(KMMIMoMEHGLAS Leto XLIII - št. 63 - CENA 6 di Kranj, torek, 14. avgusta 1990 stran 2 Se vedno predraga znižanja stran 3 Mizarstvo so nacionalizirali, stanovanje pa kar odvzeli Dokazi potrjujejo pričevanja Blizu (potolčenih) rekordov - Napoved, da bo letošnji 40. mednarodni Gorenjski Petek odprl ^predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman po številu oziroma ponudb! razsta vljalcev ter pojustih in drugih ugodnostih spet podoben prvim prireditvam po vojni, se je potrd..a ?a pa se Jtokrat ta prireditev morda tudi po obisku približala Jjjjj J«, pa kaže obisk do nedelje zvečer. Prodali so namreč ze prek 30 gg^BS«t da bo ootol->er„P opazovalci in ocenjevalci letošnje jubilejne prireditve dopus J«™^^ «flX čen tudi ta nekdanji rekord. Kar pa zadeva nas-Gorenjsk. glas ugotavljamo da smo^ odločili. Radi se oelašate na našem razstavnem prostoru v hali A. Nagrade pa čakajo srečneže... A. Ž. - Foto: G. Sinik Milijon turistov Če smo še pred parimi tedni, po prvih podukih iz naših letoviških krajev ugibali kakšna bo letošnja turistična sezona, je te dni že moč zapisati kaj bolj oprijemljivega. Predvsem pa se končno lahko pohvalimo, da je na naši obali prvič letos več kot milijon turistov. Prav tako polni so hoteli na Gorenjskem, saj na primer na Bledu in Bohinju konec tedna ni bilo moč najti prazne hotelske sobe. Žal pa je bito tako le konec minulega tedna, saj so prejšnji mesec naši turistični delavci večinoma obupani čakali goste, ki jih ni in ni hotelo biti. Spraševali so se po vzrokih in vsi po vrsti za slab obisk krivili svetovno nogometno prvenstvo v sosednji Italiji, odpiranje mej vzhodnoevropskih drŽav, ki so postale zanimive zlasti za naše najmnožičnejše obiskovalce - Nemce, pa našo nestabilnost v politiki in seveda na prvem mestu naše cene. Ne tistih penzion-skih, ki so podobne kot lani in podobne kot cene v drugih turističnih državah, temveč tiste, ki so včasih v naše trgovine pripeljle tudi turiste. Tem namreč nikakor ne gre v glavo, da morajo pri nas za vrček piva, pa tudi za štruco kruha ali čisto navadno zob- no pasto plačati več kot doma in predvsem več kot v sosednjih turističnih deželah. Res je, da smo v evropskem letu turizma uvedli novost, ko lahko tujci pridejo k nam na počitnice le z osebno izkaznico, res je, da smo letos bolj poskrbeli za ureditev naših mejnih prehodov, res je, da se po večini turističnih krajev trudijo z zanimivimi prireditvami in oživljanjem starih običajev... res pa je tudi, da je na naših slabih cestah kljub vrhuncu sezone precej delovnih strojev, da na natakarja v restavracijah moramo čakati tudi po pol ure, da ob slabem vremenu, ko ni možnosti za kopanje ali izlete v naravo, gostje praktično nimajo kaj početi... Turisti iz Italije, kjer so se prejšnji teden začele množične počitnice, so torej končno napolnili večino naših turističnih krajev. Gostinci, kijih poznajo kot bolj zapravljive od drugih gostov, si te dni manejo roke. Polne btagajene bodo zapolnile praznino prejšnjih mesecev in (najbrž) tudi prihodnjih, rezultati turistične sezone pa bodo namesto slabih, le nekaj slabši od pričakovanih. # V. Stanovnik Mednarodni ekološki tabor b0 ^amn'.k, 10' avgust« - Od 25. avgusta do 5. septembra 1990 valV 'n d°mza'ski občini mednarodni ekološki razisko- 'ni tabor pod imenom "Kamniška Bistrica W. Tabor, ki je ral Progrania za prostovoljno delo, prirejajo člani ZSMS - Libe-e stranke in občinskega odbora Zelenih Slovenije iz Domžal. Cev ekološkem taboru bo sodelovalo 15 mladih prostovoljki ^ed njimi približno pol iz tujine. Med desetdnevnim delom ra °, raz'skovalci, ki se jim bodo pridružili tudi strokovnjaki iz j. 'n ustanov, pregledali doslej zbrane podatke o onesnaženosti CevnJn,^e Bistrice in obenem dopolnjevali kataster onesnaževal-jvD|- e, reK^ te.r nJenih pritokov. Med drugim bodo preučili tudi PlOst 'JsK'n sredstev, uporabljenih v kmetijstvu, na onesnaženj v°de. Pripravili bodo tudi skupno čiščenje bregov Kamniške 4a r,Ce z domačini, kar naj bi pripomoglo k ekološkemu osveš-nJ" okoliškega prebivalstva. • S. S. ZANESLJIVOST, TRADICIJA, ZABAVA 40. GORENJSKI SEJEM KRANJ, 10.-19.8. kmetijska mehanizacija • tuji avtomobili ^okapotrošnja • vse za dom večerni zabavni program s plesom Enodnevni zaslužek za solidarnost Oživljanje ohcetnih običajev Z ohcetno pojedino se je v nedeljo končala zadnja od prireditev ob letošnji Blejski kmečki ohceti. Ohcet se je s predstavitvijo para začela že prejšno nedeljo, se z oživljanji starih kmečkih običajev nadaljevala ves teden in končala s poroko, ki so jo letos prvič pripravili tudi v cerkvi. Turistično društvo je s pomočjo številnih drugih društev in krajanov prireditev odlično organiziralo, ogledali pa so si jo tudi številni tuji gostje, ki so te dni napolnili blejske hotele. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Tisti, ki so te dni že dobili plače, so prav gotovo opazili, da so julijske ovojnice tanjše od prejšnjih, saj so enodnevni zaslužek namenili takoimeno-vanemu solidarnostnemu prispevku. Prav tako so bili ob del pokojnine tudi upokojenci. V nekaterih podjetjih pa so že v prejšnjih mesecih delali takoi-menovano "solidarnostno " soboto. Zaposleni in upokojenci v Jugoslaviji namreč že petnajsto leto dajemo enodnevni julijski zaslužek za solidarnost. Tako zbrana sredstva se nato namenijo za pomoč ob elementarnih nesrečah in naravnih katastrofah. Seveda pa se mnogi delavci te dni sprašujejo ali denar zbran na tak, v resnici neprostovoljen način, resnično morajo dati od svojih plač in ga v te namene ne bi mogli zbrati kako drugače. Moteče pri tem je tudi dejstvo, da tisti, ki dajemo denar od plače ne vemo kako je porabljen, predpis oblasti o nujnem poplačilu solidarnostnega prispevka pa je v bistvu le obdavčenje naših plač. • V. S. »Po ulicah Radovljice«, je naslov kolesarske dirke, ki je bila v nedeljo v Radovljici. Organiziral jo je kolesarski klub Bled, sodelovali pa so kolesarji iz Italije, Avstrije in Slovenije. — Foto: G. Šinik • Prosimo, da kupone odrežete že doma • plovno prireditveni center 9°renjski sejem kranj,p.o. Kupon *8 10 % popusta pri nakupu 1 vstopnice Prosimo, da kupone odrežete že doma • Prosimo, da kupone odrežete KUPON za sode,ovanie v nagradnem ->& ekatna KUPON 10 % popusta pri nakupu nad 400,00i din žrebanju Upoštevali bomo vse kupone, ki jih boste ob dokazilu o plačani naročnini za 3. četrtletje (potrjena položnica, izpisek iz Tfi, ipd) do 19. 