jim za vložen denar očitno ni žal. sami pa ne zmorejo toliko denarja. Moti jih tudi, da sorazmerno kratek odsek občinske ceste od Buče-čovec do meje z radgonsko občino še vedno ni asfaltiran. Odgovorni v Ljutomeru takrat, ko je bil čas za to, niso imeli prav nobenega posluha. Preslišali so tudi ponudbo iz radgonske občine, ki bi na ustrezen način pomagala pri modernizaciji. Zdaj je pač tako, kot je bilo. In kako dolgo bo še tako? Kdo ve. Morda pa se bo v ljutomerski občini končno kdo predramil! Komunalni urejenosti bodo morali v prihodnje, poleg urejanja domačij, posvetiti največ pozornosti. Vaški vodovod imajo napeljan v domala vsako hišo, vode nikoli ne zmanjka. Dve zajetji zadoščata tudi za hidrante, ki pa jih na srečo skorajda ne rabijo. Bolj bi ob posodobitvi ostale opreme rabili gasilsko cisterno.. Morda jo bodo lahko kupili že v prihodnjih mesecih. Vsaj tja do praznovanja 90- letnice gasilstva v tem kraju, ki bo prihodnje leto. VEČ POZORNOSTI UREJENOSTI VASI Že zdavnaj bi se v Bučečovcih lotili urejanja vaških jarkov, saj ljudje radi priskočijo pomagat pri skupnih akcijah, vendar menijo, da je najbolje počakati na regulacije. Zdaj bi bil ves trud skoraj brezploden. 'Prav na začetku vasi, Jik za železniško postajo so Košarjevi in Osterčevi brez kakšne kičarije obnovili stari kmečki hiši, tudi vaško kapelico so obnovili. Škoda je le, da je v središču vasi povojni ,,spomenik”, ki sega vsi sramujejo. Žago in mlin so gradili, pa je vse vzel hudič. Sedanji lastnik je nekaj časa vzrejal perutnino, potem pa se je vse skupaj vnelo in ostala je le prav zoprna razvalina, ki vasi zagotovo ni v ponos. Janko Stolnik , umrlih borcev ter za starejše in za delo nesposobne občane ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja, v kolikor pridobivajo stanovanja iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji namenjenih za stanovanjsko izgradnjo; d) za borce NOV in kmete borce NOV ter vdove in za delo nesposobne otroke padlih in po vojni umrlih borcev NOV ne veljajo omejitve pri višini dohodka kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja tudi v kolikor pridobivajo stanovanja iz sredstev dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter sredstev odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, v kolikor izpolnjujejo pogoje za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. Za člane družine se v smislu pravilnika štejejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z upravičencem ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši upravičenca in njegovega zakonca, tisti, ki jih je upravičenec, dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z upravičencem v ekonomski skupnosti. Občinski center za socialno delo občine Gornja Radgona posebej preverja podatke o članih družine, ki živijo v življenjski oz. ekonomski skupnosti z upravičencem in daje ustrezno mnenje. Prosilci solidarnostnega stanovanja morajo v svoji vlogi podrobneje opisati svoje družinske razmere in priložiti naslednja dokazila: a) upravičenci pod točko 1: — vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, — potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (izda v upravni organ občine), — potrdilo o dobi bivanja na območju občine in v stanovanju (izda upravni organ občine), — potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov, — potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku od tega premoženja (izda upravni organ občine), — zdravniško potrdilo o nosečnosti nad 4 mesece oz. o zdravstvenem stanju; b) upravičenci pod točko 2 in 3: — vlogo za dodelitev solidarnostnega stanovanja, — potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo leto — potrdilo o številu članov družinskega gospodinjstva (izda upravni organ občine); — potrdilo o priznanju udeležbe v NOV (za udeležence NOV izda OO ZZB NOV Gornja Radgona); — dokazilo o stopnji invalidnosti; c) upravičenci pod točko 1, 2 in 3: — mnenje o upravičenosti za pridobitev stanovanja, ki ga podajo, a) za zaposlene — organizacije združenega dela, b) za upokojence — društvo upokojencev, c) za invalide — društvo invalidov, d) za borce NOV in kmete borce NOV — občinska organizacija ZZB NOV e) za zaposlene pri zasebnih obrtnikih — občinska sindikalna organizacija — vsi prosilci morajo predložiti tudi mnenje pristojne krajevne skupnosti. Vloge z vsemi dokazili je potrebno poslati na obrazcu 8,40, ki ga lahko kupite v vsaki knjigarni, na naslov: „Skupna strokovna služba SIS materialne dejavnosti občine Gornja Radgona, Trg svobode, 69250 GORNJA RADGONA" do vključno 23/9-1983. Nepopolne vloge in vloge prispele izven razpisnega roka ne bodo upoštevane! O rezultatih natečaja bodo udeleženci seznanjeni v 7 dneh po sprejemu prednostne liste na zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona. ^''' g ki je štela preko tri tisoč oj g Nekaj dni so se pastirji r | li, preden so čredo spet z ’ medtem pa so na mnogin n g stih naleteli na ovčja tr P i O dogodkih v dolini Cu. f Paw so začeli pisati casop«; ki so o volku Lobu pisal’g o ,,kralju doline”. POTEM JE PRIŠEL LOVEC TOMPSON „ . . ie | Bilo je v jeseni 1893, | prišel v dolino. Nekaj | pohajkoval po dolini i tovil, da* volkov neb°iinne g ne s smodnikom, nes ps | s konji. Omislil si je^ ? Da bi zabrisal človesk^ si je na roke dal rokavi , g močene v Svežo g°vel : sto . Potem je na vsakih ne ,:ene metrov nastavil zastr£jev stave, prav tako nam govejo kri; v Tomson je bil PrePr boj uspeh, kajti nikjer m pustil nobenega sledu vekom. . b0 res- Tistega večera je L ne-nično prišel. T01”??"’.- ja bi strpen je zjutraj m > videl kaj se jezg*^ (Konec prm"u Kasete za Reaganf, 12 tisoč pisem, P% } pogovorov, k'anu. ^i predsedniku ReM fr tu povsod iz prve Američani ra^ ’’; flajve. izvedeli marsikaj- \n0Sti. ^e grobne 'd ja na Zadnje čase P vse slov predsednika^ navadnih ^'mfrejŠa vLli posneta najra m ustanoviti P kosci-poslušanje teh čestitke, nasvet', Pgeki to je na kaset^ zapr^ie nič je predsednika^ m pove kaj o s ■ se g . življenju. Spet druitfil^ na spominjajo gl igralca in ga « l( tizirajo. jka vSe te * ji Do predsednika (eprlp . seveda ne pri Jdu^^i-nekoč izrazil zoJdg0v0rl’ rad poslušal. ^enje^ se vračajo v Neki Marc ^^ržav® pj ameriške zvez^ na^va' j chigan se Je pod^i, | svojo, od I no hišo z de splav , v da jo je sprav’1 n pglp' & . po jezeru Huron £|jenl | 35 kilometrov^ kjer naj bi Za splaV da tu | na stara leta- otovib , I odločil, ko je U& drazji- I bil prevoz občutn STRAN 12 VESTNIK, 8. SE^ za vsakogar nekaj varstvo pri delu ZDRAVILA IN VOŽNJA Poprave motorne žage i dela z mo,ork» Mprava "na skrhna >n stalna mo za„ age’ Nič“ar "e sme-Natal dobro delovala. Ko 8°riva in mazi™ nimofe gT°’ napo1-voar za ni Vrba tud' tezer-..tankov”^-^^0''^ Pokrovov oprano Dor1Stlmo’ Preden Jih v»^nhnD^1Vamo skozi Uiak z BI0, da n»' Olr' Pr’ tem Paz>’ Ob ognil. 51MllVamo čez rob. kajenJem ne 'vatl goriva. in verige: '»o, da w k‘, montaži obrneta na nS?kQ,nerno obrab-^estitvrio , *traneh' Pred "^njalno e P°Pustimo Pazim0 naPravo in nato UtOre na letVv Viln° sede v 'ako n, L Veri8° namesti-nii hebušn? r“‘lci na spod' ^trino k m strani obrnjeni z le Pravilna °torki- -Pomembna ob letvi pnamestitev ploščice Ovijemo le narahlo kn'8e matice P° naPenjanjn lonca. Privijemo do Pdvhem erige’ Napenjalni k° hladni toliko’ da lah-^o okrov ?8° Z roko P°teg-"’oranio °8 ®tve- Konec letve ^'."’^or. napenjanjem Če je Stala’jo naj’ Vk?"^nmn se ol'e in n^'^imo stilV no zmešata. z? m°tor uka ° ‘n pri hlacb ’ P« rPrem° ’oPuto M Plin s J Polovici LOm zaustavimo ‘ a tako- da se I ne.do,ika; trdno to ^mo za “ sunkovito k«n« ^“‘"o vrvi-»an? ^oda Xe&m° Jo v in in f žaganjalne Sn2 . e Počasi in P0tSl,m° nazaJ- Po "P"1 °dPrem° Usn? °brato?a zanja verige. motorke (Pan m C letve k svetli olji k ti °pazuJcmo »a S ne k ga veriga ^k? ^ki^T v'jakom Xin°?Iia. ° Uravna' vpliniaču-Vpijte) TmbranJ^Palne torj^u utavI^embranskem dotok ^k\s‘a vijak dva vija’ PrA a Polni prostl tek in Vpaka tQliko Jim° In nat0 119 ^otork \kot predpiše ae Proste k ?7°ma 'ako, Premie j?* ,eku motorka ™ po :veriga ne %^"hapri^ ‘ek“ Pa ^soja? niPb. IzSnem Phnu 'o delavci ^hanAo'ok0 ZV?ku' Nai' d°loča^°s treiii ka lahko PtoA režo v>Jakom, ki ^5— >5*' c’ vA Želim° K Vfdi v p0 dei0 z N ^'ornih P°murju je a sai kmalu «as, M?" kur'avo- ^X^rne hi jemali v Ne glede na to, kjer hranimo živež: v shrambi, v shranjeval-ni omari, v hladilniku ali zamrzovalniku . . . mora biti v ustreznem omotu, in sicer zaradi tega: 1. pravilno pakirana hrana obdrži hranilno vrednost tudi po daljšem času; 2. hrana, ki je v zaprtih škatlah, pokritih posodah ali pa v originalni embalaži, ne privlači žuželk in mrčesa; 3. posamezna živila vonjajo ali pa vpijajo vonje, tako da neprevidna gospodinja lahko ponudi mleko, ki bo dišalo po prekajeni šunki, ali pa torto z aromo — čebule!!! za avtomobiliste ZELENA KARTA Zelena karta je dokument, ki dokazuje, ‘da ima lastnik vozila doma sklenjeno obvezno zavarovanje odgovornosti. Zeleno karto lahko dobite pri zavarovalnici, kjer je sklenjeno zavarovanje, lahko pa tudi pri pooblaščenih organizacijah za sklepanje zavarovanja ter pri pooblaščenih turing servisih pri AMD. Za izdajo zelene karte je potrebno predložiti polico obveznega zavarovanja in prometno dovoljenje vozila. Veljavnost zelene karte je odvisna od veljavnosti obveznega zavarovanja. Priporočamo, da si jo vedno priskrbite, če potujete v tujino, čeprav za nekatere dežele ni obvezna. ZGODI SE —Moja žena pa v skrbi za oblačila že pretirava. —Toliko kupuje? —Ne samo to. Sinoči sem v njeni garderobni omari našel čuvaja. Z MIRNIMI ŽIVCI —Hudič ga vzamil Sinoči mi je v kavami nekdo sunil denarnico. —Si imel dosti v njej? —Ne vem, ker sem jo komaj uro prej potegnil iz žepa tistemu debelemu zapitemu tipu. . . KDO SE KOGA BOJI —Mirček, kdo se pri vaši hiši koga boji? —Ja, tako je: mamica se boji očeta, oče se boji mamice, jaz pa se včasih kar tresem pred obema. ''MTS?'* Gabo ie^n’obila? 'na Sarde - — s SLABIMI ŽWCl » tern kričanjem ^»»epnišču mi boš Hvce. Če bi bil o*»- • . w « nikar ne omenja)-ne boste imeli še z njim. NATAKAR IN GOST —Izredno bom vesel, če vam nikoli več ne bom stregel. -Jaz tudi! V marsikaterem prostoru ni moč postaviti klasičnih stopnic, zato namesto njih vgrajujemo zložljive. So pa seveda tudi prostori, kjer nam stopnic ni treba skrivati, nasprotno: lahko so celo v okras. Stopnice, ki jih kaže naša slika, so že takel Njihova prednost je še v tem da so držala desk »gibljiva", torej lahko stopnice (deske) nastavimo. To je še zlasti pomembno za amaterja, ki se loti gradnje stopnic sam; ni se mu treba bati, da stopnice ne bodo imele pravilnega »padca". Možnost nastavljanja je tudi prednost, ki se pokaže kot koristna pogruntavščina, če na primer hočemo stopnice preseliti kam drugam. Ne nazadnje je taka gradnja stopnic ideja za kakega obrtnika; kupec si bo lahko sam določil nagib. Take stopnice so torej univerzalne. Praviloma zdravnik vožnjo odsvetuje, če predpiše kako zdravilo, ki vozniku oslabi pozornost, spretnost, mu znižuje splošni duševni napor in podobno. Voznik, ki bi jemal takšno zdravilo in bi vseeno vozil, bi se obnašal, kot da bi bil hudo utrujen — zlasti, če bi zdravilo vzel tik pred vožnjo ali celo med vožnjo. Seveda je jasno, da človek, ki jemlje močna pomirila, sploh ne spada za volan. Takšnih nevarnih zdravil je precej; običajno jih delimo takole: . — zdravila za budnost in duševno počutje (na primer amfetami-ni); — zdravila za pomiritev in uspavanje (npr. apaurin); — zdravila proti previsokemu krvnemu pritisku (npr. aldomet); — zdravila proti preobčutljivosti in proti avtomobilski bolezni (npr. vičenje, kratkotrajno omamo (narkozo) ali daljše omamljanje, ter tista zdravila, ki razširjajo zenice; — zdravila, ki pomirjajo kašelj. Lahko bi še naštevali, saj imamo prek 200 zdravil, ki lahko škodujejo voznikom motornih vozil. Vsa taka zdravila imajo posebno oznako (trikotnik) na ovitku in v navodilih. Še posebno pomembno pa je dejstvo, da velika večina teh zdravil že pri najmanjših količinah alkoholne pijače zmanjša ali povsem onesposobi voznikove sposobnosti. Prav tako je dobro, če se zavedamo, da jemanje zdravil samo po sebi ne more bistveno izboljšati vozniških sposobnosti tistega, ki jih jemlje. Nasploh so UBOŽČKA Danes sem za pivo jaz na vrsti, ampak v denarnici nimam niti prebite pare. . . —Name pa ne računaj, ker danes niti denarnice nimam s sabo.. KOMPLIMENT „Lilika, na vas pa vidim vsak dan kaj novega. Veliko garderobo morate imeti. Kar se oblačil tiče pa vam moram priznati, da nimate pomanjkanja slabega okusa. . ." Nemška tovarna Vorwerk je dala na tržišče nov sesalec za prah. Od drugih se loči zlasti po ,,ohišju”, ki ni navadna plastika, ampak je zunanjost obložena s posebnim PVC materialom, ki se ob dotiku s pohištvom ali kakim drugim trdim predmetom napne kot zračnica. VINSKA POGAČA Potrebujemo: 400 gramov moke, sol, 2 žlici kisle smetane, 1 do 2 jajci, 200 gramov masla ali margarine, malo vode ali mleka. Za nadev pa; 200 gramov belega ali mlečnega kruha, 50 gramov masla, pol litra črnega vina, cimet, 2 klinčka, limonino lupinico, 50 gramov sladkorja, pol kilograma jabolk, 100 gramov sladkorja za posipanje. Iz moke, jajc, kisle smetane, soli, malo mleka ali vode in iz na koščke narezane maščobe zgnetemo gladko testo. Oblikujemo ga v hlebček, zavijemo v kos polivinila in postavimo za pol ure na hladno. Medtem pripravimo nadev: kruh narežemo na tanke rezine in jih opečemo na maslu z obeh strani. Zavremo vino, mu dodamo diš-šave in sladkor, prevremo in prelijemo čez ocvrte kruhove rezine v skledi ali na krožniku. Malo vina prihranimo. Jabolka olupimo in tanko narežemo. Potem razvaljamo testo. Z njim obložimo dno in stene namaščenega pekača; testo naj visi tudi čez rob, kajti z njim kasneje pokrijemo nadev. Na testo damo najprej jabolka, nato pa ocvrte in z vinom napojene kruhove rezine. Prelijemo z ostankom vina in potresemo s sladkorjem. Pokrijemo s testom. Testo na vrhu premažemo z jajcem. Spečemo, potresemo s sladkorjem in narežemo. nevarna uspavala, če jih vzamemo v drugi polovici noči. Naslednji dan bo voznik še vedno pod njihovim vplivom, ki je lahko v zgodnjem jutranjem prometu še nevarnejši kot hud ,,maček” po prekrokani noči. Motnje, ki bi lahko nastale pri voznikih zaradi jemanja zdravil: — telesne motnje: motnje čutil, povečana občutljivost za premočno svetlobo, omejevanje vidnega polja, slabšanje sluha in motnje v zavesti; — duševno-telesne motnje; prizadeti so zlasti dojemanje, zbranost, kritičnost, sposobnost koncentriranja, hitrost reagiranja, utrudljivost in gibljivost; — sprememba značaja; zlasti motnje pobud ali razpoloženja in slabosti osebnosti. Ali veste? Kronično zaprtje je bolezen naše civilizacije ljudi, ki veliko sedijo, se premalo gibajo in jedo hrano, ki je preveč,,očiščena” in ima premalo odpadnih snovi. Kdor želi imeti urejeno in redno prebavo, mora jesti veliko sadja in zelenjave, črn ali ržen kruh, pa veliko mleka in mlečnih izdelkov, predvsem jogurta in kislega mleka. Seveda pa kronično zaprtje ni motnja, ki bi ogrožala človeško Življenje, vendar pa uničuje anorektalna tkiva, trga zaporni obroč in končno prizadene i mehanizem”. sestavil Marko Napast franc, pisatelj (1871 do 1922) brezverec malo vredni drobni predmeti mesni ali močnat zvitek pripovedne pesmi del knjige zveza držav okusna morska riba, skuša strupen alkaloid v volčji češnji človek, ki trezno gleda na življenje klica, poganjek tantal muslimansko moško ime češki verski reforma-tor(Jan) Norveška ' -.. , .. • franc, pisatelj France ljudska tehnika poldrag kamen različnih barv fosfor evropska otočna država hrvaško moško ime pritok Save grška pokrajina menica, s katero plačujemo dolg gost na svatbi površin- ska mera za zem- ljišča Irst reka v južni Angliji sovjetski obrambn minister nizka kuhinjska posoda kazalni zaimek franc, pisatelj (Claude) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kultura, opornik, nosnica, tri, OH, Ra, Anam, abak, ro, Baltidi, A, mel, svarilo, lan, ris, statika, Tahi, at. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA Zahodnonemška tovarna Drager, ki je znana po alkotestih v obliki cevčic z balonom, je izdelala elektronski alkotest, ki je veliko natančnejši od prvotnega načina ugotavljanja alkohola. Voznik mora v to elektronsko napravo pihati sedem sekund. To je čas, v katerem se v aparatu nakopiči ustrezna količina izdihanega zraka, da infrardeče izgorevanje alkohola pokaže na ekranu določeno koncentracijo. Hkrati aparat izpiše rezultat preizkusa na trak v promilah in do stotinke natančno. Prednost elektronskega alkoskopa je tudi v tem, da lahko z njim preizkušajo ljudi, ki bolujejo, na primer, na ledvicah, imajo diabetis. Pri »k, 8 _—-^^--^XEMBRA 1983 STRAN 13 a Avtor: dr. Ivo Belan Pripravila: Bernarda Peček JOGGING je postal ne samo navada, temveč neobhoden način življenja milijonov ljudi po svetu. Tek se je v zadnjih dveh desetletjih razvil v najbolj množičen šport po vsem svetu. Mladi in stari, ženske in moški tečejo po gozdovih, travnikih in parkih. Tek je tudi najcenejši in najboljši način rekreacije. Priljubljenost teka zelo narašča. V središču Milana se vsako leto v maju zbere 40 tisoč ljudi, ki tečejo na stezi, dolgi 20 kilometrov. Tečejo tudi ob piramidah v bližini Kaira, ob obalah Črnega morja, v Fukuoki na Japonskem, prek Švicarskih Alp, v Avstraliji in Novi Zelandiji. Gre za množičen pojav, lahko bi rekli, da se je s sodobnim joggingom razvilo že pravo množično gibanje. Po podatkih Gollupovega inštituta za proučevanje javnega mnenja teka po parkih, ulicah in okrog svojih hiš vsaj 20 milijonov Američanov, milijon Kitajcev, na tisoče in tisoče Nemcev in veliko število sovjetskih državljanov. Skorajda ni dneva, da ne bi nekje prirejali tekaških tekmovanj na nekaj kilometrov, tudi od 15 do 20, ali pa kar klasične maratone (42.195 metrov). Na Češkoslovaškem so lani priredili nič manj kot 500 različnih življenjskemu stilu sodobne industrijske civilizacije. Ta davek je prava epidemija bolezni srca in ožilja tako po svetu kot pri nas. Povzročata jo ne le nezadostno gibanje, temveč tudi nepravilna prehrana. Vse več je tudi stresov in depresij zaradi občutka omejenosti in nemoči. Tek ni moda, ampak velelnik sodobnega človeštva. Mnogi med nami so še zmeraj sužnji začaranega pravokotnika: delovna miza v službi, avtomobil, dvigalo in naslonjač pred televizorjem. Nezadostno gibanje je zelo razširjena sodobna bolezen, in zato je prišla epidemija teka ravno ob pravem času. Američane so pred desetimi leti precej prestrašili statistični podatki, po katerih naj bi imeli pretirano telesno težo zaradi pomanjkanja gibanja, znižala pa se je tudi življenjska doba. Načrtovalce ameriškega javnega zdravja so ti podatki zaskrbeli. Dr. Bolmaron se 'je med prvimi odločil za konkretno akcijo. Leta 1967 je predlagal ustanovitev državnega združenja za jogging in začel obsežno propagando za tekmovanj, v ZDA pa kar 280 maratonov, ki se jih je udeležilo 80 tisoč ljudi. . ZAKAJ TEČEMO? Med glavne vzroke, da se je tek razvil v množično gibanje, spadajo ženske. Še prej pa je na to vplivala spremenjena svetovna miselnost. Ni več pomembno le splošno dobro počutje, temveč splošna dobra kondicija, ki pa jo pridobivamo ravno s tekom. Vse več žensk je začelo teči in to ni bila le muha enodnevnica, to število se namreč iz dneva v dan povečuje. Danes boste na tekmovanju lahko srečali lepe poskočne mladenke in vitalne sedemdesetletne starke. Pri tem predvsem presenečajo njihove vzdržljivost, odločnost in volja. Ženske so sicer nekoliko počasnejše, vendar pa veliko bolj vzdržljive kot moški. Pred tridesetimi leti so medicinski strokovnjaki menili, da morajo starejši ljudje skrbeti predvsem za mir in življenje brez utrujanja in naporov. Danes pa vemo, da lahko zmerna telovadba pomaga bolj kot katerokoli zdravilo in tudi ustavi proces staranja. Eden od velikih propagandistov rekreativnega teka Joe Henderson (izdaja revijo Svet tekačev) je nekoč joggerjem naslovil naslednje besede: ,,Uspelo nam je razširiti prepričanje, da vaše početje nima samo pomena, ampak je v bistvu važnejše od dosežkov na olimpiadah. Raje bi videl na stezah 10 tisoč ljudi, ki pretečejo miljo v sedmih minutah, kot pa gledal 10 tisoč ljudi, ki stoje občudujejo tekača, ki je predirjal miljo v treh minutah in pol.” Kdaj se je rodil jogging? Že več desetletij plačujemo davek rekreativni tek, kot najenostavnejši, najcenejši, najbolj pristopen in najučinkovitejši način za krepitev srca in pljuč. Drugi pobudnik je dr. Cooper, ki je leta 1968 objavil knjigo Aerobic, v kateri je dokumentirano dokazal ugoden vpliv telovadbe na srce, pljuča in mišice. Zamisel o joggingu se je kot požar razširila čez vso celino. Začela se je renesansa telovadbe, v zadnjih letih se je zmanjšalo število smrtnih primerov zaradi bolezni srca, srčnih bolnikov je celo za 30 odstotkov manj, življenje Američanov pa se je v poprečju podaljšalo za dve leti.. Pogosto trdijo, da je zamisel o zmernem teku sprožil znani nemški zdravnik Von Aaken, medtem ko je bil Joe Henderson v ZDA med glavnimi popularizatorji LSD (long slow distance). SEVEDA — TUDI POSEL Od leta 1975 do 1978 se je število tekačev povečalo za 700 odstotkov. Tovarne tekaških copat zaslužijo letno 700 milijonov dolarjev, 27 odstotkov vse prodane obutve je namenjeno teku. Samo Adidas ponuja 30 različnih vrst copat za tek. Športna revija Svet tekačev je povečala naklado s 76 na 400 tisoč naročnikov v enem letu. Samo do leta 1978 so natisnili 1500 različnih knjig in brošur o teku. Novinar Jim Fix je napisal knjigo o teku, ki so jo v šestih mesecih prodali v polmilijonski nakladi. Dokazano je, da človek s tekom izboljšuje splošno zdravstveno stanje. Tek je koristen za telo in dušo. O zdravstvenih učinkih teka bomo podrobneje pisali v naslednjem poglavju. Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb ZGEP ,,Pomurski tisk" Murska Sobota, Lendavska 1 1. Razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: REFERENT ZA ZUNANJE TRGOVINSKO POSLOVANJE 2. Objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge: MEHANIK II. Prijavljeni kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: a) pod 1. — diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik in 2 leti prakse pri ekonomskih poslih s tujino ter znanje nemškega ali angleškega jezika ali — višja šolska izobrazba in 3 leta prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika ali — srednja šolska izobrazba in 5 let prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika. b) pod 2. — Mehanik in 3 leta prakse v stroki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh od razpisa oziroma objave del in nalog na naslov: Splošno kadrovska služba ZGEP ,,Pomurski tisk'' Murska Sobota, Lendavska 1. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od sprejema sklepa o izbiri, izbira med prijavljenimi kandidati pa bo opravljena v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis oziroma objavo. Delovna organizacija ,,GI-DOS" Gradbena in instalacijska dejavnost, obrt ter storitve p. o., Lendava objavlja: LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. ZASTAVA KOMBI K-412 DIESEL, letnik 1977 izklicna cena 80.000 din 2. AVTOBAGER - LITOSTROJ letnik 1970 izklicna cena 250.000 din 3. ŽERJAV FERING letnik 1979 izklicna cena 250.000 din V izklicni ceni ni zajeto plačilo prometnega davka, ki ga kupec plača posebej. Licitacija bo izvedena 20. 9. 1983 ob 10. uri na dvorišču DO „GIDOS". Pred licitacijo morajo položiti 10-odstotno varščino. Prednost pri nakupu imajo družbeno pravne osebe. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefonsko številko 75-708 in 75z420. Delavski svet delovne organizacije ,,GID0S" Gradbena in instalacijska dejavnost, obrt ter storitve p. o., Lendava razpisuje dela in naloge (reelekcija) VODJE ORGANIZACIJSKE ENOTE LESNA PREDELAVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — lesarski tehnik in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — VKV mizar in 15 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ,,GIDOS" Lendava, Partizanska 93. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo. Nogometni klub „MURA" Murska Sobota vas vabi na VELIKO TRADICIONALNO TOmBOLO ki bo v nedeljo, 18. 9. 1983, pričetek tombole ob 14. uri na pomožnem igrišču NK MURA. Med 20 glavnimi dobitki 1. traktor IMTj542 2. 350.000 dinarjev 3. Osebni avto Zastava 101 GTL Za jedila in pijačo preskrbljeno, od jedil vas opozarjamo na pečenega vola na žaru. KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA Lendava o. sol. o. TZO DOBROVNIK Zadružni svet ABC Pomurka Kmetijska zadruga Lendava Temeljne zadružne organizacije Dobrovnik OBJAVLJA prodajo stanovanjske hiše za rušenje v Dobrovnik11 h. št. 256. Izklicna cena je bO.OOO din. Licitacija bo dne 11.9. 1983 ob 9. uri na dvorišču Kmetij ske zadruge v Dobrovniku. M Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu TZO a . po telefonu št. 70-407. / Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota objavlja JAVNO LICITACIJO oglašujte v VESTNIK 1. Kombi VW, letnik 1974, neregistriran, vozen, g 9® ralno popravljenim motorjem. Izklicna cena je 105.000 din. . nS Licitacija bo v nedeljo, dne 18. 9. 1983, ob 9' ur dvorišču zdravstvenega doma Murska Sobota. Prometni davek plača kupec, varščina 10 odstotkov o klicne cene. Ne jokajte ob mojem grob , le tiho k njemu pristopi in spomnite se, kako trp in večni mir mi zaželite- ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je v 69. letu starosti zapustila n draga žena, mama, stara mama, babica in sestra Jolanka Savel roj. Vitez iz Tešanovec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki ste pokojnic® sp^ ha njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami v težkih trenutkih in,stavnici gali. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, Preoap; jčanu 23 za poslovilne besede ob odprtem grobu in zdravstvenemu osebju internega oddelka v nesebično pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Vsem še enkrat — iskrena hvala! mož«®1 Žalujoči: mož Vince, hčerki Šarika in Gizela z možem Jenijem, vnukinji Marjana in Majda z Milanom, pravnuk Mitja, brat Štefan z družino in sestra Vilma s sinom Jozeto ZAHVALA * I J Po kratki bolezni nas je v 75. letu za vedno zapus i mož, oče, stari oče tn brat Jože Zagari iz Tešanovec št. 16 kiste Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika v kem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in S°P pred' Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinK stavniku KS za poslovilne besede. Tešanovci, 29. 8. 1983 Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z možem Francem, vnukinja Zdenka, družino in ostalo sorodstvo I—čka jrngi, Povej nam mož in °C rerani zakaj odšel si v Sr0' & rias0' in s sabo odnesel sre V S P O M I N odkar J6 9. septembra mineva žalostno leto, polno prenehalo biti srce dragega moža m o Viktorja Vrečic^ iz Kupšinec Za tabo je ostala velika praznina in bolečina. Še vedno slišimo tvoje ,^rvej^o vidimo tvoj nasmejani obraz. Tvoja prerana smrt je pustila v naših zko nam je brez tebe in težko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami> a V gt^ očmi gledamo tvoj grob in ne moremo verjeti, da te nikoli več ne bo me njeg°v srcih boš živel do konca dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, kras s cvetjem in prižigate sveče. . i> Žalujoči: žena Marija ter sinova Peter in Kristian STRAN 14 ^05^ sport | V MURSKI SOBOTI BO 24. SEPTEMBRA 1983 £ | Velika telesnokulturna | ■ prireditev,.MLADOST 83” ■ I - NASTOPILO BO BLIZU 1.000 MLADIH I k Po dolgem času bo v Murski Soboti zopet velika -1 telesnokultuma manifestacija pod naslovom ,,Mladost 83 , ki o v ■ ■ soboto, 24. septembra 1983. Gre za skupno prireditev teles"6 | kulturein kulture, katere osnovni namen je, da bi predstavili delo mladih, saj bodo poleg prikaza telesnokulturne dejavnosti nastopili I tudi mladi pevci, godbeniki in folkloristi. Do ideje so prišli na 1Kb ■ I m ZTKO občine Murske Sobote letos spomladi, ko so Se mladi iz ■ | »boške občine pripravljali na sklepni nastop ob dnevu mladosti v | Beogradu. Menili so namreč, da bi glede na vložen trud in sredstva IM samo nastop v Beogradu premalo, pač pa bi se naj 210 mladih - Predstavilo tudi pred domačim občinstvom, s tem da bi dali ■ Prireditvi širše obeležje. Tako bo na prireditvi v Murski Soboti ■ 5^8 210 mladih, ki so nastopili v Beogradu, sodelovalo še okrog I400 pionirjev in mladincev iz soboške občine, ki pripravljajo P°sebne vaje za nastop, cicibani iz vrtcev, pevci, godbeniki, ■ fo|kloristi in taborniki. Poleg tega pa bo v okviru prireditve tudi ■ ^anje mladih iz Evrope pod geslom „Šport združuje mlade . g frav tako pa bodo strnili ta dan tudi letošnje programe tekmovanj, I" so jih načrtovale posamezne telesnokulturne dejavnosti. 1 ako mmo tekmovanja v atletiki, na katerem bodo sodelovali mladi iz ■ ,z°mbathelya z Madžarske, Jenersdorfa iz Avstrije, Ptuja, ■ “intomera, Beltinec in Murske Sobote. Tekmovanje bo v Beltincih. ■ namiznem tenisu se bodo srečali tekmovalci iz Murske Sobote, I ^mbathdya, Gradca (Avstrija), Troa (Francija), Varaždina in g I ulVen 03 Koroškem. V taborniških veščinah se bodo pomerili ■ 1 pomiki iz Avstrije, Italije, Madžarske in Murske Sobote. | ^nizaajskemu odboru prireditve, ki ga vodi Jože Kovač, TKS Murska Sobota, je uspelo zagotoviti minimalna _ ®®“®a sredstva, ta bodo predvidoma znašala manj kot 100.000 g k^*- Mladi, ki so nastopali v Beogradu, so namreč z dresi ze g ®Pktno opremljeni, pionirkam pa so uspeli prek posebne IS?36^ in s prizadevanjem delavcev v centru Mure zašiti bi f Z »vodom za šolstvo v Murski Soboti se dogovarjajo, da g e ““de 24. septembra, ki je tik pred dnevom piomrje-v, g S®"ne aktivnosti. Srečanje mladih Evrope organizacijski odbor ne g 1 na^®31 stal°. ker imajo posamezne organizacije prireditve I ogl^°?ne v programih. Računajo, da si bo prireditve g l^310 »krog 5.000 obiskovalcev. F- Maučec g Pomurje-Zimbabve v Murski Soboti c ‘2- septembra ob 17 uri bo v Murski Soboti na igrišču 5016 ju premagala Beltinko. Gole za Polano so dosegle^ < 5> 4- Vugrinec 3’ Kavaš 3> Lasl°L T v Ba» 4, Puklavec 4 ter Zakojč m Hozjan po enega, ^ah. 0,u igra Beltinka doma z Velenjem, Polana pa gostuje v JUŽINAR : RADGONA 21:12 faslednjem kolu igra Radgona doma z Radečami. - SLOV. LICA “ RUDAR : MURA 1:0 Qljah PremPrVenslven' tekmi slovenske lige prvega kola je Rudar v ^hi. p ^gal Muro. Gola so domačini dosegli nekaj minu. pred . ŠN|artno : mura 3« iAt^J^Kakovano doživeli visok poraz v Šmartnem, hkrati . 'JUcena Kosi in Jona. V naslednjem kolu igra Mura doma PEKRE : NAFTA 3:3 druge slovenske lige — vzhod je lendavska Nafta 'V hasl^'a s Pekrami. Gole za Nafto so dosegli: GOnter, Gaspar in Jem kolu igra Nafta doma z Bočem. KOŠARKA f^^WE: HELIOS 62:109 S P°muu 8°l,8aS Helios iz Domžal je v pokalni košarkarski tekmi ^ ^URJE : MARLES 49:62 r W*?0« nr?*8"®3 iz Maribora, članice druge zvezne lige, sov ^it^’ek ■x”8^ Pomurje. Najučinkovitejši strelki pri Pomurju k*SlOv26 'n Šeruga 9. Sodila sta Galun iz Slov. Bistrice in * Konjic. Pomurska liga Z”6*3 obvešča vse prijavljene ekipe, ki bodo “’'ob 17 ^>*'8'» da se udeležijo sestanka, ki bo v ponedeljek, 30 uri v prostorih Partizana v Murski Soboti. ROKOBORBA Zmaga v ZR Nemčiji Kombinirana ekipa rokoborcev Lenarta iz Pomurja je gostovala v Weizenburgu v ZR Nemčiji in premagala domačo ekipo z rezultatom 6:5. Zmage so dosegli: Vogrinec (MS), Jagorinec (Le), D. Vrbančič (MS), J. Vrbančič (MS), Dvoršak (Le) in Kramberger (Le). Dvoboj si je ogledalo blizu 4.000 gledalcev, med njimi pa je bil tudi naš vice konzul Kirbiš. PNI REZULTATI — 2. KOLO Bakovci: Hotiza 1:1 Čarda: Ljutomer 3:2 Petišovci: Mostje 0:0 Dobrovnik : Turnišče 2:1 Veržej: Crenšovci 2:2 Beltinka : Lipa 2:0 Sobočani v Voždovcu Člani DRSI Murska Sobota so gostovali v Voždovcu na 4. športnem srečanju in se pomerili s tamkajšnjimi invalidi. Pomerili so se v kegljanju, streljanju z zračno puško in šahu. Tokrat so bili uspešnejši Beograjčan i, ki so v skupni uvrstitvi osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Izkazali so se Anica Varga, ki je zmagala v kegljanju, Kardinar je bil drugi, Kazar pa tretji V streljanju pa je zmagal Franc Vajndorfer pred Alojzom Sturmom. JUDO Nova sekcija v Apačah Te dni je bila ustanovljena judo sekcija pri Partizanu Apače, ki šteje 30 članov, predvsem pionirjev. Ti že vadijo pod vodstvom Franca Sodca na šolskih blazinah v telovadnici Partizana. Upajo, da bodo dobili blazine od ostalih pomurskih klubov, pomagala pa jim bo tudi Judo zveza Pomurja, predvsem na strokovnem področju ter pri organizaciji tekmovanj. Po prenehanju z delom sekcij v Radencih in Gornji Radgoni je to edina sekcija v radgonski občini. S pripravami na novo sezono so začeli tudi judoisti Ljutomera. Trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Alojza Kastelica.< Vadijo pionirji, mladinci in člani. O. S. NOGOMET Zmaga veteranov Turnišča V prijateljski nogometni tekmi so se pomerili veterani Dobrovnika in Turnišča. Zmagali so nogometaši Turnišča s 3:2. Strelci: Ritlop 2 in Gomboc za Turnišče ter Čemela in Lasloza Dobrovnik. RAZPORED TEKEM L MNL MURSKA SOBOTA L kolo — 4. 9. 83 Radgona : Šalovci Apače : Bogojina Pušča: Tišina Puconci : Rakičan Dokležovje : Tešanovci II. kolo — 11. 9. 83 Salovci: Tešanovci Rakičan : Dokležovje Tišina: Puconci Bogojina : Pušča Radgona : Apače III. kolo — 18. 9. 83 Apače : Salovci Pušča : Radgona Puconci: Bogojina Dokležovje : Tišina Tešanovci : Rakičan IV. kolo — 25. 9. 83 Salovci: Rakičan Tišina : Tešanovci Bogojina : Dokležovje Radgona : Puconci Apače : Pušča V. kolo—2.10. 83 Pušča : Salovci Puconci: Apače Dokležovje : Radgona Tešanovci: Bogojina Rakičan : Tišina 1:1 2:1 VI. Kolo — 9. 10. 83 3:2 Salovci: Tišina 2:2 Bogojina : Rakičan 2:3 Radgona : Tešanovci Apače : Dokležovje Pušča : Puconci VIL kolo — 16. 10. 83 Puconci: Salovci Dokležovje : Pušča Tešanovci; Apače Rakičan : Radgona Tišina : Bogojina VIII. kolo — 23. 10. 83 Salovci: Bogojina Radgona : Tišina Apače : Rakičan Pušča : Tešanovci Puconci: Dokležovje IX. kolo —31. 10. 83 Dokležovje : Salovci Tešanovci .- Puconci Rakičan : Pušča Tišina : Apače Bogojina : Radgona 11. MNL Murska Sobota - vzhod 1. kolo — 3/9-83 Melinci : Ižakovci Filovci: Prosenjakovci Vrelec : Bratonci Gančani : Selo 11. kolo — 10/9-83 Ižakovci: Selo Bratonci : Gančani Prosenjakovci: Vrelec Melinci: Filovci III. kolo — 17/9-83 Filovci: Ižakovci Vrelec : Melinci Gančani: Prosenjakovci Selo : Bratonci IV. kolo — 24/9-83 Ižakovci : Bratonci Prosenjakovci: Selo Melinci: Gančani Filovci: Vrelec 3:4 V. kolo — 1/10-83 1:1 Vrelec : Ižakovci 2:0 Gančani: Filovci Selo : Melinci Bratonci : Prosenjakovci VI. kolo — 8/10-83 Ižakovci : Prosenjakovci Melinci : Bratonci Filovci: Selo Vrelec : Gančani VIL kolo — 15/10-83 Gančani : Ižakovci Selo : Vrelec Bratonci : Filovci Prosenjakovci r Melinci H. MNL Murska Sobota - zahod L kolo — 4/9-83 Rogašbvci : Romah 0:2 Grad : Križevci 2:1 Cankova : Tromejnik 5:0 Slaveči : Serdica 6:1 II. kolo — 11/9-83 Rogašovci: Serdica Tromejnik : Slaveči Križevci: Cankova Grad : Romah HI. kolo — 18/9-83 Grad : Rogašovci Cankova : Romah Slaveči: Križevci Serdica: Tromejnik IV. kolo — 25/9-83 Rogašovci: Tromejnik Križevci : Serdica Slaveči : Romah Grad : Cankova V. kolo -2/10-83 Cankova : Rogašovci Slaveči : Grad Serdica : Romah Tromejnik : Križevci VI. kolo —9/10-83 Rogašovci : Križevci Tromejnik : Romah ^Grad : Serdica Cankova : Slaveči VIL kolo — 16/10-83 Slaveči: Rogašovci Serdica: Cankova Tromejnik : Grad Križevci: Romah TRETJA ZMAGA FEGRINE Na Brdu pri Kranju so bile velika konjske dirke, na katerih so nastopHi tudi ljutomerski kasači in se lepo izkazali. To ie posebej velja za Fegrino z Alojzom Slavičem iz Križevec, ki je zmagala v osrednji spominski dirki maršala Tita. Fegrina je zmagala v obeh tekih, z najboljšim časom dneva 1:21,3 pa si je tudi zaslužila posebno nagrado. Dtmitriia MS » Markom Slavičem iz Ključarovec si deli druoo mesto. Rako (Hanžeko-vič, Veržej) pa je bil šesti. Med dvoletniki je zopet zmagala Dorica MS z Markom Slavičem iz Ključarovec, Ani MS pa je bila druga, ljutomerski kasači pa so dosegli še nekaj drugih dobrih mest. Po končani dirki se je kajpak najbolj veselil Alojz Slavič, ki je že tretjič zapored zmagal na spominski dirki na Brdu pri Kranju. KOLESARSTVO — PRVENSTVO POMURJA Peti pokal KS Tišina Kolesarska sekcija Tišina organizira v nedeljo, 11. septembra 1983, dopoldne 5. tradicionalno kolesarsko dirko za pokal KS Tišina. V prvi dirki bodo sodelovali registrirani tekmovalci, ki se bodo pomerili za prvake Pomurja in severovzhodne Slovenije. Sodelovali bodo kolesarji iz Pomurja, Maribora in z Madžarske. Po tej dirki pa bo ob 10.30 uri start za vse kategorije rekreativcev. Prijavijo se lahko vsi neregistrirani pionirji od 1. do 4. razreda osnovne šole, od 5. do 8. razreda osnovne šole, rekreativci z navadnimi ali športnimi kolesi (brez specialk) od 15. do 30. leta starosti, od 30. do 45. leta in nad 45 let dalje. V posebni dirki bodo lahko nastopili kolesarji, ki imajo specialna kolesa in niso registrirani. Najzanimivejša bo dirka, v kateri bodo lahko nastopili tekmovalci starejši od 30 let, ki bodo vozili na športnih in navadnih kolesih. Lahko nastopijo ekipe KS, vasi, DO ali naselij. Ekipo sestavljajo štirje tekmovalci. Rekreativci bodo vozili 5.500 metrov, kar ni veliko. Organizatorji pričakujejo, da se bo dirke udeležilo veliko število kolesarjev vseh starosti. -- ROKOBORBA —---------------------------- PODLESEK NA SREDOZEMSKIH IGRAH V okviru priprav za sodelovanje na sredozemskih igrah v Casablanci je Franc Podlesek, član RK Pomurje iz Murske Sobote, sodeloval na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. Tako je na spartakiadi v Moskvi v zelo močni konkurenci v kategoriji do 68 kg zasedel 9. mesto. Na mednarodnem tekmovanju v Lodžu na Poljskem pa je v isti kategoriji zasedel 4. mesto. V borbi za kolajno ga je premagal domačin Dombovski. Podlesek bo kot član državne članske reprezentance sodeloval na sredozemskih igrah v Maroku od 6. do 9. septembra. To je prvi Slovenec, ki je sodeloval na sredozemskih igrah. --STRELSTVO---------------------------------- Pokal OSZ v Ljutomer Občinska strelska zveza Murska Sobota je organizirala tekmovanje v streljanju z malokalibersko puško za pokal OSZ. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip (4 moške in 3 ženske). Žal strelci iz Gornje Radgone niso nastopili. Zmagala je ekipa Ljutomera s 1347 krogi in osvojila prehodni pokal. Druga je bila ekipa Murske Sobote 1294, tretja Ormož 1202 in četrta Lendava 616 krogov. Med posamezniki je zmagal Branko Bukovec (MS) z 248 krogi pred Brankom Veselkom (Or) 234 in Stankom Kapunom (Ljut) 231 krogov. Med ženskami je bila najboljša Manuela Rudolf (Ljut) s 170 krogi pred Dragico Vogrinčič (MS) 164 in Lidijo Belec (Ljut) 149 SD MURA IN HORVAT PRVAKA V Kančevcih je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško, na katerem je sodelovalo 9 ekip s 57 strelci iz soboške občine. V ekipni konkurenci je zmagala SD Mura s 348 krogi pred SD Noršinci 334 in SD Koloman Križevci 311 krogov. Med posamezniki je zmagal Mirko Horvat (Mura) s 144 krogi pred Karlom Turnerjem (Noršinci) 139 in Šenčurjem (BK) 127 krogov. RAZPORED TEKEM L ONL Lendava L kolo, 4. 9. 1983 Borba : Renkovci Odranci: Graničar Mladost : Olimpija Nedelica : Nafta Panonija : Bistrica Bistrica : Graničar Nafta : Olimpija Nedelica : Odranci VI. kolo, 9. 10. 1983 Renkovci: Olimpija Graničar : Nafta Borba: Bistrica Odranci : Panonija Mladost : Nedelica II. kolo, 11. 9. 1983 Renkovci: Bistrica Nafta : Panonija Olimpija : Nedelica Graničar : Mladost Borba : Odranci III. kolo, 18. 9. 1983 Odranci : Renkovci Mladost : Borba Nedelica : Graničar Panonija : Olimpija Bistrica : Nafta IV. kolo, 25. 9. 1983 Renkovci: Nafta Olimpija: Bistrica Graničar : Panonija Borba: Nedelica Odranci : Mladost V. kolo, 2. 10. 1983 Mladost: Renkovci Panohija : Borba VII. kolo, 16. 10. 1983 Nedelica : Renkovci' Panonija : Mladost Bistrica : Odranci Nafta : Borba Olimpija: Graničar VIII. kolo, 23.10. 1983 Renkovci : Graničar Borba : Olimpija Odranci : Nafta Mladost: Bistrica Nedelica : Panonija IX. kolo. 30. 10. 1983 Panonija : Renkovci Bistrica : Nedelica Nafta : Mladost Olimpija : Odranci Graničar : Borba II. ONL Lendava L kolo, 11.9. 1983 Žitkovci : Zvezda Polana : Lakoš Kajka : Pince II. kolo, 18. 9. 1983 Zvezda : Pince Lakoš : Kapca Žitkovci : Polana III. kolo, 25. 9. 1983 Polana : Zvezda Kapca : Žitkovci Pince : Lakoš IV. kolo, 9. 10. 1983 Zvezda : Lakoš Žitkovci: Pince Polana : Kapca V. kolo, 16. 10. 1983 Kapca : Zvezda Pince : Polana Lakoš : Žitkovci ^PTEMBRA 1983 STRAN 15 kronika POLDRUGI MILIJON V KAFILERIJO Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI PESTI POD ZVONIKOM V ponedeljek, 29. avgusta, ob 17. uri se je Jože Lukač iz Kroga peljal s tovornim avtom iz Radence proti Kapelskemu vrhu. V Paričnjaku je med vožnjo po klancu navzgor hotel avto prestaviti v nižjo prestavo, kar pa mu ni uspelo, zato je avto začel drseti nazaj. Kljub zaviranju se vozilo ni ustavilo, ampak se je nagnilo na bok ob nasip. Lukač in sopotnica Marya Cipot iz Kroga sta se lažje poškodovala, materialna škoda pa znaša 150 tisočakov. 1. septembra se je zgodila huda prometna nesreča v Otovcih. Motorist se je izogibal psu, ki je nenadoma pritekel na cesto, zato je zapeljal v pešakinjo, ki je prečkala vozišče. Julija Kerec iz Otovec se je hudo poškodovala in so jo odpeljali v bolnico, medtem ko je motorist pobegnil. Delavci oddelka milice iz Mošča-nec so 150 metrov od kraja dogodka našli čelado in pozneje izsledili 17-letnega R. R. iz Kovačevec. Ugotovili so tudi, da se je kot sopotnik peljal F. S. iz Poznano vec, ki je padel z motorja in se lažje poškodoval. Motorist nima ne izpita in ne prometnega dovoljenja. V Trnju se je 2. septembra ob 6.30 uri pripetila prometna nesreča, saj je Stefan Sobočan iz Dolnje Bistrice, ki se je peljal z motornim kolesom, zaradi neizkušenosti zapeljal na levo in trčil v nasproti vozeč osebni avto, s katerim se je peljal Ivan Prša iz Nedelice. Sobočan se je lažje poškodoval, materialna škoda na vozilih pa znaša 15 motornim kolesom je tudi vzrok za prometno nesrečo, ki je bila 2. ZGLED (SAMO)POMOČI IZ DOMANJŠEVEC ISKRA „ZANETILA ” SOLIDARNOST septembra. Ivan Šinko iz Rade-nec se je peljal iz Murskih Šrnec proti Petanjcem. V Petanjcih je zaradi prehitre vožnje v desnem blagem ovinku zapeljal na levo in trčil v drog električne napeljave. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v bolnico. 4. septembra se je zgodila prometna nesreča v Rankovcih. Voznik avtobusa Alojz Hadinjak od Jurja pri Rogašovdh je v Rankovcih dohitel osebni avto, ki ga je Viktor Bagari iz Bankovec ustavil, da bi zavil proti domu. Avtobus se je žal zaradi kratke varnostne razdalje zaletel v osebno vozilo, pri čemer je nastala materialna škoda za 45.000 dinarjev, poleg tega pa sta se poškodovala Bagari in njegova sopotnica. Prepeljali so ju v bolnico. Kar zadeva promet, naj zapišemo še primer vandalizma. 28. avgusta v nočnih urah so neznanci uničili 4 smerne deske, 6 krajevnih tabel in 7 drugih prometnih znakov na magistralni cesti Gornja Radgona—Radenci. Povzročili so škodo za 35 tisoč dinarjev. Za storilci poizvedujejo, vendar pa domnevajo, da je bila na delu skupina, ki je bila pod vplivom alkohola. Dejanje je treba vsekakor obsoditi. 29. avgusta je nekdo vlomil v . zabojnik, postavljen v bližini Budinec. Iz njega je odnesel aparat za niveliranje in tako inženirsko ekipo oškodoval za 15 tisočakov. Spet vlom v stanovanje. Na postaji milice v Lendavi je Helena Gjerkeš iz Gaberja prijavila, da jo je neznanec oškodoval za 9.000 dinarjev. Prejšnji teden je na območju Pomurja spet divjalo neurje. 29. avgusta je strela udarila v gospodarsko poslopje Ludvika Kučana na Suhem vrhu in povzročila za 300 tisočakov škode. Med drugim je zgorelo 15 ton sena, 100 bal slame in razno kmetijsko orodje. Pač pa so rešili živino. Ogroženo je bilo tudi stanovanjsko poslopje, vendar so ga gasilci rešili. Lendavski ribiči nimajo sreče. 30. avgusta je spet v Lendavi poginila večja količina rib. Inšpekcijski organi so vzeli vzorce vode, da bi tako laboratorijsko ugotovili vzrok pogina rib. Gasilsko društvo Mostje—Banuta je oškodovano za 9 tisočakov. Toliko naj bi bila vredna 40 metrov dolga gumirana cev, ki jo je nekdo ukradel iz gasilske orodjarne. Iz nezakljenjenega stanovanja je 1. septembra Stefanu Špilaku iz Puconec nekdo ukradel 15 tisoč dinarjev in 3 tisoč šilingov. Miličniki so storilca že izsledili. Del denarja je medtem že porabil za pijačo in nakup obleke, ostalo pa je vrnil. Če je človek pod vplivom alkohola, lahko stori dejanje, ki bi ga sicer ne. To najbrž velja tudi za Jožeta Bežana iz Tropovec 11. Na upravi za notranje zadeve v Murski Soboti so nam povedali, da je 3. septembra med 19. in 20. uro prišel k vhodnim vratom cerkve na Tišini, kjer je njegova mati zvonila, v cerkvi pa je bil obred. Bežan je mater zmerjal, zato je pristopil Lojz Lazar iz Tropovec in hotel Bežana pomiriti. Ta pa ga je s pestjo udaril po očesu, ki je počilo in izteklo. Zoper Bežana podali kazensko ovadbo. so že Š. S. Uradno pojasnilo soboške uprave za notranje zadeve ob nedavnem poginu prašičev na farmi v Nemščaku se glasi: „V noči z 22. na 23. avgust je na farmi prašičev v Nemščaku poginilo 107 prašičev, ki so tehtali od 80 do 100 kilogramov in veljali okrog 1.5 milijona 'dinarjev. Po opravljenem ogledu delavcev za notranje zadeve, izvedencev elektrostroke in veterinarskih inšpektorjev je bilo ugotovljeno, da je nočni čuvaj ob obhodu okrog 24. ure zaslišal v enem od hlevov cviljenje prašičev. Ugotovil je, da je v zgradbi izredno visoka temperatura in da ne delajo ventilatorji. V električni stikalni omarici je namreč odpovedalo stikalo, ki vklaplja krmilne napetosti vseh stikal, ki poganjajo 7 prezračevalnih ventilatorjev. Zaradi prevelike gladine gnojnice tudi niso delali talni ventilatorji. Doslej so ukrenili vse potrebno, da do podobnega ne bi prišlo, o odgovornosti pa bodo poročali javnemu tožilstvu”. MNENJE IZVEDENCEV Diplomirani inženir elektrostroke Vilijem Žižek iz Murske Sobote, ki je bil na kraju dogodka, meni o njem naslednje: ,,Napaka je v tem, da je bilo električno krmiljenje ventilatorjev izvedeno samo preK enega električno krmilnega tokokroga, ker pa je ta odpovedal, so nenaii delovati vsi ventilatorji. Moralo pa bi biti izvedeno tako, da bi imel vsak ventilator svoj krmilni električni tokokrog. Ce bi naredili kot je treba, bi vse skupaj stalo približno stari milijon dinarjev. Projektant je bil s tem seznanjen in mu je bilo pokazano, kaj je narobe, in tega tudi ni zanikal. Ce bi delali, vsaj talni ventilatorji, do nesreče ne biprišlo.” Veterinarski inšpektor Mlakar iz Murske Sobote je prav tako prepričan, da je šlo za tehnično napako pri delovanju prezračevalnih naprav. ,,Odredil sem, da poginule živali odpeljejo v ^oboško kafilerijo in jih predelajo v mesno moko. Pregledali smo tri prašiče in prt vseh ugotovili isto: zadušitev. Naša dolžnost pa bi bila ukrepati le v primeru, če bi šlo za okužbo.” Pomočnik direktorja zavarovalne skupnosti Triglav iž Murske Sobote Rudi Cipot mlajši je zatrdil, da bodo škodo, nastalo zaradi pogina prašičev na farmi v Nemšča-ku, poravnali, vendar morano poprej dobiti potrebno dokumentacijo (zapisnik). Vprašal se je, kako to, da na farmi nimajo posebnih signalnih naprav (zvočnih ali svetlobnih), ki bi jih opozorile v primeru, če bi bilo karkoli narobe s Pujsi so se zadušili N» Jami v Nemščaku se je konec avgusta sredi noči prašičev, težkih od 80 do 100 kilogramov in vrednih poldni .^i, dinarjev. Zakulisje nesreče razkriva, da za vse le ni bila kriva venti* (Foto: UNZ Murska Sobota) prezračevalnim sistemom. ,,Iskra bi kaj takega zanesljivo naredila. Zavarovalnica bo plačala najmanj toliko, da se pokrijejo nastali stroški.” ,,OBRAMBA” ODGOVORNIH Ker ima vsak pripetljaj svoje zakulisje, smo tudi v tem primeru želeli izvedeti nekaj več. Magistra Luko Oskomiča, direktorja tozda Prašičereja Beltinci, in direktorja Kmetijskega gospodarstva Rakičan Franca Skledarja smo soočili z mnenji izvedencev in prišli do nekaj zanimivih spoznanj. Že mogoče, da jim je v Nemšča-ku zagodel tkim. vročinski val in povzročil pogin, točneje zadušitev prašičev. Toda mar decembra 1980, ko je farma začela uradno obratovati, niso računali, da zna priti do takih, če ne še hujših nesreč? Zdaj se sicer oba odgovorna branita, češ, le kdo bi se razumel na vse te podrobnosti okrog sistema prezračevanja. Ali pa: ,,Mi smo ob Prevzemu farme docela zaupali Projektantu ventilacije Klimi jz Celja in projektantu tehnologij6 Emona Inženiringu. „Naj topom6; m, da je treba ta dva držati zaradi odgovornosti? Naša sogovornika sta nas mimogrede tudi spomnila da do takih nesreč prihaja domala povsod, kjer gre za večji obsegpi;a' nja živali, vendar je to zdaj kajs^' ba tolažba. Na farmi, kjer v poprečju pitajo 46 in več tisoč pr^ če v in od koder so v letošnjih/ ,, .koč reP0* mesecih prodali kar ^ranti50 (vsi pomurski kmetje- bjjZU34 jih odprodali v tem č^beneb soč), si takih spodrsljaj . lpri vsem smeli privoščiti. Kar P teh; najosupljiveje, je dej ’ s]sa: na osnovi n^ anj' ZanJe sta bila v letošnjem nizkimi osebnimi dohC m-V apri,u Je že dob,I° kIJuče solidarnost m Kr.devel dru^ Pa P° skl£PU še osem stanova d d 2V°c,a,no delo. Trenutno je n^pk Prošen Vdn': d0 konca leta pa bi jih naj pridobie ^'siedno upoštevati1^63^ Je 36‘ kar Pomeni' da JCt postevati pogoje za pridobitev tovrstnega^ - Pa pri lem'zato ker °SOcia,no stanJe družine, veliko novanja in subvencije^amezniki Povezuje solidary solidarnostnikov nr ^' Med nJimi ^cerje korelacija.saj) vSo-bdarnostneea st innvJerna SIJEvencije, pogoji za Pp^^azli^1' čeprav je pri obeh ■ldnja,nsubvencije pa sonekohkanj pridobitev solid materialno stanje družin ■ jC 'o za subvenciio nrl S/nega s(anovanja naprimer nl 0Vjlcend omejena stanovanjski3 k^d ridobitvi Je usoden/adW 5 Jamniki subvecii kvadratura po stanovalcu- j! nižjimi osebnim At n uPok°jencev. seveda pa tu -u družine zarezo!n Da slika ° socialnetn en^ katerih bi tako suhvd Da.so.v PUJMavisocialnekart'^ .a la^ in pravnem kot Varnostna stanuj darnostnega st inn,^0^2^3^- Zdaj namreč po- fNLfiaWj ^anja. oziroma uoravtč mhČe VeČ ne ^N^kougod’’^-snve stanovanjske na m St) Snovalcev do tako' Ug ^ir darda ena In padcu realnega ž vprašanje kako io hnajbo,J perečih, zato je ze^°cianova',Js t Politika bi naj bi a 'lldi v bodoce' -^a skupfl' bo tudi v naprei xd^a ,n občinska stanovanjska n stanovanj, »i ^večala pozornost izgradnji soli stanovanj nekolik ° m° smo naredili rebalans :;!> omogočil, da h, ° ok est'b. letošnji plan dotoka sr .olsrnpk Planirali, lahko mJ to^ko s°Hdarnostnih stanovanj- ^stav "amoupraZ -, ‘d' Zgrad,li ‘n kupih.«jezagotoM P' P ne s anovanjske skupnosti v Murski Sob^ nih stan< STRAN 16 VESTNIK, 8. Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Št 7 8. september 1983 PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA SKLICUJEJO 18. sejo Zbora združenega dela 18. sejo Zbora krajevnih skupnosti 18. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupno zasedanje Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti bo v četrtek, dne 22. septembra 1983, ob 8. uri v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji dnevni red: 1. izvolitev in poročilo verifikacijskih komisij; 2. potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 18. julija 1983; 3. informacija o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije v občini M. Sobota v I. polletju 1983; 4. informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v občini M. Sobota v I. polletju 1983; 5. analiza izvajanja plana zaposlovanja v I. polletju 1983 v občini M. Sobota; 6. plan jesenske setve 1983; 7. poročilo o delu skupščine Skupnosti pomurskih občin za obdobje od 1. junija 1982 do 31. maja 1983; 8. periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za IV. trimesečje 1983; 9. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane; 10. volitve in imenovanja; 11. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja; 12. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BO v ponedeljek, dne 19. septembra 1983 ob 8. uri v sejni sobi Službe družbenega knjigovodstva Delegati Družbenopolitičnega zbora bodo obravnavali vprašanja, ki jih bosta ostala dva zbora obravnavala pod točkami 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 11 in 12. Gradivo za obravnavo 3., 5. in 7. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2., 4., 6., 8., 9. in 10. točke bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, ter delegatom Družbenopolitičnega zbora. Informacija k 11. točki bo podana na seji. 2 — DELEGATSKI VESTN'K - INFORMACIJA 0 GOSPODARSKIH GIBANJIH, SKUPNI IN SPLOŠNI PORABI TER URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1983 UVOD V predloženem gradivu so prikazana gospodarska gibanja, dosežena po periodičnem obračunu za I. polletje 1983, gibanja skupne in splošne porabe ter ocenjene realne rasti posameznih kazalcev glede na resolucij-sko načrtovana gibanja. Informacija je izdelana na podlagi podatkov Službe družbenega knjigovodstva, Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, Narodne banke Slovenije, SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter statističnih podatkov. 1. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI V I. POLLETJU 1983 Gospodarstvo občine Murska Sobota je v šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982 povečalo celotni prihodek za 43 %, porabljena sredstva 43 %, dohodek 43 % in čisti dohodek za 36 %. V absolutnih zneskih je gospodarstvo doseglo naslednje rezultate: - v 000 ' 1. poli. 1982 1. poli. 1983 Indeks občina SRS Celotni prihodek 13.759.816 19.714.031 143 136 Porablj. sredstva 11.016.382 15.782.715 143 137 Amort, po min. st. 300.490 462.443 151 141 Dohodek 2.743.433 3.931.317 143 135 Čisti dohodek 1.881.963 2.564.985 136 128 Bruto osebni doh. 1.313.911 1.663.660 127 124 Poslovni sklad 443.051 703.265 159 Akumulacija 570.823 880.144 154 Izguba 52.305 53.857 103 188 Dosežena gospodarska gibanja v občini so ugodnejša in na nekoliko višjem nivoju kot v SR Sloveniji. Po posameznih dejavnostih so bila dosežena naslednja gibanja: — rast v % Celotni Porab. Čisti prihodek sredstva Dohodek dohodek Industrija 41 40 44 37 Kmetijstvo 54 48 82 84 Gozdarstvo 19 43 9 -1 Vodno gospodar. 27 23 35 37 Gradbeništvo 29 29 28 17 Promet in zveze 31 37 27 30 Trgovina 48 49 43 35 Gostin. in turizem 34 37 28 29 Obrt 46 41 64 36 Stan. kom. dejav. Fin. in druge posl. 47 56 41 38 storitve -5 56 -17 -23 Precej višje rasti celotnega prihodka in dohodka od povprečnih v gospodarstvu so bile dosežene v kmetijstvu in obrtni dejavnosti, nizke rasti pa v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu, prometu in zvezah ter gozdarstvu. Celotni prihodek gospodarstva občine je bil dosežen s prodajo na domačem trgu v višini 90 %, s prihodki na tujem trgu 6 %, s prihodki od kompenzacij regresov, premij, dotacij in subvencij 0,6 %, s prihodki od obresti 1 % in drugimi prihodki 2,4 %. Napram enakemu obdobju lani so se v šestih mesecih najbolj povečali prihodki od obresti in prihodki doseženi na tujih tržiščih. Celotni prihodek se je zmanjšal v Gozdnem in lesnem gospodarstvu TOK Gozdarstvo, Komuni Beltinci ter v Projektivnem biroju. Rast porabljenih sredstev v gospodarstvu občine kot celoti je enaka rasti celotnega prihodka. Hitreje od rasti celotnega prihodka so rasla porabljena sredstva v TOZD Opekarna Puconci za 21 indeksnih točk, v gojitvenem lovišču Fazan 22 točk, Temelj Cankova 23 točk, v GLG TOZD Gozdarstvo in TOK Gozdarstvo 28 oz. 29. točk. Za več kot 70 % so povečale dohodek naslednje organizacije: Mesna industrij.a TOZD Klavnica 118 %, KZ Panonka TOZD Semena 124 %, Agromerkur TOZD Proizvodnja perutninskega mesa 144 %, Agromerkur TOK Perutninar 304 %, KG Rakičan TOZD Poljedelstvo in govedoreja Beltinci 93 %, KG Rakičan TOZD Prašičereja Beltinci 78, KZ Panonka TZO Kmetijska kooperacija Petrovci 72 %, KZ TZO Cankova 114 %, KZ TZO Murska Sobotna 89 %, IMP TOZD Blisk 71 %, SOZ Prekmurka 117 %, Agromerkur TOZD Transport 120 %, Mesna industrija TOZD Trgovina 77 % in ABC Pomurka Agroservis 83 %. Glede na L polletje 1982 so dosegle nižji dohodek Opekarna Puconci za 53 %, Gozdno in lesno gospodarstvo TOK Gozdarstvo za 31 % in Projektivni biro za 17 %. OZD so razporedile dohodek za naslednje namene: Elementi l-VI 83 v 000 din Indeks Struktura l-VI 82 v % l-VI 83 Razporejeni dohodek 1. Obvez, za skupno 3.985.174 143 100 100 in splošno porabo 796.486 131 21,7 20,0 — za skup, porabo 727.351 128 20,3 18,5 — za splošno porabo 69.132 180 1,4 1,7 2. Druge obveznosti 961.786 174 19,8 24,1 — za del. skupnost 248.336 135 6,6 6,-2 — za obr. za kredite 3. Čisti osebni doh. 457.115 214 7,3 11,5 in skupna poraba 1.346.761 126 38,4 33,8 — čisti OD 1.192.809 124 34,3 29,9 — skupna por. del. 153.952 137 4,1 3,9 4. Sred, za reproduk. 