8. 1990 do 19. ure ure oddali na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu NAROČILNICA Podpisani................................................................................................................. stanujoč .-...t.............................................................................................................. pošt. št..............................pošta............................................................................ naročam Gorenjski glas na gornji naslov napreklicno najmanj do 1. 7. 1991. Datum.........................................................................................................Podpis ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Za razprodaje ni velikega zanimanja Vojna in mir Bliskoviti napad, v katerem je Irak zavzel sosednji Kuvajt, je šolski primer za ilustracijo trditve, da ni vojna nič drugega kot nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. Avtor te znamenite misli, pruski general in vojni teoretik Kari von Clausewitz (1780 -1831), udeleženec bitk pri Borodinu in Waterlooju, je ze v svojem času sprevidel, da ni vojna nič posebnega - je te del celote polit h čnih odnosov. Država se ji mora zato posvetiti v celoti in ne le z armado. Neposredni cilj vojne je uničenje nasprotnikove vojaške moči ter zrušenje njegovega političnega režima in ne pobijanje njegovega prebivalstva. Nasprotno: končni cilj vojne je mir. Zrna-, ga se ne doseže z manevriranjem in obleganji; glavni udarec je treba izvršiti s koncentracijo vseh razpoložljivih sil na odločilnem mestu v odločilnem trenutku. Tako je veliki teoretik anticipiral doktrino Blitzkriega (bliskovite vojne), katero so njegovi nemški učenci kasneje večkrat praktično demonstrirali na svojih sosedih. V novejšem času so to umenlnost izkazovali Izraelci na Arabcih in zdaj si jo še ti med seboj. Iračani so torej vzorni posnemovalci svojih znamenitih vzornikov. Z vojno bi radi dosegli svoje gospodarske in politične cilje: osvojitev kuvajtskega denarnega in naftnega bogastva, s katerim bi poplačali velikanske dolgove in omogočili ponovni razvoj v dolgoletni vojni izčrpane države, ki bi tako postala gospodarica političnega položaja v Zalivu in še širšem arabskem (islamskem) zaledju. V tej nameri pa so že zadeli na veliko večje ovire kot je bil bogati, a mali Kuvajt: na vzhodu leži veliki, prav tako izčrpani sosed Iran, na severu Turčija, kije že zaprla največji iraški naftovod, potekajoč po njenem ozemlju, na zahodu je Iraku nenaklonjena Sirija, hrbet mu zdaj obrača tudi Jordanija, predvsem pa ga moti na jugt{ in za kuvajtskimi mejami ležeča prostrana naftna velikanka Saudova Arabija, za katero stoji vojaška moč ZDA in njihove bojne ladje, ki kontrolirajo naftne poti v Zalivu. Tako se tokrat ni treba spraševati, če bodo odločna resolucija VS OZN. politično posredovanje Arabske lige in obžalujoče moledovanje neuvrščenih sestra sploh kaj zalegle. Zahodne države in njihove zaveznice, glavne odjemalke zalivske nafte, so že sprožile gospodarski bojkot neslutenih razmer, pripravljajo pa tudi učinkovit vojaški odgovor na morebitno nadaljevanje iraške agresije. Irak se je v svojem premetenem računu tokrat uštel. Hotel se je polastiti kuvajtskega premoženja v tujini (medtem že blokirano!), ki je ocenjeno na sto do dvesto milijard dolarjev. Z naropa-nim bi poplača! 70 milijard, dolarjev dolgov Zahodu, SZ in neuvrščenim, 30 milijard, kijih dolguje Kuvajtu in Saudovi Arabiji pa po vojaškem obračunu verjetno že šteje med odpisane... Kriza, katero je iraška agresija povzročila, je sunkovito dvignila dolgo padajočo ceno nafte in Irak si od združenih iraško-kuvajtskih zalog (skoraj četrtina svetovnih) obeta lep zaslužek tudi v prihodnje. V tem računu brez krčmarja je bila upnikom nastavljena mamljiva vaba: Pristani te na novo nastali položaj in poplačani boste! (Velja tudi za Jugoslavijo!) To je izsiljevanje brez primere, katerega uspeh bi pomenil »največji rop v zgodovini«. Načelna politična obsodba teh namer, podkrepljena z učinkovito gospodarsko blokado, je zato pravi odgovor. Vojaška rešitev bi bila (bo) veliko bolj boleča. V pomirjenem svetu nedavno spravljenih velesil povzroča divjanje »malega Hitlerja« (Sadan Husein) nov nemir, ki sicer še ne vodi v tretjo svetovno vojno, grozi pa s totalno vojno v območju Zaliva. Končni cilj vojne je resda mir, toda Clausevvitz je svoje delo pisal v času, ko še ni bila možna niti globalna (ta čas zaradi sprave velesil neverjetna) niti totalna vojna. Ravno to pa lahko povzroči podivjani trak. ki oleg klasičnega poseduje tudi kemično in nemara še kako drugo ubijalsko porožje. Vsi, ki kaj dajo na mir v svetu, morajo zdaj odločno pokazati, da ne trpijo izsiljevalcev in tistih, ki ne spoštujejo novih pravil igre. Če bi krvoločnim naftarsko mohame-danskim teroristom tokrat uspelo, bi jih slejkoprej posnemal še kdo. In če je za spametovalno lekcijo potrebna še ena vojna v Zalivu, potem naj bo - a le zato, da potrdi svetovni mir. Miha Naglic Planinski tabor v dolini Završnice Žirovnica - Planinsko društvo iz Litije in sicer njegov Mladinski odsek, je v drugi polovici julija že desetič organiziral Mladinski tabor. Vseh deset let ga uspešno vodi in razvija Anica Mohar-Čača. Njegova priljubljenost in dobra organiziranost se odraža tudi v številu udeležencev, saj je naraslo od 25 do 85 v letošnjem letu. Lokacija Tabora je bila na Jezercih pod Smokuško planino. Izbor lokacije je bil odkritje tudi za domačine, saj nihče ni pričakoval, da bomo šli v tako globoki in divji del doline. Za lokacijo smo se ugodno pogovorili z Gozdnim gospodarstvom in Pašno skupnostjo. Da smo lahko vse funkcije Tabora organizirali (kuhinja, igrišča, nega, odpadki, počivanje), smo v enodnevni udarniški akciji teren očistili in pripravili. S prehrano smo se oskrbovali po vaseh od Breznice, Sela, do trgovin v Žirovnici. Zaradi majhnih kapacitet Tabora, smo program izvedli v dveh izmenah. P. S. »GLAS Ob IS-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug I srebrni) /vi/do Ustanovitelj in izdajatelj ČP Glas, Kranj, tisk CGP Delo Ljubljana, TOZD TČR Ljubljana Predsednici časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za III. trimesečje je 120,00 din Gorenjski glas urej;imoin pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Uopoldina Bogataj Is d odgovornega urednika). Vilma Stanovnik Upori, turizem, poslov ne informacije). Danica Dolenc l/a dom in druJino, zanimivosti, Tržič). Danica Zavrl • Žlebir (sciarna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in l|ud|c komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan l izobraŽevanje, iz iolskih klopi, kronika. Skofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sede j(razvedrilo, Jesenice), Sfajaa Saje Idi užbene organizacije ekologija), Joie KoSnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak i gospodarstvo). Gorazd fiinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Ivo Sekne in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadcja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500403.31999 telefoni: direktor in glasni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega daska po pristojnem mnenju 421-1/72. Še vedno predraga znižanja Konec prejšnjega in v začetku tega meseca so se po večini naših trgovin začela posezonska znižanja. Kot te dni ugotavljajo trgovci pa za nakupe kljub temu ni bistveno večjega zanimanja. Morda bo boljše po izplačilnih dnevih. Kranj, 9. avgusta - Ko smo konec prejšnjega tedna hodili po kranjskih trgovinah smo skoraj povsod opazili napise o znižanjih. Večina do 40 odstotnih, tudi do 50 odstotnih. Mesec avgust je pač čas razprodaj in trgovci želijo prodati kar jim je ostalo letne konfekcije. Kljub temu, da je izbira v večini trgovin še precejšnja, pa je kupcev bolj malo. Malo so krivi dopusti, bolj prazne denarnice, najbolj pa gotovo cene, ki so kljub znižanjem še vedno visoke. " Pri nas je 20 do 40 odstoten popust na vse izdelke, ki so v trgovini, ni pomembno ali je izdelek letni ali zimski. Poleg tega imamo ugodne kreditne pogoje na primer kredit na tri mesece brez pologa in brez obresti, na štiri mesece brez pologa in štiri odstotne obresti... Lahko pa rečem, da razprodaja letos ni nič podobna nekdanjim razprodajam. Predvsem ni toliko ljudi, toliko obiska. Mislim, da so že prejšnji popusti, ki smo jih imeli (popusti v blagu) pospešili prodajo letnega blaga. Tako tudi ni toliko letnega blaga na zalogi," pravi Morda ob tem ni odveč dodati, da v trgovini ob našem obisku nismo opazili niti enega samega kupca. Zelo malo je bilo tudi tistih, ki so nakupovali v drugih trgovinah, najbo v Elitinih, kjer imajo do 50 odstotno znižanje nekaterih tekstilnih izdelkov (od 30. julija do 18. avgusta) ali v Kokrinih trgovinah. Seveda nismo mogli mimo oddelka z ženskimi oblačili v Globusu, kjer smo pričakovali največ kupcev. Opazili smo jih le pet. "Zanimanje za razprodajo je še kar veliko, tako da jo bomo najbrž za par dni podaljašali. Na zalogi je še precej modelov, le vseh številk posameznih modelov ni več. V začetku je bila izbira kar velika, sedaj pa je že malo zbrano. Izdelke smo znižali do 50 odstotkov, dražje malo več, cenejše pa malo manj. Gotovo bi lahko prodali še več, toda kaj ko vsem manjka denarja," je povedala Sonja Florjančič. Ena izmed obiskovalk v trgovini pa je dodala: "Kljub znižanjem pa je vse še precej dražje kot čez mejo!" Ko smo ogledovali ponudbo in znižanja v drugih trgovinah smo tudi sami ugotavljali podobno. Kljub temu, da so čevlji znižani za 25 odstotkov, so še vseeno preko šesto dinarjev, kljub temu, da je bluza znižana za 30 odstotkov je še vseeno skoraj osemsto dinarjev... Toda, če malce bolj pobrskaš in si za nakupe vzameš več Ča- sa, se utegne zgoditi, da najde* prikupno in moderno krilo za borih dvesto dinarjev ali Pa sandale le za dobrih sto. poslovodkinja trgovine Ona -On Jolanda Tavčar in razmišlja: "Prejšnji teden so bili še kolektivni dopusti, naslednji teden pa upamo, da bo prodaja boljša, saj bodo plače. Opažamo pa, da se kupci bojijo kako bo s plačami, ali sploh bodo in koliko časa še bodo. Zato večinoma posegajo le po izdelkih, ki jih trenutno rabijo. So pa tudi prepričani, da so izdelki še vedno predragi in da bodo cene jeseni še nižje. To pa je zelo težko reči saj, kakor ugotavljamo trgovci, cene še kar naraščajo in so trenutna znižanja kljub vsemu ugodna." • Takole je razmišljala Lidij8 Vizjak iz Zalega Loga, ki je nakupovala čevlje v Peku :" Ra' vno danes