1.342.587 154 31,2 33,7 — celotna amortiz. 541.365 149 13,1 13,6 — material, osn. dela 705.078 159 15,8 17,7 — rezerve 96.144 150 2,3 2,4 V strukturi razporejenega dohodka so se zaradi višjih rasti povečali deleži obveznosti za splošne potrebe za 1,4 % na 1,7 % in za obresti za kredite s 7,3 % na 11,5 %. Izboljšuje se delitveno razmerje v korist sredstev za širitev materialne osnove dela, ki so porasla za 59 %, zlasti zaradi zmanjšanja deleža osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev od 38,4 % ha 33,8 % ter znižanja deleža obveznosti za skupno porabo od 20,3 % na 18,5 %. Organizacije združenega dela so za akumulacijo in za reprodukcijo v obravnavanem obdobju namenile za 54 % več sredstev kot lani. Najvišja rast sredstev za reprodukcijo se beleži v kmetijstvu za 142 %, nadpovprečne rasti pa so tudi v vodnem gospodarstvu, obrti in osebnih storitvah ter trgovini. Izboljšana je reproduktivna sposobnost za 11 % in rentabilnost poslovanja za 3 %. Ekonomičnost poslovanja je ostala na nivoju lanskega leta. Organizacije združenega dela so v I. polletju letošnjega leta povečale izvoz blaga za 24 %. Dosežena je bila vrednost izvoza 1,310.004.000 din, od tega 80 % na konvertibilnem tržišču. 96 % celotnega izvoza blaga v občini sta realizirali Tovarna oblačil in perila Mura (70 %) in DO Mesna industrija. Posamezne organizacije so dosegle naslednje povečanje izvoza: KZ Panonka 206 %, Platana TOZD Ledava 174 %, ZGEP Pomurski tisk 60 %, Mura 43 %, Mesna industrija 43 % in Panonija 21 %. Nižji izvoz sta beležili ABC Pomurka DO Zunanja trgovina ter Gozdno in lesno gospodarstvo. Ob teh organizacijah se v izvoz vključujeta še Tovarna mlečnega prahu in Sobota tozd Obrtništvo. V enakem obdobju so OZD uvozile blaga v vrednosti 478.638.000 din ali za 3 % več. S konvertibilnega tržišča je bilo uvoženo 79 % vsega blaga. Na uvoz repromateriala odpade 81,4 %, opreme 13,3 % in blaga široke potrošnje 5,3 %. Po podatkih Narodne banke Slovenije je znašal v občini priliv od izvoza blaga in storitev 1,118.433.000 din ali 18 % več. Delež priliva v celotnem prihodku se je zmanjšal s 6,5 % na 4,6 %. Priliv od izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje je porasel za 1 % in predstavlja v strukturi celotnega priliva 80 %. Odliv za uvoz blaga in storitev seje v 1. polletju zmanjšal za 20 % in je znašal 370.267.000 din. Priliv od izvoza blaga in storitev je bil za 2,93 krat Večji od odliva. Pokritost se je izboljšala za 46,7 indeksnih točk. V gospodarstvu občine Murska Sobota so v I. polletju 1983 poslovale z izgubo štiri temeljne organizacije združenega dela v višini 53.856.000 din. Celotna izguba je napram enakemu obdobju lani višja za 3 %, število TOZD, ki so poslovale z izgubo se je zmanjšalo. Izguba v Mesni industriji TOZD Klavnica 34.397.000 din in TOZD Predelava mesa 6.748.000 DELEGATSKI VESTNIK — 3 din predstavlja 76 % celotne izgube in je velja za 3 %. Z izgubo sta poslovali Se DES TOZD Elektro Murska Sobota v viSini 7.955.000 din in Konstruktor TOZD Opekarna Puconci v viSini 4.756.000 din. Poglavitni vzroki izgub v posameznih organizacijah s6: — v Mesni industriji poleg disparitete cen, dislociranosti obratov in visokih obresti za kredite Še težave pri nabavah osnovnih surovin ter neplačana realizacija; ' • — v Elektro Murska Sobota nepravočasna in nezadostna uveljavitev nove cene električne energije, izredna rast porabljenih sredstev ter veliko povečanje obveznosti iz dohodka; . — v Opekarni Puconci visoki proizvodni stroški zlasti energije in zaostajanje rasti cen izdelkov za rastjo proizvodnih stroškov. V šestih mesecih letošnjega leta so znašale terjatve do kupcev 2.945.692.000 din in so za 65 % višje kot v enakem obdobju lani. Obveznosti do dobaviteljev so višje za 82 % in, so znašale 1.780.867.000 din. OZD so ob koncu junija 1983 izkazovale skupne zaloge v višini 4,656.188.000 din oz. za 32 % več kot ob polletju lani. Gibanja in struktura zalog je bila naslednja: Rast zalog Struktura Indeks l-Vi 82 l-VI 83 Zaloge skupaj: 132 100 100 — surovine in materiali 148 40,9 45,9 — nedokončana proizvodnja 125 28,2 26,9 — gotovih izdelkov 126 13,0 12,4 — blaga 111 17,9 14,8 V skupnih zalogah so se najbolj povečale zaloge surovin, materiala drobnega inventarja in embalaže, manj pa so porasle zaloge blaga. Gospodarstvo občine je v istem obdobju najelo kreditov v višini 6.091.000 din ali za 29 % več kot v prvem polletju lani. Od celotnih kreditov odpade 66 % na kratkoročne in dolgoročne kredite za obratna sredstva, ki beležijo tudi najhitrejšo rast, 34 % pa na kredite za osnovna sredstva in sanacijske kredite. V obravnavanem obdobju je bilo v občini za investicije v osnovna sredstva izplačano 880.105.000 din od tega v gospodarstvo 514 milijonov, stanovanjsko-komunalno dejavnost 253,5 milijonov in za družbene dejavnosti 112,5 milijonov din, kar je za 24 % več kot v enakem obdobju lani. V gospodarstvu je bilo vloženih največ sredstev v vodnem gospodarstvu 119 milijonov din, prometu in zvezah 105 milijonov din in v kmetijstvu 102 milijona din. Celotne investicije so bile financirane 49 % iz lastnih sredstev OZD in SIS gospodarstva, 27,7 % z bančnimi sredstvi, 5,5 % s plasmaji preko bančnih organizacij ter 17,3 % s sredstvi OZD in SIS družbenih dejavnosti. Industrijska proizvodnja je v šestih mesecih letos porasla za 3 %. Na rast so vplivali zlasti večji obseg proizvodnje v živilsko-predelovalni industriji ter nadpovprečno povečanje proizvodnje v kovinski, nekovinski, lesni industriji in industriji gradbenega materiala. Z resolucijo načrtovana 4 % rast kmetijske proizvodnje v letošnjem letu ne bo dosežena. V poljedelski proizvodnji je letino precej prizadela suša. V družbenem sektorju je bilo doseženo 98 % planirane količine pšenice. Pričakuje pa se, da bo od načrtovanega obsega proizvodnje doseženo okoli 70 % koruze in 90 % sladkorne pese. V zasebni proizvodnji je rastlinska proizvodnja še manj ugodna. Doseženo je bilo 90 % planirane količine pšenice, pri koruzi in sladkorni pesi pa pričakujemo za okoli 40 % nižji pridelek od načrtovanega. Zaradi manjše proizvodnje je tudi odkup pšenice slabši. KG Rakičan je realiziral 98 % planiranih količin, od zasebnega sektorja pa je bilo do sedaj odkupljeno 61 % planiranih količin. Sušno obdobje bo vplivalo tudi na nižji pridelek krompirja za okoli 40 %. Vsled slabše letine v poljedelski proizvodnji in neurejenih tržnih razmer se tudi v živinoreji ne dosega načrtovani obseg proizvodnje. Kmetijska zadruga je v I. polletju od svojih kooperantov odkupila za 10 % manj pitane govedi in za 23 % manj prašičev. Trenutno se uresničuje le načrtovana proizvodnja piščancev ter nekaterih vrst goveje živine in prašičev v družbeni proizvodnji. Odkup mleka je glede na lanskoletni obseg višji za 9 %. V letošnjem letu se pričakuje tudi slabši pridelek sadja, pridelek grozdja pa kaže na kakovostno letino. Po podatkih statistike je bilo v šestih mesecih v občini povprečno 18.173 zaposlenih ali za 2 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 14.933 delavcev (1,7 % rast) in v negospodarstvu 3.240 delavcev (3 % rast). Glede na stanje zaposlenih v decembru 1982 se je število zaposlenih zmanjšalo v gospodarstvu za 0,3 %, na področju negospodarstva pa je ostalo v enakem obsegu. V SR Sloveniji je bilo v polletju skupno za 0,6 % več zaposlenih, v tem v gospodarstvu za 0,3 % in v negospodarstvu za 1,9 % več delavcev. Višina povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v občini je znašala 14.788 din in se je povečala za 19,6 % (v SR Sloveniji 16.135 din oz. povečanje 19,4 %), v gospodarstvu 14.404 din ali za 20,9 % več (SRS 15.876 din, rast 20,1 %) ter v negospodarstvu 16.565 din ob 14,5 % povečanje glede na enako obdobje lanskega leta (SRS 17.505; rast 16,3 %). 2. SKUPNA PORABA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI a) Prihodki Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so v prvem polletju leta 1983 znašali 628.800.000 din in so večji za 18 % glede na enako obdobje preteklega leta. V skupnosti otroškega varstva so prihodki porasli za 14 %, izobraževalni skupnosti 20 % zaradi neenakomernega dotoka solidarnostnih sredstev, kulturni skupnosti 27 %, telesnokuiturni 26 %, skupnosti socialnega skrbstva 11 %, zdravstveni skupnosti 19 % in v skupnosti za zaposlovanje 37 %, nižji za 2 % pa so bili prihodki v raziskovalni skupnosti. Med celotnimi prihodki so znašala sredstva za dejavnost 596.482.000 din in so večja za 18 %, za vzajemnost 4.936.000 din, kar je za 30 % več ter za investicije 27.382,000 din ali za 25 % več kot v I. polletju lani. Med sredstvi za dejavnost so sredstva za osnovno dejavnost večja 25 %, za denarne pomoči 31 %, iz solidarnosti 11 %, iz ostalih virov pa so se znižala za 13 %. V naslednji tabeli je razviden pregled prihodkov po posameznih SIS: -v 000 din Realiz. I-VI/82 Realiz. I-VI/83 Ind. % doseganja letnega plana PRIHODKI 1. Skupnost otr. var. 92.674 105.658 114 52 2. Izobraževalna skupn. 131.802 157.721 120 52 3. Kulturna skupnost 7.817 9.927 127 44 4. Telesnokult. skupnost 6.477 8.192 126 54 5. Skupn. social, skrbstva 27.845 30.877 111 54 6. Zdravstvena skupnost 256.555 304.434 119 50 7. Skupn. za zaposlovanje 6.725 9.202 137 51 8. Raziskovalna skupn. 2.832 2.789 98 78 SKUPAJ PRIHODKI 532.727 628.800 118 51 — dejavnost od tega: 506.967 596.482 118 51 — za osnov, dejavnost 341.162 427.469 125 52 — za denarne pomoči 25.327 33.260 131 78 — iz solidarnosti za: 57.552 63.763 111 48 — osnov, dejavnost 52.039 57.064 110 48 — denarne pomoči 5.513 6.699 121 50 — iz ostalih virov 82.926 71.990 87 41 — vzajemnost 3.799 4.936 130 48 — investicije 21.961 27.382 125 49 b) Odhodki Celotni odhodki SIS so v občini znašali 602,949.000 din in so za 17 % večji od odhodkov v enakem obdobju lani. Med celotnimi odhodki so se sredstva za dejavnost povečala za 17 %, vzajemnost 28 % ter za investicije 16 %. V skupnosti otroškega varstva so odhodki večji za 14 %, na kar vplivajo višji odhodki za otroški dodatek in nadomestila za osebne dohodke, v izobraževalni skupnosti za 14 %, kulturni skupnosti 20 % zaradi razstave ,.Bienale male plastike”, telesnokuiturni skupnosti 22 %, skupnosti socialnega skrbstva 32 % zaradi zvišanja in večjega števila upravičencev denarnih pomoči, v zdravstveni skupnosti 18 %, skupnosti za zaposlovanje 34 %, ker se je povečalo število nezaposlenih, v raziskovalni skupnosti pa so odhodki za 18 % nižji od odhodkov v lanskem letu. Glede na planirane odhodke v letošnjem letu so v prvem polletju realizirani 49 %. V skupnosti otroškega varstva je letni plan realiziran 44 %, izobraževalni skupnosti 50 %, kulturni skupnosti 41 %, telesnokuiturni 46 %, skupnosti socialnega skrbstva 47 %, zdravstveni skupnosti 51 %, skupnosti za zaposlovanje 43 % ter v raziskovalni skupnosti 41 %. Zdravstvena skupnost izkazuje za 7.665.000 din več odhodkov kot prihodkov. Po posameznih SIS je gibanje odhodkov naslednje: — v 000 din ODHODKI Realiz. I-VI/82 Realiz l-VI/83 Indeks Doseganje letnega plana 44 1. Skupnost otr. varstva 77.180 88.215 114 2. Izobraževal, skupnost 131.799 150.344 114 50 3. Kulturna skupnost 7.653 9.195 120 41 4. Telesnokult. skupnost 5.662 6.931 122 46 5. Skupn. social, skrbstva 20.371 26.948 132 47 6. Zdravstvena skupnost 264.914 312.099 118 51 7. Skupnost za zaposlov. 5.812 7.763 134 43 8. Raziskovalna skupnost 1.750 1.454 83 41 SKUPAJ ODHODKI od tega:515.141 602.949 117 49 — dejavnost 487.840 5/0.717 117 49 — vzajemnost 3.799 4.850 128 49 — investicije 23.502 27.382 116 49 3. PORABA NA PODROČJU SIS MATERIALNE PROIZVODNJE a) Prihodki Skupnosti s področja gospodarstva so imele v polletju skupnih priho; 4 — DELEGATSKI VESTNIK dkov v višini 293.208.000 din, kar je za 19 % več kot ob polletju lanskega leta. Najbolj so porasli prihodki v skupnosti za pospeševanje kmetijstva na račun novouvedenega 0,50% prispevka iz OD v aprilu leta.1982. V območni skupnosti za PTT promet so večji za 101 %, zaradi večjega Števila novih telefonskih naročnikov, v skupnosti za varstvo pred požarom so porasli 41 %, cestno komunalni skupnosti 16 %, stanovanjski 19 % in v vodni skupnosti Mura za 8 %. Nižji pa so prihodki v kmetijsko zemljiški skupnosti. Obseg in gibanje prihodkov po posameznih skupnostih prikazuje naslednja tabela: PRIHODKI — v 000 din 1. SIS za cestno in komu- l-VI 82 l-VI 83 Indeks nalno dejavnost 38.416 44.608 116 2. Samoupr. stanov, skupn. 103.238 122.712 119 3. Območ. SIS za PTT pr. 3.165 6.355 201 4. Kmetijska zemlj. skup. 5.776 4.391 76 5. Skupn. za posp. kmet. 826 11.502 — 6. Skupn. za var. pred pož. 5.604 7.928 141 7. Območna vodn. skup. MURA 88.940 95.712 108 SKUPAJ: 245.965 293.208 119 b) Odhodki Odhodki interesnih skupnosti so znašali skupno 282.581.000 din kar je 24 % nad odhodki v polletju leta 1982. Skupnost za pospeševanje kmetijstva izkazuje močan porast odhodkov za pospeševanje živinoreje ter za kmetijsko pospeševalno službo. V skupnosti za PTT promet so odhodki večji zaradi razširitve poslovnih prostorov in kapacitet glavne avtomatske centrale v Murski Soboti. Razlika odhodkov nad prihodki v skupnosti za PTT promet je pokrita iz ostanka sredstev preteklega leta in združenih sredstev v ostalih občinah Pomurja. V skupnosti za varstvo pred požarom so odhodki višji za 41 % na katero rast vplivajo prenešena sredstva iz prejšnjega leta, vodni skupnosti 24 % zaradi melioracij, stanovanjski skupnosti 19 % ter v cestnokomunalni skupnosti 2 %. Nižji in sicer za 18 % so odhodki zemljiške skupnosti. Gibanje odhodkov po posameznih skupnostih je razvidno iz naslednjega pregleda: ODHODKI — v 000 din' 1. SIS za cestno in kom. l-VI 82 l-VI 83 Indeks dejavnost 37.999 38.944 102 2. Samoupr. stan, skupnost 103.281 122.712 119 3. Območ. SIS za PTT pr. 4.680 12.451 266 4. Območ. vodna sk. Mura 72.587 90.228 124 5. Kmet, zemlj. skupnost 3.977 3.266 82 6. Skupn. za posp. kmet. 202 7.052 — 7. Skupn. za var. pred pož. 5.604 7.928 141 SKUPAJ: 228.330 282.581 124 4. SPLOŠNA PORABA V prvem polletju 1983 so znašali prihodki splošne porabe 98.808.000 din in so za 4 % višji od prihodkov v enakem obdobju lanskega leta. Na takšna gibanja je vplival močan padec prihodkov iz prometnega davka, zaradi odstopa posebnega občinskega davka na promet ptoizvodov republiki. Močneje so porasli davki na dohodek in davki iz osebnih dohodkov zaradi na novo uvedenih davkov ter prihodki upravnih organov in drugi prihodki, ker so bila vrnjena sredstva prvotno namenjena za investicije Iskre iz Kranja. Priliv sredstev po posameznih virih je bil naslednji: - v 000 din 1. Davki na doh. in davki l-VI 82 l-VI 83 Indeks iz OD 2. Prom, davki in dohodek 28.168 39.214 139 od premoženja 47.570 32.656 69 3. Takse 9.219 12.689 139 4. Prih, po poseb. predpisih 5. Prih. upr. organov in 4.112 5.025 122 drugih prih. 4.514 8.224 182 SKUPAJ PRIHODKI 93.583 97.808 104 Za namen splošne porabe je bilo v L polletju porabljenih 85.349.000 din ali za 12 % več sredstev kot v prvih šestih mesecih lani. V drugi polovici leta 1982 je bila z rebalansom sredstev dovoljena višja poraba. Glede na polovico odhodkov splošne porabe celotnega lanskega leta so ti v polletju letos višji le za 2,4 %. Za posamezne namene je bil porabljen naslednji obseg sredstev: — v OO0 din 1—VI 82 l-VI 83 Indeks 1. Sredstva za delo upr. organov 35.196 41.324 117 2. Negos. investicije 1.183 244 20 3. Sredstva za LO in DS 6.673 7.172 107 4. Sredstva za interven. v gospodarstvu — pospešev. kmetijstva 5 — — — veterin, hig. služba 1.205 318 26 — preežek 7.626 — — 5t sred, za delo skup. upr. organov 16.998 * 20.171 118 6. Preneš. sredstva 2.688 3.731 138 7. Sredstva za družb, dej. 655 828 126 8. Sredst. za druge spl. pot. — za D PO in društva 3.918 4.080 102 — za splošno komunalo 3.679 3.262 88 — druge spl. potrebe 3.248 3.889 119 - za KS 3.279 3.970 121 9. Sredstva rezerv — tekoča rezerva 223 332 148 — stalna rezerva 741 — — 10. Drugi odhodki 99 71 71 SKUPAJ ODHODKI 87.416 89.398 102 SKUPAJ SPLOŠNA PORABA 75.897 85.349 112 5. URESNIČEVANJE RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE V LETU 1983 Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za leto 1983 smo načrtovali rast družbenega proizvoda 2,5 %, industrijske proizvodnje 2,4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 10 %", zaposlovanja 2 %, produktivnosti 0,5—1 %, sredstev splošne porabe nominalno za 10,7 % ter skupne porabe za 50 % počasneje in osebnih dohodkov za 35 % počasneje od rasti dohodka. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko so v prvem polletju porasle cene na drobno za 32,6 %, življenjski stroški za 32,8 %, zlasti so porasle cene kmetijskim proizvodom in sicer za 41,6 %, v primerjavi s cenami v prvem polletju lani. Na podlagi doseženih nominalnih gibanj ocenjujemo, da so v občini dosežena naslednja realna gibanja: rast družbenega proizvoda 4,3 %, industrijske proizvodnje 3 %, izvoza 12 %, zaposlenosti 2 in produktivnosti 3 %. Realni osebni dohodki na zaposlenega so upadli v OZD gospodarstva za 7,6 % ter v OZD negospodarstvu za 10,4 %. Sredstva za osebne dohodke so v gospodarstvu in v negospodarstvu kot celoti porasla v skladu z določili resolucije. Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983 dopušča rast osebnih dohod-dkov do višine v gospodarstvu v vseh ostalih dejavnostih, vendar osebni dohodki v negospodarstvu zaostajajo za 5 indeksnih točk za rastjo v gospodarstvu. Z resolucijo načrtovana gibanja so ob polletju nekoliko na višjem nivoju pri rasti družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje in produktivnosti, rast zaposlenosti je na ravni predvidene za leto 1983 medtem, ko se ne dosega načrtovano povečanje izvoza na konvertibilno tržišče. Upadanje realnih osebnih dohodkov je zaradi izredno močne rasti cen in s tem življenjskih stroškov večje, zlasti na področju negospodarstva. V občini so ob tem prisotna nekatera negativna gibanja kot so naraščanje nelikvidnosti, povečanje obveznosti za splošno porabo, visoka rast obresti za kredite, realno upadanje investicijskih vlaganj ter izgube v gospodarstvu in negospodarstvu. Skupna in splošna poraba se v L polletju gibljeta v okviru dogovorjenih rasti. UGOTOVITVE IN STALIŠČA O GOSPODARSKIH GIBANJIH IN URESNIČEVANJU RESOLUCIJE OBČINE MURSKA SOBOTA V L POLLETJU 1983 Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 23/8-1983 obravnaval gospodarska gibanja, gibanja skupne in splošne porabe v L polletju ter uresničevanje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1983 in ugotovil: V občini Murska Sobota so bila z ozirom na zaostrene pogoje gospodarjenja in sedanjo gospodarsko situacijo v I. polletju 1983 dosežena razmeroma, ugodna gospodarska gibanja, ki so na višjem nivoju od ocene gospodarskih gibanj, ki je bila obravnavana v mesecu juliju. Pozitivno je zlasti preseganje rezultatov gospodarjenja s plani načrtovanih za L polletje leta 1983. Gospodarstvo občine je povečalo celotni prihodek za 43 %, porabljena sredstva 43 %, amortizacijo po minimalni stopnji 51 %, dohodek 43 %, družbeni proizvod 44 %, čisti dohodek 36 %, sredstva za XAYA.XiQilX^XiMA'MXTSXVAX^ — Es bruto osebne dohodke 2J Wo, postovni- sktad tn sredstva za razkirttev materialne osnove 59 Wo ter izvoz za 24 Wo v primerjavi s I. poYletjem ian-skega leta. Z izgubo so v I. polletju poslovale Mesna industrija TOZD Klavnica in TOZD Predelava mesa, DES TOZD Elektro in Konstruktor, TOZD Opekarna Puconci v skupni višini 53,856.000 din, kar je za 3 Wo več kot v enakem obdobju lanskega leta. Z resolucijo načrtovana gibanja se dosegajo oz. so na nekoliko višjem nivoju, saj je bila dosežena rast družbenega proizvoda 4,3 %, industrijske proizvodnje 3 %, izvoza 12, zaposlenosti 28 in produktivnosti 3 Wo. Realni osebni dohodki na zaposlenega so nižji v gospodarstvu za 7,6% in v negospodarstvu za 10,4 %. Skupna in splošna'poraba se gibljeta v okviru dogovorjenih rasti. Nekatere organizacije združenega dela so v 1. polletju beležile znatno hitrejše rasti porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka ter močneje zaostajale za povprečno rastjo celotnega prihodka in dohodka gospodarstva. Poleg tega so bila v občini prisotna še negativna gibanja kot so: poslabšanje finančne discipline in likvidnosti OZD, povečevanje obveznosti iz dohodka, predvsem obresti za kredite in za splošno porabo, prisotnost izgub, realni padec investicij in izvoza na konvertibilno področje ter stagnacija v zaposlovanju oziroma celo zmanjšanje števila zaposlenih v gospodarstvu občine glede na stanje decembra 1982. Na podlagi ugotovitev je Izvršni svet sprejel naslednja Dosežena gospodarska gibanja so na vikjem nwo\u, ugotovljena negativna pa se ne razlikujejo od ocenjenih za prvo polletje 19X3. Glede na to je potrebno v vseh sredinah dosledno izvajati sprejeta stališča na zborih Skupščine občine dne 18. 7. 1983 (Ur. objave občin Pomurja št. 22/28-7. 1983). Ob tem pa je potrebno poskrbe ti.še za naslednje aktivnosti: OZD si morajo maksimalno prizadevati za povečevanje proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje. Vse organizacije, ki so v polletju dosegle nižje rasti celotnega prihodka in dohodka ter višjo rast porabljenih sredstev od povprečja v občini, morajo podrobno analizirati vzroke takšnih gibanj in poročati Izvršnemu svetu o razlogih ter o izvajanju sprejetih stabilizacijskih programov. Za izboljšanje likvidnosti je potrebno pravočasno poravnavati obveznosti ter z dosledno izterjavo od kupcev zmanjševati neplačano realizacijo. V ta namen se naj organizacije v večji meri poslužujejo menic in selekcionirajo kupce glede na njihovo finančno sposobnost. Zaradi razmeroma hitrejše rasti OD od pričakovanih v gospodarstvu kot celoti prihaja do višjih prilivov sredstev skupne porabe in s tem do presežkov, ki se po zakonskih določilih odlivajo iz občine. Izvršni svet opozarja na sprotno spremljanje prilivov sredstev skupne porabe in Ustrezno znižanje prispevnih stopenj. Samoupravne interesne skupnosti morajo’ poskrbeti za smotrno gospodarjenje in porabo v okviru dogovorjenih sredstev in temu prilagoditi svoje programe. - ANALIZA IZVAJANJA PLANA ZAPOSLOVANJA V L POLLETJU 1983 V OBČINI MURSKA SOBOTA Zaposlenost je eno najpomembnejših vprašanj družbenoekonomskega in političnega razvoja države. Reševanje problemov. zaposlenosti zahteva, da vse organižacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične .skupnosti sprejmejo programe zaposlovanja v skladu s svojimi razvojnimi plani, s'katerimi bodo zagotovile popolnejše izkoriščanje tehničnih in delovnih zmogljivosti, omogočile trdno rast zaposlovanja na produktivnih temeljih. Z ukrepi ekonomske politike, predvsem pa davčne politike je treba odločno spodbujati razvoj drobnega gospodarstva na obeh sektorjih lastnine. Z zagotavljanjem pogojev za hitrejše razvijanje kmetijske proizvodnje in izboljšanjem življenjskih pogojev na vasi, je treba tudi upočasniti transfer delovno sposobnega prebivalstva z kmetijstva in zagotoviti pogoje za vračanje v kmetijstvo in agrokulturne dejavnosti”. (Iz ,.Strategija in temelji razvojne politike” — komisija zveznih družbenih svetov za vprašanje ekonomske stabilizacije). GIBANJE ZAPOSLOVANJA Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota zu obdobje 1981 —1985 v letu 1983 predvideva ob počasnejši gospodarski rasti v , letu 1983 tudi zahtevo po racionalnem in produktivnem zaposlovanju, kar pomeni okoli 350 dodatnih zaposlitev oziroma 2% rast zaposlenosti. Dosedanji razvoj zaposlenosti je bil odvisen od strukture in dinamike razvoja gospodarstva. Obdobje izredno intenzivnega zaposlovanja v preteklosti, kot posledica nadpovprečne gospodarske rasti v občini, je minilo. Številni problemi, s katerimi se sooča združeno delo občine, zavirano delujejo na hitrejšo gospodarsko rast, kar pomeni tudi manjše možnosti za dodatno zaposlovanje mlade generacije, ki prihaja iz šolskega priliva. Novih večjih investicij, vsaj takih, ki bi zagotavljale večje zaposlovanje, ta trenutek ni. Osnovni.cilj v politiki zaposlovanja v SRS prav tako pa tudi v občini v letu 1983 je produktivno zaposlovanje, ki pa ga povsod tako ne pojmujejo. Produktivno zaposlovanje si predstavljajo kot omejevanje zaposlovanja, ne pa kot. doseganje kvalitetnejših sprememb v politiki zaposlovanja. Po razpoložljivih podatkih o gibanju zaposlovanja v občini ugotavljamo, da je to v I. polletju doseglo zadovoljivo dinamiko glede na planska izhodišča. Povprečna zaposlenost je na območju občine, v letošnjem I. polletju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večja v družbenem sektorju za 2,2 % ali 386 dodatnih delavcev; v gospodarstvu za J,9 % ali 281 dodatnih delavcev in v negospodarstvu za 3,3% ali 105 dodatnih delavcev. V I. polletju 1983 je bilo povprečno zaposlenih na območju občine 18.149 delavcev; v gospodarstvu 14.862 ali 81,9% vseh zaposlenih in v negospodarstvu 3.287 ali 18,1% vseh zaposlenih. Omeniti moramo, da je tako velika rast povprečne zaposlenosti v občini posledica dodatnih zaposlitev za določen čas, v I. polletju letošnjega leta. Vprašanje pa je, če se bo ta dinamika ohranila tudi v drugi polovici leta. V ostalih pomurskih občinah so bile dosežene v I. polletju 1983 naslednje povprečne stopnje rasti zaposlenosti: v G. Radgoni 0,7 %, v Lendavi 0,1 % in vLjutomeru 0,7 %. Podrobnejši pregled povprečne rasti zaposlenosti v L polletju zaposlovanja za L polletje 1983 po področjih prikazujemo v naslednji tabeli: povpr štev. zap. rast v Plan zap 1983 Realizacija Rast plana zap, zap. T-VI. 1983 L'Y1' .. Področje v obdobiu l-VI. 1982 povpr. i V-X/T zaposlo1 1983 abs' % abs. % 83 v % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 01 Industrija 7.517 7.657 140 1,9 106 74 69,8 1,0 02 Kmetijstvo 852 906 54 6,3 52 24 46,2 2,7 03 Gozdarstvo 141 143 2 1,4 1 2 X 1,4 04 Vodno . gospod. 168 155 -13 -7,7 -2 — 05 Gradbeništvo 2.346 2.341 -5 -0,2 -73 -54 — -2,3 06 Promet in zveze 842 868 26 3,1 20 1 5,0 0,1 07 Trgovina 1.515 1.519 4 0,3 — 2 ■ ■ — 0,1 08 Gost, in tur. 375 397 22 5,9 -5 — — — 09 Obrt in os., st. 291 316 25 8,6 6 10 166,7 3,1 10 Stan. kom. zad. 151 , 169 18 11,9 6 - 3,6 11 Fin. in teh. str. 383 391 8 2,1 5 3 60,0 0,8 SKUPAJ GOSPODARSTVO 14.581 14.862 281 1,9 110 68 61,0 0,5 12 Izobr. in vzg. 1.042 1.079 37 3,6 26 3 11,5 0,3 13 Zdr. in soc. var. 1461 1.532 71 4,9 60 32 53,8 2,2 14 DPO, SIS, DPS 679 676 -3 -0,4 7 7 10,0 1,0 SKUPAJ NEGOSPO- DARSTVO 3.182 3.287 105 3,3 93 42 45,2 1,3 SKUPAJ DRUŽBENI SEKTOR 17.763 18.144 386 2,2 203 110 54,2 0,6 Iz tabele je razvidno, da beležita dve področji na območju občine v letošnjem L polletju padec povprečne zaposlenosti v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta in sicer Vodno gospodarstvo za 13 delavcev ali 7,7 %, v gradbeništvu za 5 delavcev ali 0,2 %. Osnovni vzrok za zmanjšanje zaposlenosti na področju gradbeništva moramo iskati v zmanjšanju sredstev za investicije, ki najprej prizadenejo gradbeno operative. Ostala področja v gospodarstvu beležijo ene večjo druge manjšo rast zaposlenosti; s področja negospodarstva beleži minimalni padec povprečne zaposlenosti področje DPS, DPO in SIS in sicer za 3 delavce ali 0,4 %. Največ dodatnih zaposlitev so realizirale v letošnjem I. polletju TOZD s področja industrije — 140 (Mura, Mesna industrija, Pletilstvo Prosenjakovci) in kmetijstvo 54. & — dfl gg a rsK/ \/est/v/k Bistveno drugačno sliko na področju zaposlovanja dobimo, če analiziramo rast zaposlenosti z vidika realizacije načrtov zaposlovanja. VI. polletju 1983 so TOZD z območja občine zaposlile 110 dodatnih delavcev v družbenem sektorju, kar pomeni v povprečju 0,6% rast zaposlenosti ali realizacijo načrtov zaposlovanja v višini 54,2%. TOZD s področja gospodarstva, so realizirale svoje načrte zaposlovanja z 61,8 %, kar pomeni 68 dodatnih zaposlitev od 110 načrtovanih ali 0,5% rast zaposlenosti. TOZD s področja negospodarstva pa so svoje načrte zaposlovanja realizirale z 45,2 % ali 42 dodatnih zaposlitev od 93 načrtovanih, kar pomeni 1,3% rast zaposlenosti v I. polletju letošnjega leta. Če bi taka dinamika zaposlovanja ostala tudi v II. polletju bodo TOZD v celoti realizirale svoje načrte zaposlovanja, ne bi pa dosegle resolucijske stopnje. Menimo, da je ta stopnja rasti zaposlovanja bolj realna od povprečne, ker v tej niso upoštevane dodatne in sezonske zaposlitve za krajši čas. TOZD so v I. polletju leta 1983 poleg dodatnih zaposlitev (110), ki so nastale zaradi razširitve del in nalog, realizirale še 551 drugih oblik zaposlitve in sicer: 94 nadomestnih (upokojitev, smrt), 246 za določen čas (bolniške in druge daljše odsotnosti) in 211 zaradi odhoda delavca — fluktuacije. TOZD s področja gospodarstva so imele takih oblik zaposlitve 447 — največ Mura in Mesna industrija, kmetijske delovne organizacije in PTT; s področja negospodarstva po 104 največ TOZD Zdravstva in socialnega varstva 69. Te oblike zaposlitve ne vplivajo na dejansko rast zaposlenosti, razen redkih izjem, če se zaposlitev za določen čas spremeni v zaposlitev za nedoločen čas; vplivajo pa na zmanjšanje brezposelnosti v občini. TOZD so se s sprejemom SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja obvezale, da bodo v letu 1983 zaposlile okoli 170 pripravnikov. Do konca I. polletja so že zaposlile 71 pripravnikov od tega samo 36 za nedoločen čas, med njimi 19 lastnih štipendistov ostalih 35 pa za določen čas. Pričakovati je, da bodo v II. polletju zaposlili več pripravnikov, čeprav so zaostreni pogoji gospodarjenja, eden od osnovnih razlogov za neizpolnjevanje določil SaS. Sodelavci strokovne službe bodo obiskali vse TOZD z območja občine in opravili razgovore o vseh vprašanjih, ki zadevajo izvajanje politike zaposlovanja, kadrovanja in realizacijo določil SaS o zaposlovanju pripravnikov. Ne moremo pa biti zadovoljni glede izobrazbene strukture no-vozaposlenih delavcev. TOZD zaposluje preveč NK in PR delavcev, kar je verjetno pdraz nizke strukture dela v združenem delu. Od take KV — strukture novozaposlenih delavcev pa tudi ne moremo pričakovati hitrejših in učinkovitejših sprememb v tehnologiji in organizaciji dela, ki jih zahteva naša sedanja in prihodnja naravnanost v izvoz na zahtevna svetovna tržišča. Pregled dinamike gibanja zaposlovanja po posameznih TOZD v I. polletju 1983 in povprečno zaposlenost v I. polletju istega leta prikazujemo na koncu analize v posebni tabeli. Delo preko polnega delovnega časa in pogodbeno delo v I. polletju 1983 TOZD in druge delovne skupnosti so z območja občine v letošnjem I. polletju opravile 223.828 nadur, kar je za 27,6 % manj kot v istem obdobju lanskega leta. TOZD s področja gospodarstva so znižale obseg nadur za 24,8 %; s področja negospodarstva pa za 33,6 % v primerjavi,z lanskim I. polletjem. Razlogi za tako občutno zmanjšanje nadurnega dela so različni: doslednejše spoštovanje določil zakona o delovnih razmerjih, zmanjšanje fizičnega obsega proizvodnje, boljša založenost s surovinami in repromaterialom, zaposlovanje delavcev za določen čas in podobno. Podrobnejši pregled nadurnega dela po posameznih področjih prikazujemo v naslednji tabeli: Področje Nadure Štev, del l-VI Štev, nadur 1982 Štev, del. I-VI Štev. IND nadur l-VI. 83 1983 l-VI. 82 01 Industrija 3.825 119.732 4.301 108.057 90,2 02 Kmetijstvo 232 17.151 227 11.357 66,2 03 Gozdarstvo 14 1.068 2 110 10,3 04 Vodno gospodarstvo 1 8 — — — 05 Gradbeništvo 1.155 49.336 615 14.357 29,1 06 Promet in zveze 246 33.952 262 35.926 105,8 07 Trgovina 405 4.736 330 4.112 86,8 09 Obrt in ost. storitve 12 617 9 410 66,5 10 Stanov, kom. dejav. 11 Finan., teh. in pos. 87 10.729 75 2.678 25,0 storitve 34 1.822 20 388 21,3 Skupaj gospodarstvo 6.029 239.151 5.841 177.395 74,2 12 Izob. znanost in kult. 317 34.120 262 20.747 60,8 13 Zdrav, in soc. var. 385 35.702 368 25.532 71,5 14 DPO, DPS in SIS 2 82 1 154 187,8 Skupaj negospodarstvo 704 69.904 631 46.433 66,4 Skupaj gospodarstvo in negospodarstvo 6.733 309.055 6.472 223.828 72,4 Iz tabele je razvidno, da vsa področja beležijo znižanje nadurnega dela, razen področja prometa in zveze, ki izkazuje porast nadurnega dela za 5,8 %, v primerjavi z lanskim I. polletjem (ZTO — za vleko vlakov — 22.465 nadur). Med TOZD s področja gospodarstva imajo še vedno večje število nadur naslednje DO oziroma TOZD: Mura 44.560 nadur, Mesna industrija 39,222 nadur, Konstruktor Pomurje 11.080 nadur; s področja negospodarstva pa: izobraževanje ter zdravstvo in socialno varstvo. V letošnjem I. poiletju je opravljalo nadurno delo v občini skupaj 6.472 delavcev v lanskem I. polletju pa 6.733. Glede dela po pogodbah ugotavljamo, da se je obseg tega dela v občini v letošnjem prvem polletju rahlo povečal in sicer za 2,5 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V letošnjem I. polletju je bilo opravljenih 54.802 ur po pogodbah, ki jih je opravilo 909 delavcev; v istem obdobju lanskega leta je*opravilo 887 delavcev 53.457, ur po pogodbah. Kot najpogostejši vzrok zaradi katerega uvajajo TOZD delo po pogodbah je: premajhen obseg dela za polno zaposlitev delavcev oziroma strokovna neracionalnost pokrivanja teh del z rednimi oblikami zaposlitve; pomanjkanje delavcev s posebnimi znanji. Omenjene utemeljitve v nekaterih sredinah niso dovolj tehten razlog, da ne bi na teh delih zaposlili mladih delavcev, pa čeprav samo za določen čas. Večkrat je to tudi izgovor, da še vedno lahko v nekaterih sredinah zadržijo delavce, ki že izpolnjujejo vse pogoje za redno upokojitev, ali pa celo zaposlujejo ponovno upokojence. Podrobnejši pregled o opravljenih nadurah in o delu po pogodbah po posameznih TOZD se hrani pri strokovni službi. BREZPOSELNOST Ob koncu meseca julija 1983 je bilo prijavljenih pri strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota 1.184 iskalcev zaposlitve, kar pomeni v primerjavi z lanskim julijem porast za 37,2 ali 321 iskalcev zaposlitve. Od skupnega števila brezposelnih odpade na ženske 490 ali 41,4 % vseh iskalcev zaposlitve, kar je za 3 % manj kot ob istem času lanskega leta; 468 ali 39,5 % vseh iskalcev zaposlitve odpade na iskalce prve zaposlitve, prav to število mladih nas more najbolj skrbeti. V kategoriji iskalcev zaposlitve, ki so zaključili razne oblike izobraževanja na ravni tri ali štiriletne srednje šole oz. višjo ali visoko šolo. Delež teh je v skupnem številu vseh brezposelnih 27,5 % ali 326. Relativno ta delež v primerjavi z lanskim letom ni porasel (28,6 %), močno pa se je poveča!delež v abslut-nem številu in sicer od 247 na 326, kar pomeni povečanje za 31,2 % ali 79 oseb. Posebej močno se je povečal delež iskalcev zaposlitve z višjo ter visoko šolsko izobrazbo. Trenutno imajo prijavljenih 31 iskalcev zaposlitve z višjo izobrazbo — med njimi največ PU — različnih usmeritev — 16. ekonomistov — 5 in socialnih delavcev — 4. Z visoko izobrazbo pa 8 od tega 2 dipl, ekonomista. Delež teh se bo v naslednjih mesecih še povečal, glede na bodoče izobraževalne produkte. Ni pa se povečalo število iskalcev zaposlitve s štiriletno srednjo šolo (ekonomskih, kmetijskih, strojnih tehnikov, medicinskih sester), kar je verjetno posledica nadaljevanja študija na višjih in visokih šolah. Taka težnja mladih po izobraževanju in pridobivanju znanja je razumljiva, vprašljiva pa je njihova dejanska usmeritev glede na potrebe združenega dela, saj se jih vse preveč odloča za družboslovne smeri. Zato bi morali v naši družbi nasploh dobro pretehtati, kakšne smeri izobraževanja širiti in kje sprejemati določene omejitve, čeprav po administrativni poti, da ne bi imeli v prihodnosti še' več problemov. Obstoječi sistem štipendiranja verjetno ni najboljši regulator izobraževanja; nasprotno deluje celo protislovno z našimi težnjami po usmerjanju mladih v proizvodne poklice. Isto velja za kapacitete šol tako v našem pomurskem kot širšem slovenskem prostoru, ki niso najbolj naravnane po potrebah združenega dela, vsaj ne dolgoročnih. Ob koncu meseca junija je prejemalo v občini M. Sobota 23 oseb denarno nadomestilo in 28 oseb denarne pomoči. Skupni mesečni izdatki za te pravice znašajo 428.252,50 din. Ta znesek se bo v naslednjih mesecih še povečal, ker si bodo pridobili pravico do denarne pomoči tudi tisti pripravniki, ki so sprejeti za določen čas in bodo uspešno končali pripravniško dobo (po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti). V I. polletju se je iz tujine vrnilo 89 delavcev, v istem času je odšlo na začasno delo v tujino 63 delavcev — sezoncev v sosednjo Avstrijo. PREGLED GIBANJA ZAPOSLOVANJA V OBtXNV MURSKA SOBOTA PO POSAMEZNIH TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTIH TER REALIZACIJA NAČRTOV ZAPOSLOVANJA V I. POLLETJU 1983 ŽTO — Transport 72. 