nakupujemo za *f* družinske člane in ugotavu*' mo, da je kljub znižanjem *e vedno precej drago. Ponudba je tukaj v Peku kar dobra, sama pa sem si ravnokar kup''3 čevlje. Včasih gremo po nakupih tudi v tujino, kjer so mnoge stvari še vedno cenejše." Naj za konec omenimo ■ zasebne trgovce. Tudi ti so znl' žali cene poletnim izdelkom svojih trgovinah, največ okrog 30 odstotkov. Večina J"" pravi, da imajo dovolj zaloge in malce manj kupcev. • Stanovnik, slike: J.Cigler Tradicionalni Kompasov piknik Kranjska gora, 13. avgusta - V soboto, 18. avgusta, bo ob jezeru Jasna v Kranjski gori ob 15. uri tradicionalni piknik, ki ga ob 16 - letnici hotelov Kompas v Kranjski gori prirejajo HOTELI Kompas Kranjska gora. Prireditelji so se zares potrudili in povabili na piknik, ki ga že nekaj časa pripravljajo, priznan ansambel Barabe, ansambel, ki je Kranjskogorcem dobro znan. Nastopil bo tudi Tof z moped šovom, folklora iz Podkorena, pripravljajo pa tudi bogat srečolov. Med 700 nagradami bodo najbolj privlačna številna potovanja s Kompasom kot potovanje v Benetke z ladjo, sedemdnevno križarjenje z jadrnico, dvodnevni penzion v Međugorju, izdelki Sirogojna, ure... Oh tej priložnosti bo jezero Jasna razsvetljeno z več lučkami, ne bo pa manjkalo dobre jedače in pijače ter specialitet. • D. S. KS Orehek - Drulovka praznuje Kljub vsemu - otvoritve Kranj, avgusta - Krajani Orehka in Drulovke bodo tudi tokrat imeli pokazati nekaj plodov svojega dela: slovesno bodo predali namenu nov gasilski avto, ki so ga kupili skupaj z Gasilskim društvom Breg ob Savi, garaže oziroma večnamenska skladišča in brunarico v športnem parku ob Savi, ter obnovljen kombi, s katerim naj bi prevažali mlade nogometaše in druge športnike SD Zarica. Letošnje prireditve ob krajevnem prazniku se bodo pričele že v petek, 17. avgusta, s slavnostno sejo skupščine KS v Šoli na Orehku in z otvoritvijo objektov ter predajo kombija mladim športnikom. V soboto, 18, avgusta se bo v športnem parku ob Savi začelo tekmovanje v tenisu ter balinarski turnir s sodelovanjem 16 ekip na balinišču na Orehku. V nedeljo, 19. avgusta, ob 9. uri se bo pričel nogometni turnir s sodelovanjem treh ekip v športnem parku Zarica. V torek, 21. avgusta, ob 16. uri se bo pričelo tekmovanje v balinanju, posameznikov in dvojic na balinišču na Orehku, v sredo, 22. avgusta, ob 17. uri pa se bo na igrišču pri šoli pričelo tekmovanje v odbojki. V četrtek, 23. avgusta, ob 17. uri, se bosta na nogometnem igrišču ob Savi pomerili ekipi Orehka in Drulovke. Sklepna slovesnost s kulturnim programom in tradicionalnim srečanjem krajanov bo v soboto, 25. avgusta, ob 18. uri pri šoli. Takrat bo gasilcem slovesno predan nov gasilski avto. • D. Dolenc Srečanje s Slovenci po svetu Kamnik - V četrtek, 16. avgusta, ob 10. uri bo na Veron'^ nem vrtu pod Malim gradom v Kamniku prireditev Srečanje Slovenci po svetu, ki ga prireja podružnica Slovenske izseljensK matice Kamnik - Domžale. Rojakom bo spregovoril dr. Janefl Dular, član Ivršnega sveta Slovenije pristojen za Slovence P svetu in narodnosti v Sloveniji. V bogatem kulturnem in zaba. nem programu bodo nastopili številni izvajalci iz Kamnika 1. Domžal. Uro prej, torej ob 9. uri, pa bo pri znameniti romafS i kapeli na Malem gradu tradicionalni romarski shod z mašo čast sv. Roku, ki jo bo daroval ljubljanski škof msgr. Jožef Kva ! • L. M. ! Balinišče bodo pokrili - Tržiški balinarji se radi zbirajo na svojeg balinišču na Ravnah. Da ga bodo lahko uporabljali tudi v deŽev nem vremenu, so se ga odločili pokriti. Ze kakšna tri leta se pripf* vljajo na to gradnjo, vendar je vedno zmajkovalo sredstev. Pra* dni pa so začeli z gradbenimi deli. Materialne stroške bo kril bor za telesno kulturo pri skupščini občine Tržič, večino del pa I".', do balinarji opravili sami, prostovoljno. Če bo po sreči, bo ogrodr stalo že oktobra, še vedno pa je vprašljiv denar za samo streho. $ linarji upajo, da se ga bo vendarle nabralo toliko, da bo tudi strel stala že letos. - Foto: D. Dolenc NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS Cufer: nacionalizacija Mizarstvo so nacionalizirali, stanovanje pa kar odvzeli na cah jj ce' '3- avgusta - Lesnogalanterijski obrat na Jesenicah so zara-,1ncrentabiInosti likvidirali, dedičema nekdanjega lastnika pa pred p J"3 '.et°nia niso pustili, da bi obrat obnovila. Stavba je propadla, pon ''T lastn,k Andrej Cufer je med leti 1953 do 1955 natančno pisal, kako so mu nacionalizirali delavnico in nezakonito odvzeli stanovanje. preselil v lepo stanovanje lastnika Pošte! ■ Pni odškodninski zahtevek za stanovanje smo dediči vložili že leta 1967, a nanj nismo dobili niti odgovora! Daleč najbolj pa obsojam nedopustno ravnanje jeseniške občine pred dvema letoma, saj sem po likvidaciji Les-nogalanterijskega obrata ponudil, da bi kot obrtnik prenesel proizvodnjo na Jesenice. V svojem obratu imam zaposlenih 13 ljudi, obrt bi še lahko razširil. Nikakor pa se nisem mogel strinjati s tem, da bi obrat KUPIL! Naj bi mar kupil svojo dediščino? Tedaj sem jeseniški vladi predlagal, da bi vse skupaj obnovil, bilo pa je že tedaj v dokaj revnem stanju. Pametna občina bi tedaj to tudi pametno uredila, s predsednikom za gospodarstvo Alojzem Katnikom pa se nikakor nisva mogla sporazumeti. Lesnogalanterijski obrat Zgornjem Plavžu na Jesenic. &o pred nekaj leti likvidirali, jeseniška občina pa je obrat dala na licitacijo. Vsi morebitni interesenti so si prej ali slej premislili, tako, da je občina poskusila še z zadnjo licitacijo, ki Pa je bila spet neuspešna. V novih razmerah pa obrata na licitacijo sploh ne smejo več dati, SaJ je bil obrat leta 1948 nacionaliziran, odvzet lastniku Andreju Cuferju. Lesni obrat na Jesenicah je •ned nacionaliziranimi obrati in Premoženjem zares nekaj posebna: potem, ko so lastniku leta 1948 odvzeli uspešno podjetje, je bi,a v Lesnogalanterijskem °bratu proizvodnja ves čas na n»eji rentabilnosti, stavba pa je trdovratno propadala, saj vanjo n< nihče nič vlagal. Lastnika so todi izselili iz stanovanja, če-Prav STANOVANJE NI BILO NACIONALIZIRANO! Največja katastrofa pa je, da se nekdanja jeseniška vlada pred dve-ma letoma sploh ni hotela pogo-^rjati z dedičema, Andrejem Cuferjem in Filipom Čuferjem, ki sta že 31. maja (po neslavnem Propadu obrata) vložila zahtevek za vrnitev lastništva. Zgradbo povsem uničili Prvi zahtevek že leta 1967 »Oče je moral iz stanovanja na Zgornjem Plavžu in to stano-Vanje nikoli ni bilo plačano, če-Prav ni bilo nacionalizirano,« Pravi eden izmed dveh lastni-?°v Andrej Cufer. »Naključje 1* hotelo, da so me na jeseniško 0»čino klicali 28. aprila ob 8. j*ri, to je natanko po štiridesetih vet'h, ko so očetu odvzeli premoge. Licitacija ni bila možna, Sai ni bilo rešeno vprašanje staranja, ki so ga očetu brezpravno odvzeli in v katerega se je v.sel'l tedanji predsednik OLO Pšenice. Ta se je sploh rad selil v dobra stanovanja: ko so na-?reč lastniku odvzeli hotel Po- t0' se je iz našega stanovanja Pred dvema letoma bi se morda še splačalo, danes pa je stavba na Zgornjem Plavžu v obupnem, katastrofalnem stanju. Tedaj sem vladi predlagal: dobro, a stavbo vsaj zavarujte! Ne. Če jo danes pogledate, domala ne morete verjeti: celo žico so potegnili iz sten, uničili omete, da so dobili kable, streha pušča, pokradli so cevi, radiatorje, da pa so dobili ven neki stroj, so napravili luknjo v zidu. Mislim, da se v njej ponoči zadržujejo tisti, ki nimajo kam iti, saj je po tleh polno cigaretnih ogorkov in v stavbi celo kurijo. Skratka: ničesar ni več, celo dvigalo skozi etaže je uničeno, da o sami stavbi sploh ne govorim.« Kakšen je bil zahtevek obeh dedičev že iz leta 1988 jeseniškemu komiteju za gospodarstvo in družbeno planiranje? V njem dediča uveljavljata zahtevo za vrnitev nacionaliziranega premoženja strojnega mizarstva na Zgornjem Plavžu. Točna specifikacija nacionalizi- nacionalizaciji mi je bil odvzet tudi moj osebni avtomobil z nJCn° trditvijo, da spada k podjetju. Že od leta 1927 sem ved-o^P(,sedoval enakovredno motorno vozilo ter mije bil leta 1941 * dalmatinske brigade odpeljan že moj prvi avtomobil, ki si ga vo^l^ voJno Pr'svojil nemški funkcionar na Jesenicah. To drugo '-''(> moj osebni avto DKWsem si nato nabavil iz sredstev, ka-z re za n°kup stavila na razpolago mati ob priliki očetove ti \T™ne- Mogel bi pač takrat istega plačati iz sredstev podje-bil jrJe ta^° voz'u> kot podjetje moja last, a vendar sem do podjetja tako obziren, da sem si ga nabavil popolnoma privatnik. Vozilo je nato vozil referent za gostinstvo OLO Je-v/'".Ce' Prea" kratkim pa je bil izročen nekemu zasebniku v Rodoven Ja Pritož°a glede odvzema voza je bila tudi takrat zavr- Andrej Cufer, leta 1953 Drugi dan po nacionalizaciji je prišel tedanji predsednik OLO Jesenice osebno v pisarno in zahteval, da naj se mu pokaže zasebno stanovanje lastnika. Ko sije stanovanje ogledal, je dejal lastniku: »Lepo ste uredili tu, stanovanje sicer ni nacionalizirano, vsa vaša zasebna last ostane vam, vendar tu ne boste ostali. Dali vam bomo primerno enodružinsko hišico iz fonda narodne imovine, v kateri boste stanovali s svojo družino...« V prvih dneh naselitve na Zgoši me je posetil predsednik OLO sam in mi zagotovil, da izvede zemljiškoknjižni zapis in mi celo v naravi od kazal mejo vrta. Tako sem hišico urejal celo jesen in pri tem predvsem na posledicah preostalih živčnih pretresov obolel. Možnosti črpanja podpor in posojil od sorodnikov in znancev so se vedno bolj zmanjševale. Skušal sem dobiti dovoljenje za prenos svoje obrti na Zgošo, upajoč, da se mi z istim verjetno vrne vsaj najnujnejše orodje. Temu je odločno nasprotoval OLO Jesenice. Dvakrat sem bil pozvan na obvezni pregled k zdravniku, večkrat zaprosil za kakšno odškodnino ali podporo, pa ničesar nisem prejel. Celo stroškov zdravljenja v jeseniški bolnici ni dovolil OLO da bi se poravnali iz mojih aktiv v podjetju... Ni mi ostalo drugega kot končno sprejeti zaposlitev v tovarni Elan Zgoša... Andrej Čufer, leta 1953 Zakaj gorijo sveče v kotanji na robu Kranja Dokazi potrjujejo pričevanja Svojci po vojni zločinsko pobitih "narodnih izdajalcev" so v kotanji na robu Kranja izkopali dokaze, ki potrjujejo pričevanja o (množičnem) grobišču, kamor so kranjske oblasti po vojni pokopale ljudi, ki so jim bili med vojno na poti ali bi jim to utegnili postati kasneje. Kranj, 10. avgusta - Spomina ljudi, ki so doživeli vojne in povojne grozote, ni bilo mogoče ubiti. Spomin živi in oživlja; zdaj, ko ni več mogoče črno-belo slikanje zgodovine in se razkrivajo tudi najbolj skrivnostne tančice, še posebej. Če je razkrivanje zgodovinske resnice eden od pogojev za narodno spravo, za katero seje slovenski narod izrekel na spravni slovesnosti v Kočevskem Rogu, Gorenjci pa še posebej v Crngrobu pri Škofji Loki, potem bo treba poleg Kočevskega Roga, Teharjev in drugih velikih "krajev povojnega zločina" raziskati tudi manjše, krajevne, med drugim odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj se v gozdni kotanji nedaleč od kranjskega pokopališča vsako leto ob dnevu mrtvih zbere gruča ljudi, zakaj v kotanji sredi gozdička zagorijo sveče, zakaj tod stojijo table, ki javno opozarjajo, da gre za grobišča, zakaj so se svojci nekaterih pokojnih, pokopanih v jamah, ki so jih skopali Nemci za protitankovske