2Sd —7 —A TVO — v^vlefvanvdproia 'SZ 7 ^,7 2TO — TOZD ra v\e. xA. 20 27 — - X — — — 06 PROMET IN ZVEZE 642 868 26 1 o,u 0 štev. zap. v obdobju OZD, TOZD zaposl. plana zap. zap. SOZD ABC Pom. DS p. p. 9 9 - — I -VI. 1 -VI. Ann a/ 1QRQ |_ VI 83 l-VI. SOZD ABC DSSS 21 22 I 4,8 13 — — 1 1982 ' 1983 ABS. % 83 v % ABC Pomurka Zu. trgo. 37 37 - — - -13 — — — Potrošnik DSSS 87 I 86 - 1 - 1,1 — — — • — Potrošnik TOZD Merkur 157 156 — 1 0,6 — — — — 1 2 3 4 5 6 7 8 Potr. TOZD Veleprodaja 214 214 — — — — — Potr. TOZD Preskrba 357 364 7 2,0 2 — — — DES TOZD Elektro Potrošnik TOZD Izbira 214 214 - — __ ■ 87 87 — —. 1 - - — Mesna indust. TOZD Trgo. 57 57 TOZD Proiz. kremen, pes. 106 103 -3 - — — — — Elektrotehna DO SET 21 21 1 IMP — DO Panonija 696 728 32 4,6 24 3 12,5 0,4 Lesnina prodaj, pohištva 15 15 — 1 SGP Konstruk. Opekarna 71 55 -16 -16 - — Lesnina gradb. material 7 8 1 14,3 1 100,0 14,3 Slovenijales-Platana DSSS 13 12 - 1 - — — — .— Jeklotehna 89 88 - •1 - -5.3 -5 Slovenijales Ledava 98 101 3 3,1 2 5 250,0 5,1 Agrotehnika — Gruda 3 2 - 1 -33.3 — Slovenijales Lesna predelava 100 99 - 1 - 2 2 100,0 2,0 Agrotehnika prodajalna 35 36 1 2,9 — ZGEP,Pomurski tisk DSSS 69 72 3 4,3 3 3 100,0 4,2 Semenarna 7 7 ZGEP Pomurski TOZD Tiskarna 160 164 4 2,5 9 1 11,1 0,6 Sloveniiašoort 2 2 ZGEP Pomurski TOZD Kartonaža 289 282 — 7 - 8 1 12,5 0,4 Feromoto 5 4 -1 -20,0 Tekstil TOZD Plet. Pros. 179 197 18 10,1 13 - — Petrol — Bene, servis 37 37 Rašica TOZD Beltinka Bel. 302 300 -2 - 1 - — Dinos skladišče 16 16 Mura DSS 198 200 2 1,0 2 2 100,0 1,0 7 7 Mura TOZD Žens. oblačila 763 809 46 6,0 17 25 147,1 3,1 Koteks Tobus 4 4 — — — Mura TOZD Oblačila 1150 1139 -11 - 3 2 66,7 .0,2 35 8 29 -3,0 Mura TOZD Žens. plašči 620 643 23 3,7 2 12 600,0 1,9 Peko orodajalna 8 Mura TOZD Perilo 1ntes TOZD Mlinopek ABC Pomurka Mes. ind. DSSS ABC Pom. TOZD Klavnica ABC Pom. TOZD Pred, mesa 1218 146 72 397 300 1242 143 77 413 311 24 2,0 -3 -5 6,9 16 4,0 11 3,7 2 1 50,0 3 V- 3 — 4 12 300,0 0,1 4,0 Planika prodajalna Alpina prodajalna Beograd obuča prodajalna Borovo prodajalna Astra prodajalna 8 6 2 18 7 6 2 18 3 -1 -12,5 — — — ABC Pom. Tov. rrileč. prahu KG Rakičan Tovar, moč. krm. LIV Rogaševci LEK Lipovci 151 60 80 27 144 60 85 27 -7 - 5 6,3 6 3 50,0 1 - 3,3 Tekstil prodajalna LAN Varteks prodajalna Standard prodajalna Lip Bled Poljooskrba Mesnica Beltinci 3 5 5 3 6 5 1 20,0 — 1 — 20,0 Slovenijaceste mehan. obr. Modni salon Grad 123 42 124 40 1 0,8 -2 - 3 —- - 9 2 22,2 5,0 13 2 13 2 — — — — — — 01 INDUSTRIJA 1517 7657 140 1,9 106 74 69,8 1,0 ABA Optika 2 2 — — — — — ■ — KG Rakičan DSSS 07 TRGOVINA 1515 1519 4 0.3 — 2 — 0,1 36 40 4 11,1 - - 1 - - — ABC Pomurka Druž. orehrana 58 137 179 11 KG Rakičan PG Beltinci KG Rakičan Prašičereja KZ Panonka Živinorejsko veterin, zavod 171 120 151 75 178 136 146 80 7 4,1 16 13,3 13 8,6 5 6,7 16 4 25,0 13 6 46,2 12 8 66,7 6 3 50,0 2,5 4,4 5,0 3,9 Radenska TOZD Diana Radenska TOZD Zvezda Kompas PE G. Petrovci 135 165 12 2 14 -1 1,5 8,5 -8.3 -9 4 — — • Agromerkur DSSS 38 39 1 2,6 - . 1 - _ Kompas PE M. Sobota 4 4 — — — — TOZD Proiz. perut, mesa TOK Perutninar Agrotehnika-Gruda proiz. 166 2 169 2 3 <8 2 - - — Slovin Bife Dokležovje ŽB-TTG TOZD Turizem 1 1 7 7 — — — - — 4 4 — —— —- —. — — Veterinarska postaja 38 41 3 7,9 5 3 60,0 7,5 38 GOSTINSTVO IN TURIZEM 375 397 22 5,9 E Sobota TOZD Vrtnarstvo 51 53 2 3,9 —. o 02 KMETIJSTVO 852 906 54 6,3 52' 24 46,2 2,7 ABC Pomurka Agroservis kroj 196 72 218 77 22 5 11,2 6,9 5 8 2 ■ 40,0 3,6 2,6 Urarstvo 6 6 — ■ 1 2 3 4 5 6 7 8 Gorenje servis Finomehanika d R 8 -1 -20,0 — — — — 4 1 — — — Goz. in les. gosp. DSSS 25 26 1 4,0 - 1 4,8 Iskra servis 3 2 -1 -33,3 — GLG TOZD Gozdarstvo 56 54 -2 -3,6 - — — DO Birostroj 1 1 — — — — — — GLG TOK Gozdarstvo 20 22 2 10,0 - — GLG TOZD Pred. les. Ma. 12 12 — — . 09 OBRT IN OSEB. ŠTOR. 291 316 25 8,6 6 10 166,7 3,1 GLG Fazan Beltinci 14 14 - 1 Gozdna drevesnica Tišina 14 15 1 7,1 - 1 - 6,7 Podjetje Dimnikar Beltinci 53 53 — — — — — — Sobota TOZD Komunala 98 116 18 18,4 — 6 — 5,3 03 GOZDARSTVO 141 143 - 1,4 1 1 200,0 1,4 2 IH RTANOV KAM DP IAVNAQT 151 169 18 11,9 6 3,6 Vodno gospodarstvo Mura 168 155 -13 -7,7 -2 > Zavaroval, skupnost Triglav 101 104 3 3,0 04 VODNO GOSPO. 168 1bb -13 7,7 -2 — — Ljubljanska banka 191 194 3 1,6 4 — — — Projektivni biro 32 32 1 3 300,0 \9,7 SGP Konstruktor Pomur. 1079 1079 — 84 -61 -6,7 Interna banka 13 12 -1 -7,7 GP Temelj Cankova 103 104 1 1,0 1 — — — Jugobanka 11 11 — — — — GP Graditelj Beltinci 70 72 2 2,9 4 4 100,0 5,7 AUTOCOMMERCE DSSS 3 3 — — — — — Cestno podjet.-vzdržev. 110 107 -3 -2,7 - — — Loterija 3 3 — — — — — — Sobota — DSSS 42 41 -1 -2,4 - _ — — Intereuropa izpos. M. Sobota 9 9 — — Sobota TOZD Obrtništvo 207 198 -9 -4,3 4 — — — Transjug Rijeka 3 3 — — — — — Sobota TOZD Gradbe. IMP-PNI Blisk 298 346 293 355 -5 9 -1,7 4 2,6 - 1 25,0 1 0,3 0,3 OŠ Šalovci OŠ Fokovci ' 20 14 20 14 - - - — . — - Obrtno podj. ko. Beltinci 79 78 -1 — — — — — OŠ Beltinci 82 83 1 1,2 Sploš. obrt. zadr. Prek. 12 14 2 16,7 -2 1 7.7 OŠ Cankova OŠ Puconci 29 29 -1 — — 05 GRADBENIŠTVO —0'2 -73 -2'3 32 48 16 50 0 1 2346 2341 -5 -54 - OŠ Rogaševci ' OŠ Petrovci 41 40 -1 —2,4 — — — 32 35 3 9,4 -1 _ — Certus 232 238 6 2,6 2 OŠ Kuzma 18 18 PTT promet 241 251 10 4,1 5 Oš Bakovci 30 30 . —. ■ — — — — — Avtoradgona TOZD Tran. 118 120 2 1,7 11 — — — OS Prosenjakovci 25 25 MIS TOZD Transport 61 62 1 1,6 - 1 - 1,6 OŠ Grad 36 38 2 5,6 2 Agromerkur TOZD Tran. 44 43 -1 -2,3 -1 — — — OŠ Bogojina 25 26 1 4,0 1 Petrol TOZD Avtopark 4 4 — — — — — — OŠ Tišina 46 45 -10 -2,2 DO Špetrans posl. MS 34 39 5 14,7 - — — — OVIZ Murska Sobota 186 193 7 3,8 2 OZ Avtoprevoz PE M.S. 2 2 — — — — — — Glasbena šola 12 12 > L... ŽTO Postaja 32 35 3 9,4 2 — — —- Srednja zdravstvena šola 28 28 — — — — — — 8 — DELEGA TSK/ VESTN/K Srednja družb, in ekon, šota 45 47 2 4,4 — — S^C Teh. pedag. usmer. 133 138 5 3,8 70 2 20,0 1.5 Sred, kmetij, šola Rakičan 24 26 2 8,3 - — — Delavska univerza 6 6 — — Zveza teles, kult. org. 6 6 — — Zveza kultur, organ. 2 1 -1 -50,0 1 — — — Zatod za ekonom, in urb. 26 26 — — 4 — — Kulturni center 28 31 3 70,7 2 — ■ — — Zavod za časop. in rad. dej. 32 33 1 3,7 2 7 50,0 3,1 Pomur. tisk Pom. založba 72 69 -30 -4,2 4 — — ČGP - Večer 3 3 — — — — Delo Podružnica 6 6 — — Zveza lovskih družin 1 1 — — . Aero Klub 2 2 — — — ■ — — 12 IZOBRAŽEVANJE, ZNAN. IN KULTURA 1042 1079 37 3,6 26 3 11,5 0,3 PZC - DSSS 100 99 - -1 -1,0 -1 PZC — Zdravstveni dom 285 289 4 1,4 6 2 33,3 0,7 PZC — Lekarna 74 77 3 4,1 3 PZC — Zavod za soc. med. 44 43 - -1 -2,3 1 ' _t PZC — Splošna bolnica 562 578 16 2,8 10 6 60,0 1,0 Radenska — Moravske topi. 125 144 19 15,2 22 13 59,1 11,0 Center za socialno delo 17 21 4 23,5 1 Vzgojnovarstv. organizacija 169 173 4 2,4 5 3 60.0 17 Dom oskrbovancev Rakičan 42 44 2 4,8 10 5 50.0 12.2 Invalidske, del. Solidarnost 22 43 21 95,5 3 3 100,0 7,3 Dom učencev M. Sobota 21 21 — 13 ZDRAV. IN SOC. VAR: 1461 1 I532 71 4,9 60 32 53,3 2,2 Zavod za šolstvo ŠRS " 9 ~9 Skupščina občine 188 191 3 1,6 4 2 50,0 1,1 IS Skupščine občine 15 15 2 Uprava za inšp. služb 42 43 1 2,4 1 1 100,0 2,4 Obč. svet ZSS 6 6 Obč. konfer. SZDL 6 6 Obč. konfer. ZSMS '4 4 Komite obč. konf. ZKS 4 5 1 25,0 j ' Samoupravna stan, skupnost 16 12 -4 -25,0 -5 3 33,3 SIS za cestno in kom. dej. 4 4 Medobčinski svet ZKS 3 3 Obč. skupnost za zaposlovanje 20 15 -5 -25,0 —2 Skup. pok. in inv. zavarovanja 16 16 — — — — — KŠ Bakovci 1 1 — — — — — — DSSS Kraievne skupnosti 6 6 — — 1 — — — Občinska gasilska zveza 6 6 — — 1 — — — SDK PE Murska Sobota 105 105 — — 1 1 100,0 1,0 Hidrometeorološki zavod 2 2 — — — — — — Občinski sodnik za prekrške 9 9 — — — — — Občinsko javno pravobranilstvo 2 2 — — — — — —- Sodišče združenega dela 4 4 — — — — — — Družbeni pravobranilec sam. 3 3 — — — — — — Temelj, tožil. M. Sobota 12 12 — — — — — — Temeljno sodišče 62 62 — — — — — — RSPU oddelek zapori 12 12 — — — — — — Carinarnica 42 42 — — — — — — Kmetijsko zemljiška skupnost 2 2 — — — — — — Območna vodna skupnost 4 4 — — — — — — Medobčinska gospodarska zbor. 7 7 — —- — — — — Medobčin. društ. sluš. priz. 1 1 — — — — — — Avtomoto društvo 20 20 — — — — — — Gasilsko društvo 1 1 — — — — — ■— Počitniška skupnost 2 2 — — — — — — Občinski odbor RKS Skup, strok, služba SIS 3 3 — 52 53 1 1.9 —1 -L — - 14. DPO, DPS in SIS 679 676 3 —0.4 7 7 100.0 1.0 NEGOSPODARSTVO SKUPAJ 3182 3287 105 3,3 93 42 45,2 1,3 SKUPAJ GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO 17763 18149386 2,2 203 110 54,2 0,6 UGOTOVITVE IN USMERITVE IZVRŠILNEGA SVETA V skladu s sprejetimi usmeritvami in sklepi občinske skupščine je izvršni svet razpravljal o problematiki zaposlovanja v občini Murska Sobota. Ob upoštevanju načela racionalnega in produktivnega zaposlovanja je bila z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981—85 za leto 1983 planirana 2% rast zaposlenih ali okoli 350 dodatnih zaposlitev TOZD, druge organizacije in skupnosti pa so s svojimi letnimi plani zaposlovanja za leto 1983 predvidele le 203 dodatnih zaposlitev ali povprečno rast zaposlenih po 1,2 % stopnji. Zaradi neusklajenosti plana zaposlovanja z resolucijsko stopnjo so zbori občinske skupščine zadolžili izvršni svet da o problematiki zaposlovanja in realizaciji sprejetih predlogov in sklepov s tega področja poroča zborom v mesecu septembru. Izvršni svet je obravnaval analizo izvajanja plana zaposlovanja v I. polletju leta 1983 v občini M. Sobota in pregledal sprejete usmeritve in sklepe s tega področja ter ugotovil: — da nekatere TOZD, druge organizacije in skupnosti zmanjšujejo nadurno delo in pri zaposlovanju vedno bolj upoštevajo na zborih občinske skupščine sprejete usmeritve in sklepe, — da so TOZD, druge organizacije in skupnosti pristopile k samoupravnemu sporazumu o usklajevanju načrtov zaposlovanja, a so v praksi težave, saj se težavne gospodarske razmere najbolj odražajo na področju zaposlovanja, — dinamika zaposlovanja v I. polletju letošnjega leta nam kaže, da so TOZD, druge organizacije in skupnosti realizirale svoje plane zaposlovanja in, da bo predvidoma dosežena do konca leta tudi 2% resolucijska stopnja rasti zaposlovanja. Izvršni svet predlaga vsem TOŽD, drugim organizacijam in skupnostim, da še bolj dosledno realizirajo sprejete usmeritve in sklepe o problematiki zaposlovanja v občini M. Sobota. Radijski in televizijski spored od 9. do 15. septembra petek i SOBOTA ; NEDEUA Radio murska sobota murska sobota »s* RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 •- Aktualno v petek, 9. septembra, 18.30 - Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 10. septembra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) ^LJUBLJANA tv LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 12. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 13. septem- bra, 18.00 Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 14. septembra, 18.30 — Najlepše želj£ s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 15. septembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija, Oddaja za TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA S i7'10 car°-"’^•jevankr^« °troška ansambli- ?'55 D°mači ‘8.25 Obzorn b r® kovaCi, območja . „lk ljubljanskega ,Zobraževa1n Prehrana, 19'10 TV in ‘?°Clkcak. 19.24 Zmo <10 zrn n°COj’ l926 dnevnik t na” 19-30 TV >5.57 pJ’ '9-55 Vreme, 20.00 Zena 8®ndna oddaja, VelikaS°V‘na Slovencev; ^riia, 20 40 d°kumentarna 20.55 Pr94? Ne prezrite, 21-00 TVPtandna oddaja, dnevnik n k,v'z’ 22.00 TV dnevnik- 1745 h 05ka odd,- na ^etek, 18.15 Izo-^odna ’8-45 dnevnik. I9-30 TV ddaia, 20 4s° Glasbena dnLOra,»a 2? rmZa8rebška fckumentarn2 . Porota, aNajboijši 9.05 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 9.35 Pisani svet: Kako je bilo, 10.05 Tradicionalni svet islamskega izročila: Enotnost, angleška poljudnoznanstvena serija, 10.30 Izobraževalna oddaja, 11.00 Zgodovina Slovencev: Plamenica življenja, dok. serija, 11.40 Ljudje in zemlja, 12.40 Poročila (do 12.45), 17.10 Poročila, 17.15 Povest o Janku in Marinki, češkoslovaški film, 18.20 Edward in gospa Simpsonova, angleška nadaljevanka, 19.10 Risanka, 19.20 Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Lady poje blues, ameriški film, 22.00 Propagandna oddaja, 22.05 Zrcalo tedna, 22.25 Afrovi-zija, II. del zabavnoglasbene oddaje (ub), 23.10 Poročila TV LJUBLJANA 16.05 TV kaseta: Arsen Dedič, oddaja TV Skopje, 16.40 Beli sneg Rusije, sovjetski film, 18.10 Športna poročila, 18.25 Naš kraj: Dole, 18.40 Slovenci v zamejstvu, 19.10 Risanka, 19.15 radio zrna, 19.55 Cikcak, 19.23 TV in nocoj, 19.25 Zrno do 19.30 TV dnevnik, Vreme, 19.57 Propa- 2?u,sk« tank. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.00 Csablanca: Mediteranske igre — dnevni pregled, 18.00 Kam gredo divje svinje, ponovitev nadaljevanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo — zabavnoglasbena oddaja, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Premor, 22.10 Športna sobota, 22.30 S poti po Indiji, dokumentarna serija TV Ljubljana (do 22.55) gandna oddaja, 20.00 J. Otčenašek—O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Mati, dokumentarna oddaja TV Skopje, 22.00 Risanka, 22.10 Športni pregled, 22.40 PJ v avtomobilizmu, reportaža iz Kraljeva, 22.55 Šahovski komentar, 23.15 Poročila ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 14.15 Dnevni pregled sredozemskih iger, 15.15 Monza: Avtomobilske dirke formule 1 zaWN Italije, EVR, 17.30 Glasbeno popoldne — Kaj-kavska popevka Krapina ’83, 18.25 Kulturne zakladnice, 19.10 Tuiistični vodič, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Z Beograjskega festivala jazza ’82, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Ludwig, italijanska nadaljevanka (do. 22.00) 8.50 TV v - šoli: TV koledar, Gozd, Češčina, Mesto raste, Književnost v NOB, Poročila, 10.35 TV v' šoli (do 12.30), 17.15 Poročila, 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad, 17.50 Otrok in šola: Ali sem dovolj radoveden? 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 P. Mousti-ers: Zločin našega časa, francoska drama, 21.30 Glasbeni magazin: Nocoj . . . o talentih, 22.35 TV dnevnik ODDAJNIKI MREŽE: TV 16.40 Dnevni pregled sredozemskih iger, 17.40 Poročila, 17.45 Govorica nemih, lutkovna oddaja, 18.00 Vabilo na komedijo, 18.15 Premor, 18.30 Casablanca: SI — Atletika, prenos (slov, kom), 21.00 Po poteh spoznanj, 21.40 Zagrebška panorama, 22.00 Casablanca: Si — Boks, polfinale (do 23.30), prenos TV ZAGREB TV ZAGREB Prvi program TV ZAGREB učitelje, Dnevnik Otroci ustvarjajp, 10, pokrajina, Francoska Žani m ivo potovanje, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.30 Poročila, 17.35 V znamenju dvojčkov: Lisica-bolnica, 17.50 Od vsakega jutra raste dan: Ribnica, 18.25 Zasavski obzornik, 18.55 Kratek film ; hi prostora za ljudi, angle- 8.50 TV v šoli: TV koledar, Čuvarji našega morja, Kaj so tla. Odmor, Kamen-sko, Ptice selivke, Poročila, 10.35 TV v šoli (do 12.30), 17.35 Poročila, 17.40 Ciciban, dober dan: Trgatev, 17.55 MPF Celje 83, 18.25 Dolenjski obzornik, 18.40 Mostovi, 19.10 Risanka, ški film, 18.55 Knjiga, Risanka, 19.15 Cik 19.24 TV in radio coj, 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I, 19.10 cak, no-zrna, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Bleasdale: Delavci na črno, angleška nadaljevanka, 21.00 Skupno, oddaja TV Sarajevo in drugih TV studiov, 21.45 To je Nurejev: Margherita in Ar- mand, balet, 22.15 dnevnik 11 ODDAJNIKI II. MREŽE: 19.30 Mali koncert, TV TV 19.45 Casablanca: SI — Atletika, prenos (slov, kum.j, 21.10 Večer ob glasbi — oddaja narodne glasbe, 21.55 Goriška fronta — zemlja mlade krvi, dokumentarna oddaja TV Ljubljana, 22.35 Zagreb-I ška panorama, 22.50 Šahovski komentar (do 23.10). TV ZAGREB 19.15 radio' zrna, 19.55 Cik cak, 19.24 TV in nocoj, 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I, 10.35 TV v šoli (do 12.35 , 17.25 Poročila, 17.30 Zemljepisne posebnosti: Zaklad, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Obalno-kraški obzornik, 18.40 Na sedmi stezi, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 H. Fast: Vreme, Propagandna 19.57. oddaja, 20.00 Film tedna: Pištola, ameriški film, 21.10 Propa- gandna oddaja, Kulturne diagonale, TV Dnevnik II ODDAJNIKI II MREŽE: 17.25 TV Dnevnik, 21.15 22.00 TV 17.45 Otroška oddaja, 18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna .oddaja, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.00 Casablanca-: SI — Boks, finale, prenos, 00.00 Poročila (do 00.05). OPOMBA: popoldne: Nogomet Universitatea: Hajduk, 20.30—22.00 Nogomet—Verona:CZ TV ZAGREB Prvi program Pot svobode, nadaljevanka, dnevnik II ODDAJNIKI MREŽE: ameriška 21.50 TV H. TV 17.25 TV dnevnik, 17.45 Trinajstletniki, otroška oddaja, 18.15 Znanost, 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč, 19.30 TV dnevnik. 20.00 I. 1 predstava dramskega BITEF-u, 21.35 Poti Zagrebška 22.20;, Babelj: Somrak, Jugoslovanskega gledališča na 21.20 Premor, i kulture, 22.05 panorama (do OPOMBA: 20.30—21.40 Rabat: SI — Rokomet (m), finale (če YU). TV ZAGREB ' U 4S^A°n'ka On"’ J9.15 n, 45 Aktual-^>5 DoberŠ^f McC'o-k-22-15u ?cer’ 22.00 kultura srca i^TRlJA Prvi program 16.30 Sedem TV dni, 17.00 Mediteranske igre, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Arioso, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Va Banque (film), 21.45 Most generacij, 23.30 Poročila Prvi program 11.00 Razpeta mladost, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Krapina ’83, 14.30 Ob dnevu JLA, 15.05 Kapetan Leši (film), 16.5/ Sestanek brez dnevnega reda, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pop Čira in pop Spira, 21.25 Potopis, 21.55 Športni pregled, 22.25 Športna reportaža, 22.40 Dnevnik 8.50 TV v šoli, 15.30 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.00 Klic za komedijo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Ištarska rapsodija (drama), 21.35 Izbrani trenutek, 21,30 Argumenti, 22.10 Strogovi (nadaljevanka), 23.10 Dnevnik Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Avantura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Glasba, čas, ljudje, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno, 20.50 Pol življenja (film), 22.30 Dnevnik 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Grom, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.00 Sredozemske igre Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Trinajstletniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Evrogol, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, 21.05 Halo, dober večer, 22.05 Dnevnik /O ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi- Srebrng v ’»IHo in £orožila- ’8.30 kk18 °0 pSpanček -č'°0 A?tUiW Ptikum- v v sHvma^in. p"»sn- ’ studio Sport. 