pasti, sami, na svojo pest, hoteli z izkopavanji prepričati, ali so pričevanja resnična ali ne... Dokazi, ki so jih našli (kosti, čevlji, žica), so dovolj zgovorni in kažejo na to, da gre dejansko za grobišča, v katerih so do pričevanjih že po vojni našli smrt ljudje (predvsem iz Kranja in okoliških vasi - Šenčurja, Luž, Brnika...), ki med vojno niso bili na zmagovalni strani (domobranci) ali so si kako drugače "umazali" preteklost, tisti, ki Stavba na Zgornjem Plavžu je v obupnem stanju. V zadnjih dveh letih, ko jo občina ni hotela vrniti lastniku in je ni zavarovala, je popolnoma propadla... - Foto: D. Sedej ranega premoženja je bila zapisniško ugotovljena 5. maja 1948. Iz zapisnika je bilo točno razvidno, da je bila nacionalizirana samo mizarska delavnica ne pa tudi družinsko stanovanje v vrhnji etaži. Tedaj sta dediča zahtevala, da se vse preostalo nacionalizirano premoženje vrne brez odškodnine v njuno trajno last in takojšnje uživanje za opravljanje obrtne dejavnosti. Odškodnina tedaj njunemu očetu ni bila plačana, osnova za nacionalizacijo obrtne delavnice pa je bila takratna ocena, da je to preveliko premoženje /a privatnika, pa četudi je bila rezultat prizadevnega dela in visokega tehničnega znanja lastnika, saj je večino naprav sam konstruiral in izdelal. V zgradbi je bilo racionalno in lepo urejeno enodružinsko stanovanje velikosti 170 kvadratnih metrov in s stanovanjsko opremo. To ni bilo nacionalizirano in iz tega stanovanja je bil lastnik nasilno in z grožnjo izseljen na Zgošo, od koder je hodil v službo v Elan. To je bilo izrazito nezakonito dejanje in samovolja takratnega okrajnega funkcionarja. Zgradbo bi obnovila in jo usposobila za obrtno dejavnost. Dediča sta predlagala, da se preuči družbeno politični in ekonomski vidik tega primera in pri tem upoštevajo etična in moralna načela, ki jih razglaša naša družba za spoštovanje človečnosti in priznanja delu kot najvišji socialistični vrednoti... Tedanja jeseniška vlada je bila gluha in slepa za to, da bi stavbo vsaj rešila pred dokončnim propadanjem. Ne! Neuspešno so prirejali licitacije in niso hoteli poslušati obeh dedičev, ki bi kot dobra obrtnika vse to obnovila in uredila. Naj vse skupaj propade! Zdaj se s tem primerom mora ukvarjati nova jeseniška vlada, saj je menda jasno, da je treba zakonitim dedičem premoženje vrniti. Tisti, ki poznajo nekdanji Lesnogalanterijski obrat, vedo, da se ga je že pred dvema letoma komaj splačalo obnavljati, saj ga tudi nihče ni hotel kupiti. Dediča pa sta ga želela in bi ga tudi obnovila. Danes pa... Danes pa je v zares obupnem stanju in ne ostane nič drugega kot da se plača odškodnina in premoženje vrne... • D. Sedej Sporočilo sprave: V smrti smo vsi enaki, vsi mrtvi imajo pravico do javnega spominjanja, do imena in priimka... so bili novim oblastnikom trn v peti ali bi jim utegnili biti nevarni, precej pa naj bi bilo tudi primerov, kjer je bila v ozadju maščevalnost, še iz predvojnih časov... Pričevanja navajajo, da je v gozdičku na robu Kranja več kotanj, kamor naj bi kranjske oblasti maja 1945 "pokopale" ljudi, ki so jim bili med vojno na poti ali bi jim to utegnili postati kasneje. Družbeni dogovor ne velja več vtla ^esenice, 13. avgusta - Socialistična stranka Slovenije je pranja nas'ednica SZDL, ki je bila med drugim tudi nosilka spreje-grofo a družbenega dogovora o trajnem varstvu spomenikov in rja .'^.borcev v občini Jesenice. Socialistična stranka ugotavlja, njn^. ru'beni dogovor o trajnem varstvu spomenikov in grobišč doe" Več Pravne podi age. DTako ne obstaja več tudi družbeni g0v v°r o trajnem varstvu spomenikov in grobišč. Dolžnosti, odio^ rt1°sti in pravice imetnikov spomenikov in znamenitosti do-sl(U 2ak°n o naravni in kulturni dediščini, zato naj se krajevne N(w"st' v zvezi s problematiko varstva in obnove spomenikov čaj0 t tudi za ostale zgodovinske in kulturne spomenike obra-|,0stjt1a °dbor za kulturo pri strokovni službi za družbene dejav-in „ gospodarsko infrastrukturo občine Jesenice, za grobove 'n sni •^<*a Dorcev 'n talcev pa tudi na sekretariat za občo upravo n osne zadeve občine Jesenice. kra;e °8°dbe o pokroviteljstvih nad spomeniki, ki so jih sklepale vne skupnosti, pa ostanejo v veljavi. • D. S. Celovški sejem Od 18. do 26. avgusta 1990 na Celovški sejem. V soboto bo na Celovškem sejmišču kancler Franc Vranickv odprl 57. mednarodni sejem potrošniškega blaga in investicij za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvo. Letošnji sejem pod geslom »vsakemu svoj bonbonček« je namenjen obiskovalcem vseh starosti, vseh struktur. Razstavljalo in prodajalo bo skoraj 100 podjetij na več kot 90.000 nr v dvoranah in na prostem. Ponudba obsega kmetijske stroje in razstavo govedi, konj in malih živali. Gradbeniki imajo poseben prostor kjer je poleg centra materialov stalna razstava opremljenih montažnih hiš. Posebno bogata je ponudba izdelkov za gospodinjstvo, vrt, opremo stanovanj. Ena od atrakcij sejma je tudi prezentacija »modne dežele Koroške« v hali 12, kjer bo vsak dan več modnih revij. Obisk sejma je zanimiv tudi zaradi ponudbe zabave na najmodernejšem LUNA PARKU v Avstriji, kjer se bo vsak dan do jutranjih ur ob seveda dobri ponudbi jedače in pijače zabavalo tudi precej naših obiskovalcev. Vstopnice za sejem so vam s 50 % popustom, po 30,00 din na voljo na blagajni Gorenjskega sejma v Kranju. Po 18. uri je vstop na zabaviščni prostor prost. Okovani čevlji po 45 letih... Nekateri govorijo o sto sedemdesetih zločinsko pobitih, med njimi naj bi bil tudi 18-letni fant z Luž, o katerem njegova sestra pravi: "Tako mlad ni vedel, kaj je politika. Najprej je bil v partizanih, nato devet mesecev pri domobrancih. Po vojni bi se lahko umaknil, se skril, a se ni, ker je vedno pravil: saj nisem nikomur nič hudega storil. Ko seje s še štirimi šel prijavit v Kranj, ga ni bilo več nazaj. Šele letos, po petinštiridesetih letih, sem zvedela, kje je našel smrt in kje je njegov grob. Mami, ki je umrla pred štirimi leti, ni bilo dano, da bi zvedela." To je le ena od zgodb "iz kranjske kotanje", lahko bi zapisali še katero, njej podobno. Čeprav naj bi narodna sprava, predvsem spravno dejanje v Kočevskem Rogu in kasneje v Crngrobu, prispevala k državljanski pomiritvi, je marsikje dosegla nasprotni namen in samo še pri-lila olja na ogenj že precej razvnetih strasti. Je brskanje po grobiščih in prenašanje kosti samo iskanje dokazov in zgodovinske resnice ali tudi kaj drugega? Žica, s katero so po vojni zvezali "sovražnike oblasti". • C. Zaplotnik >mHlMMESGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Torek, 14. avgusta 19^ Klimatske naprave VESNA za sveža poletja in tople zime V računskih centrih, laboratorijih in ordinacijah, poslovnih prostorih, gostinskih in delovnih prostorih Spoštovani kupci, obiščite tovarniško trgovino LTH v škofji Loki, kjer vam po ugodnih cenah nudimo: zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, hladilne pulte, gostinske aparate, električne brusilne stroje, materialne tehnološke viške itd. Trgovina je odprta od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 12. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Popusti, ugodne cene. Lth loške 64220 Škofja Loka, Kidričeva 66 tovarne hladilnikov telefon: (064) 632-451 REKAR, d.o.o. Kranj Export - Import Honda Civic Suzuki Svvift Renault 19 Chamade /A Telefon 064/33-085 VV ali 36-971 omamim®^ LOKA ŠKOFJA LOKA v času GORENJSKEGA SEJMA od 10. 8. do 18. 8. 1990 posebni 5 % popust za izdelke bele tehnike v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI in ŽELEZNINI MEDVODE Se priporočamo TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Tovarna obutve Peko Tržič objavlja v prodajnem sektorju dela in naloge: KORESPOND1RANJE V TUJIH JEZIKIH I. Pogoji za sprejem: — profesor jezika s književnostjo in 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 4 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju po objavi v časopisu Gorenjski glas na naslov: Tovarna obutve »Peko« Tržič, Ste Marie aux Mineš 2. Ovce se mirno pasejo po Kriški gori Bila so svinjska rebra Kriška gora, avgusta - Gospodar koče je eno, oskrbnik pa čisto drugo. Tončka in Jože Šturm iz Gozda, ki sta letos oskrbnika na Kriški gori, sta upravičeno prizadeta, ko smo ju (nehote) vpletli v tisto skrivanje ovc zadnjič, ko je nad kočo krožil zmajar. Z ovcami se je pošalil gospodar koče, manjka pa nobena. "Res je zoprno, če ti čreda ovac sili na dvorišče, pušča za seboj iztrebke, ti se prijemljejo na čevlje, nosijo v kočo," pripoveduje Jože Šturm, že večkratni oskrbnik planinske koče na Kriški gori. "Se bolj zoprno pa, če silijo vate ko delaš. Gospodar koče Janko Likar jih je oni dan, ko je tule zidal steno, odganjal s polivinilom. Zoprno jim je šumelo, pa so šle proč. A vedno znova so se vračale. Jan- ko se je jezil na ovce, na pastirja, ki pušča ovce same, zato je sklenil, da mu bo skril ovco in mu je ne bo dal prej, preden ne bo pastir dvorišče počedil. A tisto prvo ovco je takoj zatem spustil, pod večer pa je drugi dve skril v klet. Jaz še vedel nisem, da so ovce pod ploščo, šele ko so se zjutraj začele oglašati tropu, sem ju slišal in spravil ven. Saj bi lahko šle same, a si ovce ne upajo po deski. Jaz Osina podoklnica Sovodenj - Na Ermanovcu nad Sovodnjem bo v petek, 17. avgusta, ob 17. uri Osina podoknica. V kulturnem programu bodo nastopili oktet Jelovica, folklorna skupina iz Javo-nj, harmonikarji Tomaž Jemc, Heron Šubic in Janko Čadež. Za veselo razpoloženje in podoknico bodo skrbeli bratje iz Oplotnice in Franc Pestotnik-Podokničar. Na prireditvi bodo narodne noše in tudi domačih dobrot ne bo manjkalo. Sep-temberska podoknica bo v Železnikih. # (až) 90-letnica gasilskega društva Škofja Loka - Gasilsko društvo Stara Loka letos praznuje 90-letnico društva. Ob jubileju pripravljata gasilsko društvo in občinska gasilska zveza Škofja Loka ob koncu tedna več prireditev. Tako bo že v četrtek ob 16. uri kegljanje za nagrado, ki se bo nadaljevalo tudi v petek ob 18. uri. Ob 20. uri pa bo v dvorani Šolskega centra Boris Ziherl v Podlubniku slavnostna seja gasilskega društva, ko bodo med drugim podelili tudi priznanja. Veselo bo tudi v soboto, 18. avgusta, ko bo od 16.15 najprej gasilska vaja, ob 16.45 zbor gasilcev za parado v Stari Loki in nato parada, ob 18. uri pa se bo začela velika vrtna veselica z bogatim sre-čelovom. Igral bo ansambel Jevšek. • (až) Gasilski praznik v KS Koprivnik Koprivnik-Gorjuše - To in prihodnjo nedeljo bodo praznovali člani gasilskih društev Koprivnik in Gorjuše v radovljiški občini. Na Koprivniku bodo to nedeljo, 19. avgusta, svečano odprli nov gasilski dom, ki so ga v krajevni skupnosti gasilci začeli graditi pred štirimi leti. Zgradili so ga s prostovoljnim delom in ob veliki pomoči krajanov. Po otvoritvi doma ob 15. uri in kratkem kulturnem programu bo na Koprivniku velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Člani gasilskega društva Gorjuše pa bodo naslednjo nedeljo, 26. avgusta, proslavljali 20-letnico obstoja in delovanja društva. Tudi gasilci GD Gorjuše se lahko pohvalijo: prvih deset let obstoja in delovanja društva so gradili dom, potem pa so nabavljali opremo. Po svečanosti, ki se bo začela ob 14. uri prihodnjo nedeljo, bodo tudi na Gorjušah priredili veliko