22.20 Za- ^arska '»“16.35 n^hii^slci fi]m45 p'smo, VethTn 21>0 Kv°k miru, Sf?! 211« Cel?' Tr K 8. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Podeželska zdravnica (film). 16.30 Živalski raji. 17.00 Abeceda športa. 17.30 Potovanje na Atlantido. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Na Zdaj, gremo. 22.05 Večer z Crai-gom Russellom. 22.35 Sport. Prvi program 11.00 Flaendlovo vstajenje. 12.35 Vzgojna oddaja. 14.00 Športno popoldne. 17.15 Lutke. 17.40 Čeladek. 17.45 Klub seniorjev. 18.30 Narodna glasba. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Upor na ladji Bounty (film). 23.05 Šport. Drugi program 20.15 Poročilo o obisku papeža v Avstriji. 22.00 Dinastija denverskega klana. Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Imitacija življenja. 12.30 Zemeljski čudeži. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 17.30 17.55 18.00 18.30 19.00 Čas v ■Prometna vzgoja. Medvedki so prosti. Spanček Zaspanček. Doživljaji v divjini. Družinski magacin. Avstrija v sliki. 19.30 sliki. 20.15 Šport v po- TVMADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 9.25 Ponovitev. 14.25 Orkester. 15.05 Hayerdahlovo potovanje. 16.05 Neutrudljivi, reportaža. 16.35 Športni muzej. 16.55 Konjski šport. 17.40 Probna obremenitev. 18.10 Kuhajmo. 18.40 Diagnoza. 19.30 TV dnevnik 20.00 Filmski koktalj: 1. Dogodivščine, 2. Al Capotie, 3, Filmska opera, 4. Presenetljive pravljice, 5. Michel Legrand. 23.55 TV dnevnik. 8.05 Spored za otroke. 14.30 Hej Donava, folklora. 15.05 Šola za košarko. 15.30 Pribočnik milostljivega gospoda, '2. del. 16.55 Napoved sporeda. 17.25 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Kraj zločina, nemška serijska kriminalka. 21.35 Poklic: Igralec; Tamas Major. 22.15 Poročila. nedeljek. 21.05 Čarovnik. 21.50 Večerni'šport. Drugi program 8.20 Obisk papeža v Avstriji. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ob 1 ruškem letu. 21.50 Papežev studio. 22.20 Ena in ena (film). Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Podeželska zdravnica (film), 12.00 Ptiči v Avstraliji. 12.15 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci,-peci, pec. 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Naša televizija. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ljudje, moči, mnenja. 21.00 Terasa (film). Drugi program 8 20 Papežev studio. 18.30 Ljudje iz korsbaecka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Svojčas. 21.05 Dunaj in anekdote. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2. Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Sreča na-obroke (film). 12.05 Burleska. 12.15 Ljudje, moči, mnenja. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Srebrni vodnjak. 17.30 Čebelica Maja. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 In tubo igra Huber. 18.30 Družinski magacin. 1^.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Labod (film). 22.00 Zrcalne slike. Drugi program 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Ljudje iz Korsbaecka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Prelistano. 21.05 Glasbena scena 83. 21.50 10 pred 10. 22.20 Jesen (film). Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Ovčar (film). 11.55 Ferdinand Porsche. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec. 17.30 Obalni pirati. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski maga-cin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Klau-senbergerjeve zgodbe. 21.15 Naše vesolje. 22.00 Večerni šport. Drugi program 17.45 TV v šoli. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Ljudje iz Korsbaecka. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Glasbena stojnica. 21.50 10 pred 10. TV MADŽARSKA ! PONEDELJEK: Ni sporeda ljubljanska banka Pomurska bank« TV KOPER TV KOPER TV KOPER ’ 17,00 Casablanca — Mediteranske igre, 16,30 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo, 18,00 Film ponovitev. 19,30 TVD — Stričišče, 19,45 Trnova P°t — serijski film, 20,45 Velika dolina — serijski film, 21,30 Jazz na ekranu Jazz orkester RTV BG, 22,00 TVD — TVD — Danes, 22,10 Zeit im Bild — Čas v sliki 15,15 Aulomohilizem — Monza — Velika nagrada Italie -Formula 1, 18,00 Španske operne zvezde, 19,00 Risanke, 19,30 Meščan Urban — kratkometražni film, 19,45 Velika dolina — serijski film, 20,30 Ob skodelici kave, 20,45 Pretkani lopovi — čelov, film (francoski) igrajo: Evelyne Buyle, Jean Carnet, režija: Jasques Rouland, 22,15 Sedem dni, 22,30 Zeit im Bild — Čas v sliki 14,00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, videoteleks, 17,00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku videoteleks — ponovitev, 17,30 Film — ponovitev, 19,00 Športni pregled, 19,30 TVD — stičišče, 19,45 Casablanca — Mediteranske igre, 21,30 TVD — Danes, 21,40 Glasbena oddaja, 22,00 Casablanca — mediteranske igre, 23,30 Zeit im Bild — Čas v sliki ^TEMBRA 1983 TVMADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.55 Igrani film. 16.25 Utica, pon. 17.00 Denar članov, reportaža. 17.45 Ne le za žene! 18.00 Pri klavirju: Attila Garay. 18.25 Kronika Južnega Alfo Ida, spored Studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 15. dela. 21.05 Studio 83. 22.05 Česa je človek, zmožen? TV KOPER 14,00 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, Videoteleks, 17,30 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku Videoteleks — . ponovitev, 18,00 Veliki detektiv — serijski film, 19,30 TVD — Stičišče, 19,45 Casablanca — Mediteranske igre, 21,10 Telo — čelov, film (japonski), igrajo: Michiko Saga, Musuke Kawazu, režija: Masashige Narusawa, 22,30 TVD — Danes, 22,40 Zeit im Bikt^ Čas v sliki . TV MADŽARSKA 8.10 in Ponovitve, spokojstvo. njam se le večer Julije 14.55 TV 9.45 16.30 Za naše 17.10 Spomi-lepega, avtorski Hajdu. 18.15 Koristni tkalci, filmska reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Med nebom in zemljo, 1. del ameriškega filma. 21.40 Narodna za orkester ; Narodne iz GyOr-Soprona. 21.50 Rezbarjevi praznični dnevi, reportaža. 22.25 TV dnevnik. 8.05 in 15.00 Šolska TV. 8.50 V znamenju bika, franc, film. 16.55 Kratek film. 17.10 TV borza. 17.20 Za najstnike 18.15 Svet je za tridesetletnike . . . 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog, magazin za starše in vzgojitelje. 20.55 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 21.45 Budim-peštanski razgovor, z J ozs-efon Jakovitsem. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 14,00 Odprta u.cja - Oddaja v slov, jeziku, Videoteleks. 17,30 Odprta meja — Oddaja v slov, jeziku, Videoteleks — ponovitev, 18,00 Film — ponovitev, 19,30 TVD — Stičišče, 20,00 Nogomet: Evropsko prvenstvo, 21,45 TVD — Daties, 22,00 Casablanca — Mediranske igre — Zeit im Bild — Čas v sliki 14.00 Odprta meja — Odda:a v slov, jeziku, Videoteleks, 17.20 Odprta meja — Oddaja v slov., ■ ziktr, Videoteleks— ponovitev , 18,00 Chicago — Oddaja iz serije MESTA, 19,00 Eurogol, 19,30 TVD — Stičišče, 19,45 — Trne- pot serijski film, 20. Časablanca — Mediteranske ig. 21,40 TVD — Danes, 21,50 Ze im Bild — Čas v sliki STRAM 21 kino ..PARK" MURSKA SOBOTA 9. septembra ob 18. in 20. uri ter 11. septembra ob 16., 18. in 20. uri angleški barvni kinema-skopski film: ,,CESTNI BOJEVNIK”; 12. in 13. septembra ob 18. in 20. uri italijanski barvni vis t avis io nsk i film: „ŽENA—LJUBICA”; 14. in 15. septembra ob 18. in 20. uri ameriški barvni vista-visionski film: ,,DAN, KO SO SE VSI SMEJALI”. ..SVOBODA” GORNJA RADGONA 9. septembra ob 18. uri jugoslovanski film: ,,SOMRAK” — Pula 83 in ob 20. uri angleški film: ,,VAMPIRJEVE LJUBIMKE”; 10. septembra ob 20. uri angleški film: ,, VAMPI RJE VE LJUBIMKE”: II. septembra ob 18. uri italijanski film: „PAZI, DA NE BO GNEČE” in ob 20. uri jugoslovanski film: ,.SOMRAK” — Pula 83. 14. in 15. septembra ob 20. uri francoski film: ,,TRIJE POTEPUHI IN PLAVOLASKA”. ČRENŠOVCI 10. in 11. septembra italijanski barvni film: ,,EL MAKO KAVBOJ”. prodam GROZDJE RAZNIH SORT PRODAM. Borovnjakova 12, Murska Sobota. M-3203 STRESNO OPEKO BIBER PRODAM. Mikloš Kuzmiča 29. M-3283 KOSO ZA TRAKTOR URSUS PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3284 CZ ENDURO 175 prodam ali menjam za motorno kolo z doplačilom. Jože Štefko, Ivanci 33, p. Bogojina. M-3285 OBRAČALNIK ZA KOSILNICO BCS, dobro ohranjen, prodam. Janez Cetl, Grabonoš 5, p. Videm ob Ščavnici. M-3287 15 NASELJENIH AŽ PANJEV PRODAM. Cena po dogovoru. Ogled v soboto ali v nedeljo med '0 in 14. uro. Polana 26. M-3288 NSU 1200 C, letnik 1971, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Cena 20.000 din. Roman Slatinšek, Ravenska 62, Beltinci. M-3289 KOSILNICO BCS, dolžina kose 110 cm, skoraj novo, primerno za vinograde in hribovite travnike ter tovorni avto 1MV 1600, kabina za 5 oseb in nodališan keson, primeren za prevoz čebel, po zelo ugodni ceni prodam. Marija Zver, Bu-čečosci 1, p. Križevci pri Ljutomeru (gostilna). M-3291 LADA 1200, letnik 1974, karam-bolirana, po delih naprodaj. Ogled pri avtokleparju Mullerju v Gornji Radgoni. M-3292 OPEL REKORD, v voznem stanju, prodam. Veščica 5/B, telefon 21-086. M-3295 ZAPOROŽEC, tudi po delih, naprodaj. Franc Kamelin, Zgornji Kamenščak 15, p. Ljutomer. In-445 ZASTAVO 750, registrirano do 20. decembra 1983, prodam. Franc Skuhala, Ključarovci 38/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-444 AVTO ŠKODA 110 L, letnik 1973, naprodaj. Anton Slavič, Stara Nova vas 68/C, p. Križevci pri Ljutomeru. In-443 LADA STANDART 1200, letnik 1980, nujno prodam. Ljutomer, Prešernova 26. M-3292 ALUMINIJASTA PLATIŠČA z gumami za zastavo 101, 4 kose, ugodno prodam. Lomanoše 46/A, p; Gornja Radgona. M-3293 avta'kleparstvo a vti/ličarstvo ravnal nu miza-komora zaščita vozil-vlefna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona. Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja m glavnega urednika). Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232.21-064 m 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo l.lOO.OOdin. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176— Cena posamezne številke 13.00din. Tiska ČGP Večer Maribor—• Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. OPEL KADET 1,2 S, nov, rdeče barve, prodam. Pokličite popoldne: 062 304-076. M-3296 ZASTAVO 101 L, letnik 1977, prodam. Zoli Kerčmar, Crenšovci 80/A. M-3299 FORD AVTOMATIK, generalno popravljen, letnik 1971, prodam. Ogled po 15. uri: Melinci 140. M-3300 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Črnci 23. M-3301 FIAT 850, po delih, prodam. Štefan Jošar, Rakičan, Lendavska 13. M-3302 URSUS 360 ali URSUS 335 — po izbiri — in kosilnice Bertolini z diesel motorjem, vse v dobrem stanju, prodam. Janez Laci, Kobilje 47, p. Dobrovnik. M-3303 126 P, letnik 1982, prodam. Grad 20. M-3304 IMV KOMBI DIESEL PRODAM. Naslov v upravi lista. M-3306 ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Grad 190. M-3307 BARVNI TELEVIZOR GORENJE PRODAM. Murska Sobota, Generala Maistra 4. M-3308 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Naselje 14. divizije 54. M-3309 BOROVA DRVA (10 kub. metrov) prodam. Križevci 213 v Prekmurju. M-3310 TRAKTOR VARŠALOVSKI, 20 KS, prodam. Marija Zitek, Rakičan, Kotna 12. M-3311 DVE BREJI KRAVI, stari tri leta, LADO, prevoženih 85.000 km, in PZ 125 prodam. Alojz Sakovič, Pertoča97. M-3314 MEŠANA DRVA, žagana, prodam. Šalamenci. 59, p. Puconci. M-3315 PARCELO , V IVANOVCIH, 10 arov, primerno za počitniško hišico ali nov nasad vinograda, na lepi legi, prodam. Informacije: Danilo Hari, odvetnik, Murska Sobota. M-33I6 ZASTAVO 750, registrirano do marca 1984, starejši letnik, prodam. Dokležovje 24. M-3317 ELEKTRIČNO KITARO GIBSON SG PRODAM. Milan Benkič, Bodonci 92. M-3318 MLADO KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. Nedelica 123. M-3319 TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, star deset mesecev, prodam. Žekš. Oktobrske revolucije 3, Murska Sobota, telefon 22-370 — po 17. uri. M-3320 ZASTAVO 1300 PRODAM. Borejci 25, p. Tišina. M-3322 POHIŠTVO ZA SPALNICO ip kuhinjsko mizo prodam. Donko, Murska Sobota, Titova 16. M-3323 GROZDJE Gurka, izabela) prodam. , Sovjak 118, p. Videm ob Ščavnici. M-3325 FIAT 850 SPORT, obnovljen, prodam. Telefon 81-177 — dopoldne. In-447 ZASTAVO 750 DE LUX, prevoženih 60.000 km, dobro ohranjen, prodam. Krapješt. 1. In-446 KOMBAJN ZA KORUZO s tri-rednim adapterjem prodam. Vegi, Radmožanci 86. Le-336 PEC ZA CENTRALNO KURJAVO, 25.000 kalorij, in radiatorje LABIN, prodam. Telefon po 16. uri: 74-384. M-3326 GROZDJE Z BRAJD, sorte ARAMON IN JURKA, prodam. Ivan Kous, Petanjci 103. M-3328 KOMBINIRANI OTROŠKI VOZIČEK (globoki in športni) ter opremljeno košarico za dojenčka prodam. Puconci 4, telefon 72-505. M-3329 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Petanjci 22. M-3330 ORGLE FARFISA in pevsko ozvočenje GITAKORD, 100 S, prodam. Jože Farkaš, Trnje 39. M-3331 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Puževci 43, p. Bodonci. M-3334 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 15 mesecev, z rodovnikom, prodam. Zgornji Moravci 115/A. M-3335 MALE PUJSKE (od 15 do 20 kg) prodam. Krajna 36, p. Tišina. M-3336 TELEVIZOR, črno-beli, obešalnik z ogledalom in kuhinjsko mizo, prodam. Šoštarec, St. Rozmana 15, Murska Sobota. M-3337 OPEL „A” MANTA, letnik 1972, registriran, v voznem stanju, z dodatno opremo, prodam. Tropovci 22/A. M-3338 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, 3,5 ha obdelovalne zemlje z živino in mehanizacijo, v bližini Maribora prodam. Škof, Nebova 3, Malečnik. M-3339 BREJO KRAVO, po izbiri, prodam. Gornji Petrovci 60. M-3342 KORUZO Z NJIVE in brejo svinjo prodam. Dolnja Bistrica 37. M-3343 PEUGEOT 505 GR, junij 1982, prevoženih 29.000 km, prodam. Veščica 4/E, telefon (069) 23-507, v večernih urah: 21-052. M-3344 MALE PUJSKE IN GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Gradišče 45, p. Tišina. M-3345 KORUZO z 20-arske parcele prodam. Trstenjakova 38. M-3348 ENOOSNO TROSILKO TEHNO-STROJ, novo, prodam. Marija Rihtarič, Ihova 32, p. Benedikt. M-3349 OSEBNI AVTO ŠKODA 120 L, letnik 1978, na prodaj. Ogled možen po 16. uri. Rakičan, Cvetkova ulica 16, telefon 23-587. M-3351 OSEBNI AVTO LADA 1200 naprodaj. ogled možen v Rakičanu, Štefana Kovača 4, telefon 23-379, dopoldne posestvo KG Rakičan, telefon 23-174. M-3351a KRAVO, staro sedem let, osem mesecev brejo, kontrola A, dobra mlekarica, prodam. Ivanci 32. M-3352 FIAT 132, 2000 ccm, letnik 1980, prodam.- Informacije: Ivana Regenta 14. M-3353 GROZDJE (laški rizling, šipon, šmarnica) prodam. Bokrači 1. M-3354 BELO GROZDJE IZ VINOGRADA NA VANECl PRODAM. Pinter, Nemčavci 34. M- GROZDJE RAZLIČNIH SORT PRODAM. Andrejci 7. M-3358 LUPILEC ZA KORUZO NA KARDAN PRODAM. Velika Polana 42. M-3360 GROZDJE (JURKA), klubsko mizo (108 x 65 cm), steklo 4 mm, 172 x 65 cm, in električni štedilnik prodam. Klepec, Tomšičeva 12. M-3362 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 1, in hladilnik 801, prodam. Kučan, Staneta Rozmana 15/11. M-3363 FORD CAPRI, dobro ohranjen, ugodno prodam. Kobilje 123. M-3364 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 30. M-3365 GROZDJE (klinton in šmarnica) prodam. Tišinska 27, Murska Sobota. M-3366 GR OZD JE (šmarnica) iz vinograda prodam. Mekicar, Andrejci 34. M-3367 CITROEN GS 1,3 SUPER, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije po telefonu (069) 21-838. M-3368 FOTOAPARAT CARENA, zrcal-no-refleksni, teleobjektiv 135 mm, in filmsko kamero super 8 YA-SIKA prodam. Franc Vučina, Zorana Velnarja 3, Murska Sobota. M-3369 ŠKODA 120 LS NAPRODAJ. Vučak, Beznovci 49, p. Bodonci. M-3370 MLADICA — nemško ovčarko, rodovniških staršev, staro štiri mesece, ugodno prodam. Lukač, Kroška ulica 79, Murska Sobota. M-3372 DVOSEDEŽNI MOPED, dobrem stanju, prodam. Telefon 22-723. M-3375 MEŠANI GOZD V ŠALAMEN-C1H, 40 arov, prodam. Informacije po telefonu 74-125, med 19. in 20. uro. M-3376 HRASTOVO KAD, 6001, prodam. Informacije: Novak, Razkrižje 41. M-3377 LES ZA OSTREŠJE, večje širine, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-3378 FIAT 125 prodam. Naslov v upravi lista, telefon 71-003. M-3379 VIDEO REKORDER, tip GRUNDIG, malo rabljen, prodam. Naslov v upravi lista. M-3380 RDEČE VINO, traktorske pluge, pralni stroj, 14-programski, in R-4, nevozen, prodam. Janez Bratuša, Negova 74. M-3381 GROZDJE Z BRAJD PRODAM. Vrazova 17. M-3382 ŠKODA 100 in PRINC 1200 — po delih ali v celoti — prodam. Bračko, Ljutomerska 13, Gornja Radgona M-3383 TAM 6500 K, vlačilec, 10 t, letnik 1975, motor 1980, registriran do marca 1984, prodam. Cena 420.000. Informacije po telefonu (069) 72-517 — popoldne. M-3384 LADO 1300 S, staro šest mesecev, prevoženih 6.000 km, prodam. Drago Pentek, Prosečka vas 2. M-3385 ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do konca decembra 1983, prodamo. Mladinskih delovnih Brigad 15, telefon 21-572. M-3387 MALE PUJSKE PRODAM. Nemčavci 35/A. M-3390 GROZDJE (1500 kg) prodam. Partizanska 42, Murska Sobota, telefon 22-002. M-3392 RENAULT 4 TLS, 1977, prodam. Ivan Gerenčer, Matija Gubca 8/A. Informacije dopoldne po telefonu 21-755, popoldne 23-651.M-MM LEPO HIŠO V BLIŽINI MURSKE SOBOTE (v bližini trgovina in avtobusna postaja), na zelo lepem in mirnem kraju, z velikim vrtom prodam ali zamenjam za starejšo z doplačilom. Naslov na upravi lista. M-OP ENOREDNI OBIRALEC ZA KORUZO SIP, star dve leti, dobro ohranjen, prodam. Avgust Borko, Stanetinec 50, p. Štrigova. Le-452 KOMPLETNA OKNA, dobro ohranjena, ugodno prodam. Feliks Jureš Bunčani 5, p. Veržej. M-3399 ENOREDNI KOMBAJN SIP ZA KORUZO PRODAM. Milan Ki-kec, Cankarjeva 7, p. Ljutomer. In-451 GOLF, letnik 1978, prevoženih 63.000 km, z dodatno opremo, prodam. Soke, Gornja Bistrica. M-3400 kupim TROSI LEC HLEVSKEGA GNOJA KUPIM. Alojz Žekš, Kovačevci 4, p. Grad. M-3313 STAREJŠO HIŠO Z VRTOM V MURSKI SOBOTI KUPIM. Ponudbe na upravo lista. M-3324 MLADO KRAVO, brejo nad pet mesecev, kupim. Polana 20, p. Puconci. M-3355 PREDNJA BLATNIKA ZA GQLF J, letnik 1977, kupim. Plačilo po dogovoru. Ponudbe: Pivar, Rakičan, Lendavska 1 — pri kmetijski šoli. M-EP TRAKTOR TOMO VINKOVlC, 30 KS, z jermenico, plugom in brano ter priloženimi dokumenti in navedbo cene, starega do pet let, kupim. Ivan Rajh, Spodnja Ščavnica 24, 69250 G, Radgona. M-339I sobe SOBO V MURSKI SOBOTI oddam starejši ženski. Cankarjeva 53, Murska Sobota. M-3373 ZAHVALA . sestra Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila in teta Lina Flisar iz Borejec moč, Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam soču5^ go pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji poklonili vence in vali z nami in nam izrekli sožalje. Benčec1123 ™ Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in tov. slovilne besede. Borejci, M. Sobota, Francija, 28. 8. 1983 Žalujoči: VSI NJENI Kako srce nam stiska obroč izgube, praznine in bolesti, ,. ■ kako vsak dan bolj sami smo brez V SPOMIN tjia 9. septembra mineva deset let, odkar nas je zap Sarika Flisar trgovska poslovodkinja iz Murske Sobote Žalujoči: brat Karel z d nižino iz Nemčije in sestra Irma Boleč in nepozaben je spomin nate in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi ^prej0 in mnogo preranega spanca te ne obudi nihče več, ne naša bol ne klic naših src, ki da te ni več med nami. VESTNIK, 8- Odličja Svobodi tudi letos ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLO VENUE letos podelila prizadevnim kulturnim delavcem, skupiaam. a in organizacijam tradicionalna priznanja odličja ,.Svobou nadpoprečne uspehe pri kulturno političnem in organizaoj* delovanju na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti.i Razpis je objavljen v zadnji 57. številki Kulturnega ki ga lahko zainteresirani dobijo v kulturnih društvih in na 00“ Zvezah kulturnih organizacij. - spod- Odličja se predvsem podeljujejo za vidne dosežke P" bujanju i;: organiziranju kulturnega življenja, zlasti deW mladine, za uvajanje sodobnih oblik, raziskovanje kulturna1 izobraževanje, načrtovanje, obveščanje, širjenje kulturne W negovanje kulturnih tradicij NOB. Kandidate lahko predlag občinskih ZKO, krajevne skupnosti, šole, delovne 01^“^ $ združenja, samoupravne interesne skupnosti, družbeno kulturne delovne organizacije in druge organizacije, ki se tudi s kulturno dejavnostjo, ki delujejo v vsem slovenskem * ^prostoru in sorodne organizacije zunaj SR Slovenije. _ STANISLA VU GRAHU iz Koro-vec, ki je na odsluženju vojaškega roka v Kraljevu, želijo dobro počutje v vojaški suknji, veliko dobrih prijateljev, predvsem pa zdravja — oče, mama, sestra Darinka in stari oče. SLA VKU ŽIŽKU iz Nedelice, ki je na odsluženju vojaškega roka v Mostarju, želijo ob praznovanju 19. rojstnega dne vse naj lepše, veliko srečnih in zadovoljnih dni v novem okolju, po odsluženju pa srečno vrnitev v domači kraj — oče, mama, brat Jože ter sestri Marija in Anica z družinami. GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščeva. Ponudbe po telefonu 82-534. M-3374 zaposlitve V redno delovno razmerje sprejmem KV pletiljo in KV šiviljo z enoletno prakso. Samsko stanovanje preskrbljeno. Korbež, Kranj, Oprešnikova 10, telefon 064 26-408. M-3350 DVA KV MIZARJA zaposlim takoj za nedoločen čas. Oglasite se po telefonu 22-497 ali 23-010. M-3257 KV PEKA ZAPOSLIM. Kuzmič, pekarna Beltinci. M-3361 MLADO DEKLE za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu zaposlim za nedoločen čas. Janez Ple-ško, Rožna dolina, Cesta 4, št. 36, 61000' Ljubljana, telefon 061 263-052. M-3393 FRIZERSKO POMOČNICO ZAPOSLIM. Ljubica Kobiencer, Kopitarjeva 6, Murska Sobota. M-3394 MILANU MEKlSU iz Gedinec, h služi vojaški rok v Skopju. °° praznovanju 19. rojstnega W iskreno čestitata ter želita v novetk okolju vse najlepše — 1 mama. razno NAJDENO JE MOSKu -NO KOLO ROG, rdeče barre Lastnik ga lahko dobi v Murski s°-boti, Talanjeva 9. M-3290 OBVEŠČAM stranke, da bo kozmetični in pedikerski salon oz Lendavski ulici 8 v Murski Sobot' °d L oktobra ob petkih zaprt. M-3312 „ STAREJŠO KMEČKO HIŠO ’ SULINCIH dobita brezplačno stanovanje in oskrbo skromna za konca. Informacije: Jošar, Go^ Petrovci 35 ali po telefonu M-3327 DELAM DEM1T FASADE in polagam keramične ploščice. Sto) Mitrovič, Staneta Rozmana 19, Sobota. M-3371 VOZNIKI! , OPTIKA — podvozje za vseo^ ne avtomobile. S točno nastavitvi) dosežemo manjšo enostrans^ obrabo GUM, manjšo GORIVA, VARNO Vsak dan do 16. ure. Franc ter, avtomehanik, A- Trsten) 17, Ljutomer, ln-449 PREKLIC! .0„ Obveščam javnost, da sin N Pozderec iz Melinec 170 ni up čen prodajati imetja — Pr in nepremičnin. Lastnik Ivan derec, Melinci 170. M-3386 g HVALNE RDEČE PLOSCt SLEMENJAK1 zamenjam za tr ne bele ali 8-valne bele. Gram^ 62, p. Tišina. M-3388 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. STRAN 22 Prazen je ostal naš dom, še večja pa je praznina v naših srcih. ZAHVALA V 63. letu starosti,nas je po težki bolezni zapustila žena in sorodnica Gizela Kučan iz Panovec oleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, ji poklonili vence in Je ter sočustvovali z nami. Prisrčna zahvala duhovniku F. Kodilu za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Karel in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 21. letu nas je tragično, brez slovesa, zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Janez Slavic iz Dokležovja Kruta usoda ni prizanesla tvoji mladosti. Deroča reka Mura te je pogoltnila in odnesla v neznano. Kljub trimesečnemu iskanju te nismo našli. Prisrčna hvala gasilcem iz Dokležovja, Ižakovec in Murske Sobote, ki so večkrat preiskali reko Muro. Hvala tudi vsem ostalim, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: mama, oče, sestre Žalika z družino, Olga in Gabika, brat Marko, ostalo sorodstvo in vsi, ki smo te imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marija Sapač iz Borejec hkem°«e^ 'Z®up'se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako ve-hvalii • eV1'u sPremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Za-duhovnj^0 Se VSem zdravnikom kirurškega oddelka za skrb v času zdravljenja. Prisrčna hvala g. Pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! ^“či. sin Evgen z ženo Karolino, vnuka Evgen z Vido in Stefan ter ostalo sorodstvo Niti rekel nisi zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena smrt te vzela je a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Evgena Temlina iz Puževec na Pomoč 0 Vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili fovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ISkrena hvaia ^ala članom KO ZKS Brezovci, posebno tov. Filipiču za organizacijo pogreba, tov. Geren- žalujoči: žena Vilma, hčerke Ida, Erika, Šarika in Nada z družinami tudi n a čerju za poslovilne besede in Vargovi za recitacijo. re stavniku KS Francu Železnu, predstavniku gasilcev Cirilu Gabru in vsem gasilskim društvom. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno-zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in pradedek Karel Kous iz Adrijanec 32 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA 22. avgusta nas je v 71. letu za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče Janez Lačen iz Murske Sobote Matija Gubca 17 Odkar te ni, je naše življenje grenko in pusto. Tvoja smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. Ne moremo verjeti, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Hvala vsem sosedom in prijateljem ter zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma M. Sobota, vsem DO, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili vence in cvetje. Prisrčna zahvala tudi čč. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: VSI TVOJI ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustil dragi oče, stari oče, sin in brat Geza Nemeth iz Čikečke vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS tov. Molnarju za tople besede ob slovesu in domačim gasilcem. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Cikečka vas, 27. avgusta 1983 Žalujoči: hčerka Elza z možem Stefanom, vnuk Robert, sestri Šarolta in Hermina ter brat Jožef z družinami in ostalo sorodstvo * ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 86. letu za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica Irena Šiftar rt'lkem ŠteXValjUjemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako vil a Po8rebni PosPremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovm-ne besede p P^cem za odpete pesmi in predstavniku KS Zdravku Horvatu za ganljive poslo-bi?°Se^na ^vala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nese-n° P°moČ v času njegove težke bolezni in domačemu gasilskemu društvu. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pospremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Jožetu Antoniču in dr. Ferencu Boharju za zdravniško pomoč ter duhovniku za pogrebni obred. » . Vsem še enkrat — iskrena zahvala! S'donya, hčerka Emilija, vnukinja Lidija z možem Lacijem in sinčkom Darjanom, nevesta Hermina in sestra Ana z družinama ter ostalo sorodstvo * J ®*»», Wiorfo obeljeni Se isti teden, sorejemamo de 3'u'eNaročmlii Vestnika imajo pri objavi malih oglasov m zahval 20-odstotni popust. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Lendava, M. Sobota, Zagreb, Ljubljana, Trenton USA, 27. 8. 1983 Žalujoči: otroci in svakinje z družinami STRAN 23 v besedi in sliki iz naših krajev PRLEŠKA BRATEV USPELA Kljub temu da bodo v ljutomersKO-ormoških goricah začeli s trgatvijo zgodnjih sort grozdja okrog 15. septembra, pozne sorte grozdja pa bodo trgali po 1. oktobru, je ljutomersko društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov že pripravilo tako imenovano ,,Prleško bratvo”, deseto po vrsti, ki je osrednja turističnu prireditev v tej občini. Bila je v nedeljo in je dokaj uspela. Pri ljutomerski kleti se je namreč zbrala množica ljudi, ki je spremljala bogat program. Obiskovalci so videli prikaz vinogradniških običajev, prisluhnili so Ljutomerskemu oktetu, pihalnemu orkestru KUD Ivan Kavčič, Tambu-raškemu orkestru Ljutomer, , .vinskim” pesmim Manka Golarja in ne nazadnje ansamblu Slak in povezovalcu programa Mitu Trefaltu. To pa še zdaleč ni vse! Lendavska „trgatev” bo 17. septembra Turistično-gostinska prireditev Lendavska trgatev 83 bo 17. septembra, so sklenili na skupni seji novega turističnega društva Lendava in predstavnikov lendavskih gostincev. Ta turistično-gostinska prireditev bo tokrat že petič, vsako leto pa dobiva nove razsežnosti. Letos bo na prireditvi sodelovalo več folklornih skupin, med njimi ansambel iz Kiška-niže na Madžarskem, folklorna skupina iz Goričanov in Varaždina ter domači pevci in godci. Glavni organizator prireditve bo tudi tokrat Golfturist TOZD Gostinstvo Lendava, prvič pa bodo sodelovali pri pripravah tudi člani turističnega društva. Organizator bo pripravil tudi prikaz vinogradniških šeg in običajev, posebej zanimiva pa bo razstava vinogradniških potrebščin, ki jih bo moč tudi kupiti. Gostinci, tako kot vsako leto doslej pripravljajo povorko, osrednja prireditev pa bo v ter- Malo smo že pozabili na lansko „filmsko poletje” v Soboti in njeni okolici — v Filovcih, Nedelici, pri rotundi v Selu in še kje. Prvotna napoved, da bomo s filmom iz tega projekta (STRICI SO MI POVEDALI) Slovenci predstavljeni na festivalu v Puli, se je zdrobila pod kolesjem časa. Avtor in režiser filma France Štiglic je bil v uradni žiriji, zato tudi, če bi bil film dokončan, ne bi mogel v konkurenco, ali pa Štiglic ne bi bil v žiriji. Novosti iz Vibinih ateljejev govjrjjo, da prav ta čas snemajo (zdaj pa resnično zadnje) nekatere sekvence, ki pomenijo dokončevanje projekta. Potrebni DAN SODSTVA so seveda še tonska obdelava in miljjon drobnih del, vendar bo najbrž tako, da bo premiera filma v Celju novembra, ko bo tam teden domačega filma, nadaljevanko pa bi naj televizija začela predvajati šele prihodnje leto. Kaj bo Pomurje dobilo od velikega ,,gostiivanja” (razumi predstavitve novega filma)? Gotovo, da je moralna obveza filmarjev predstavitev (morda praizvedba) v Polani, vendar pokrajina ob Muri zasluži še kaj več. Upajmo, da je kdo, ki tudi o teh stvareh razmišlja, načrtuje. Foto: M. Kranjec J. Š. Priznanja sodnikoma malnem kopališču v Petišovcih. Jani D. POLAGANJE TELEFONSKEGA KABLA — Skupina vojakov te dni polaga telefonski kabel na relaciji Murska Sobota — Radenci. To delo vojaki opravljajo v dogovoru s PTT podjetjem v Murski Soboti. Foto: Feri Maučec Gasilci INA-Nafte med najboljšimi V Sloveniji je le malo industrijskih gasilskih enot, med redkimi pa je enota INA-Nafte Lendava, ki sodi med največje. Enota poklicnih gasilcev šteje 29 članov, opremljena pa je z najsodobnejšo opremo za gašenje vseh vrst požarov. Gasilci INA-Nafte razen tega da budno pazijo na požarno varnost v delovni organizaciji vedno priskočijo na pomoč tudi drugim. Pred kratkim so pomagali tudi pri gašenju velikega požara v Kobilju. Nenehna budnost gasilcev preprečuje nesreče, in če pomislimo, do kakšne bi lahko prišlo na tako občutljivem območju, kot je petrokemični kompleks v INA-Nafti, je razumljivo, da veliko časa namenjajo izobraževanju, ne le lastnemu, temveč vseh članov delovnega kolektiva. V delovni organizaciji so tik po vojni že imeli poklicno gasilsko enoto, toda preusmeritev dejavnosti je narekovala, da so enoto ukinili, a so jo na novo ustanovili zaradi petrokemyskih tovarn, ki so jih zgradili v zadnjih letih. Gasilci INA-Nafte so dobitniki številnih priznanj in diplom, udeležujejo pa se vseh tekmovanj in proslav tako doma kot v M. Jerše drugih krajih. Jani D. Dobro je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Poleg priznanih ljutomerskih vin so bile na voljo tudi domače specialitete, od katerih so še najbolj ,,šli v promet” krapci in kvasenice. Mnogim ni bilo težko odšteti 250 oziroma 200 dinarjev. Ni čudno, da so zmanjkali in so sladokusci morali nekoliko počakati na novo ,,pošiljko”. Pretirane pa niso bile tudi druge cene: meso iz tiinke 140, kotlet 160 dinarjev .. . Glede na to, da so vino stregli takorekoč iz kleti, pa se zdi, da je bila cena 170 dinarjev za liter nekoliko previsoka. Prleška bratva je uspela. Upajmo, da bo tako tudi s pravo bratvo v goricah. Letos bo, kot so nam povedali v tozdu Ljutomerčana, pridelek količinsko nekoliko slabši od lanskega, bo pa zato kvalitet- nejši. Š. Sobočan gostu vanj e Strici” se pripravljajo na t: jjt... „ Od L do 4. septembra je bila v Mariboru mladinska poletna politična šola, na kateri je sodelovalo okrog 400 mladih iz vse Slovenije. Udeležilo se je je tudi okrog 20 mladih iz Pomurja; po štirje iz lendavske, ljutomerske, radgonske in soboške občine ter predstavniki OK ZSMS. O sedanjem položaju v Jugoslaviji jim je prvi dan govoril član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, drugi dan pa so mladi najprej delali v skupinah, nato so se o frontnosti mladinske organizacije pogovarjali s predsednikom zvezne konference ZSMJ Draganom Iličem, zvečer pa so pripravili še okroglo mizo o alternativnih gibanjih med mladimi v svetu. V soboto so se udeleženci pogovarjali o projektu Slovenije 2000, ekonomskem in tehnološkem razvoju doma in v svetu ter o brezposelnosti in novih oblikah zaposlovanja. Mladinsko w poletno politično šolo pa so končali v nedeljo s plenarnim zasedanjem, na katerem je bil govor o letošnjih mladinskih delovnih akcijah. Pravosodni delavci Pomurja so 3. september — dan sodstva — proslavili delavno, zavedajoč se, da so sodišča bila in tudi v prihodnje ostajajo eden izmed pomembnih činiteljev družbene 'stabilnosti. Prav zaradi tega si še prav posebej prizadevajo, da bi dosledno uveljavili naloge s področja preobrazbe sodstva, zlasti pa skrajšanje trajanja sodnih postopkov, čim hitrejše reagiranje na vse oblike spodkopavanja stabilizacijskih prizadevanj itd. Ob dnevu sodstva je Slovensko sodniško društvo podelilo sodnici Rozaliji Nemec-Siftarin sodniku Antonu Mehlctu častno priznanje za dolgoletno opravljanje sodne funkcije. s.s. Biti lovec, to pomeni, da moraš imeti precej srčne kulture, odnosa do narave in do vsega kar se v njej giblje. Tako pravi tudi Franc Marič iz Gradišča pri Murski Soboti, ki se je v zeleno bratovščino vključil že pred dvajsetimi leti. Sam priznava, da nerad pritisne na petelina. Dve desetletji sta minili od takrat, ko se je sam in s pomočjo drugih lotil prepariranja. Čudovito zbirko ima, marsikateri primerek pa je dal drugam. Najprej je nagačil sovo, tega se prav dobro spominja, v svojih rokah je imel vse od metuljev, ptic, kač, divjadi, le medveda še ni nagačil. V vseh primerih mu je uspelo, zato, čeprav je upokojen, svojega konjička ni zanemaril. Posebno pozornost vzbuja štorklja, ki jo je v minulem mesecu pripravil za lesen podstavek. Kot dober poznavalec pravi, da je stara 30 let, našli pa so jo lovci tretjega avgusta po neurj”, zapleteno med električne žice v Biserjanah. Foto: Janko Stolnik Kljub temu, da se je šolsko leto že začelo, nekateri še vedno najdejo čas, da v teh, še več ali manj, toplih dnevih, posedijo ,,pod sedmimi kostanji”. Dekle na naši fotografiji se verjetno ne drži za glavo ob misli, da se je začela šola, ampak zaradi cen raznih alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki mnogim preprečujejo, da bi zahajali v takšne in podobne lokale. -sp- Letos že četrta zastrupitev Člani ribiškega društva Lendava enostavno ne morejo razumeti tega da nekdo nenehno zastruplja potoke in tako uničuje ribji zarod. Letos je Lendava že četrtič zastrupljena in nikoli ni bilo mogoče najti krivca. Za čudo je bil letos tudi zastrupljen potok Črnec, ža katerega velja, daje eden najbolj čistih v Pomurju. Črnec je sicer tudi pod posebnim režimom, kar ni čudno, saj je v neposredni bližini več vodnih zbiralnikov, ki napajajo vodovode. Kljub vsemu je tudi ta potok bil zastrupljen. PREMALO IN V Lendavi ta čas primanjkuje tako premoga kot drv. Na prodajnem mestu smo se pozanimali, kako zadovoljujejo potrebe občanov. Stanje je takšno, da dobijo tedensko le en ali dva vagona premoga, drv pa trenutno nimajo več. Ta količina premoga seveda še zdaleč ne zadošča potrebam, saj je seznam kupcev za premog dokaj dolg in je nanj potrebno čakati precej dolgo. V glavnem pa lahko ugotovi- KAKO kaže v radgon SKI OBČINI TRI OSKRBI S PREMOGOM IN PLINOM? Za zdaj se grejejo z upanje® Poletje se se-h let pa nas izkušnje iz zadnjih«^„0 opozarjajo, da je doVOlj misliti na zimo, a premoga, P11"®’ -h gospo olja? V preudarnih^ dinjstvih so za kurjava mog ne bo P°«nul potrebno za ton? ■ čez d° dava zag da p« s“’r“' pre®08 dobilo P gospod,f1-i