gasilsko veselico s srečelovom. #(až) Praznik gasilcev v Kovorju - Člani gasilskega društva Kovor pri Tržiču, ki je bilo ustanovljeno leta 1923, so v soboto popoldne slovesno proslavili izgradnjo novega gasilskega doma v Kovorju in nabavo novega gasilskega avtomobila. Slovesnost ob spremljavi tržiških godbenikov in narodnih noš ter gasilcev se je začela ob 16. uri pri novem gasilskem domu z nagovorom predsednika društva Eranca Smoleja in pregledom kronike. Ključe doma je izročil predsedniku gradbenega odbora Lovru Staretu predsednik tržiške občinske skupščine inž. Peter Smuk, ključe avtomobila pa botra Milan Va-Ijavec in Anica Šlibar iz Kovorja. Dom in avto je nato blagoslovil kovorski župnik Ivan Kos, svečano pa ga je odprl predsednik društva Eranc Smolej. Na svečanosti so podelili tudi gasilska priznanja, ki jih je podelil predsednik občinske gasilske zveze Pavel Hu-dobivnik. Gasilsko odlikovanje predsedstva Gasilske zveze Slovenije III. stopnje je dobil Eranc Smolej, II. stopnje pa Franc Gregorc in Anton Praproptnik. Občinsko priznanje I. stopnje pa so dobili Bojan Ljuk, Lovro Stare, Nejko Sušnik, Janko Erantar, Stanko Šlibar, Ivan Zupan in Marko Praprotnik. Franc Gregorc in Franc Slatnar sta dobila plaketo gasilskega veterana, botra gasilskega avtomobila zlato spominsko plaketo gasilskega društva, župan Peter Smuk pa priznanje. Po tem pa je bilo veselo ob zvokih ansambla Štajerskih sedem in srečelovu. - A. Ž. sem eno popeljal, druga pa je šla sama za nama. Kdo bi si mislil, da bo iz te šale nastal tak cirkus! Še tisti večer je prišel pastir. Delavci so ravno večerjali pečena svinjska rebra in solato. Ves teden so trdo delali in ne moreš jim kuhati samo ješ-prenj. Gospodar koče Janko je pastirja v šali vprašal če je jarce preganjal, da je tako moker, pastir pa je zagrozil, češ, boš že videl jutri, ko bo prišla policija gor. Nihče ni tega resno jemal, o kakšni manjkajoči ovci ni padla nobena beseda. »Zjutraj pa je okrog osme ure prišel v kočo miličnik. Šele od njega sem izvedel, da obstoja sum, da smo tu gori eno od ovc zaklali. Silno me je prizadelo, ljudje me poznajo kot poštenjaka in nikakor ne bi dovolil, da bi se v koči kaj takšnega zgodilo. Z ženo sva zahtevala, da miličnik pregleda vso kočo, vse kotičke, da se prepriča, da je tisto o ovci le natolcevanje. Žena mi je naročila, naj prinesem od mesarja iz Križ svinjska rebra, da jih bo spekla, da bo malo boljša večerja, ko toliko delajo. To pa je bilo vse. V posodi so bila še rebra in mast: svinjska je mehka, ovčja je trda, loj. To takoj ločiš." "Še sreča, da sem možu tisti petek naročila naj prinese svinjska rebra. Kaj bi bilo, # bi mu naročila ovčje meso, P ga tudi dobiš pri kriškem me' sarju. Zdi se mi, da bi nobeno dokazovanje nič ne pomagalo« da je bilo meso kupljeno.ta'' pritisk je bil strani ljudi iz pašne skupnosti. Že tako sva se težko odločila, da sva vse poletje tule v koči, ko pa doživiš takole obtožbo, te vse mine," Je prizadeto povedala oskrbnica Tončka. No, k sreči se je vse dobro končalo. Ovce se naprej mirn° pasejo po Kriški gori, sem i" tja še pridejo do koče, jih l5 vleče k ljudem. Res bi bilo najbolje, da bi Pašna skupno5' Križe, tako kot je bilo prvotno dogovorjeno, naredila ograji okrog koče, pa bi bil mir prej ovcami in čist travnik, da Dl človek lahko pogrnil odejo na tla. Tako pa je travnik ena sama blatna skorja, planinci s« jezijo, pastir ne more biti vsa* dan v planini, tudi potrebno rupa pride do takih sitnosti Ograjo, pa bodo spet vsi prij3' telji! • D. Dolenc Otvoritev nove brunarice Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica v kranjskj občini bo v soboto, 18. avgusta, pri Čukovem bajerju na Kokri svečano odprlo novo brunarico. Na gradnjo brunarice so se zac li pripravljati pred dvema letoma, s prostovoljnim delom pa so J začeli graditi maja lani. Svečana otvoritev bo ob 16. uri, ko bo v kulturnem programu nastopili pevci, recitatorji in foklofffl skupina. Slavnostna govornika bosta poredsednik sveta KS St ne Hribar in predsednik TD Kokrica, Janez Rihter. Po otvorit™ ko bo brunarico blagoslovil župnik Vladislav Kovačič, bodo° njej zasadili tudi lipo. Zatem bo na prireditvenem prostoru zab va s plesom, igral pa bo ansambel Bonus. Zvečer bodo na Cl*» vem bajerju prižgali tudi lučke. • (až) DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Spet čistilke in zasebnik Vprašanje: Imam precej izobrazbe, vendar sem se 5. * 1989 po sili razmer zaposlila kot čistilka. Po približno enem b" tu so nas vseh sedem čistilk poklicali na razgovor k vodji kadrovske službe, ki je že kar poimensko povedal, katere tri smo * bodoče odveč in nas bodo prerazporedili na delo k zasebniku ' obljubljeno plačo 3000 din. Štiri so ostale, za nas tri pa je ostala edina odločitev: ali zasebnik ali »cesta«. Takoj naslednji da" so nas pri vratarju že čakale v podpis pogodbe o zaposlitvi prl zasebniku, ki smo jih lahko pred podpisom le bežno prebrale* nato pa smo jih morale oddati. Ne bom opisovala kaj vse, kje in kako sem morala za i*' sebnika potem »čistiti«. Povem naj le to, da smo bile med dfU' gim najprej spet na poskusnem delu, plača pa je bila več m?*1". cev le 2400 din, ker da še nimamo potrebne rutine. Vse skupaj je postalo tako nevzdržno, da sem dala odpoved. Zanima me. cf je bil postopek podjetja z nami res neoporečen. Odgovor: G re za krut primer kršitve najbolj elementarni. delavskih pravic, ki pa žal v zadnjem času ni niti najmanj osamljen. O nepravilnostih v zvezi s t. i. oddajanjem čistilk na delo k nekemu zasebniku in prezaposlovanjem drugih presežnih delavcev, sem v tej rubriki že pisal, vendar naj na vašen1 primeru še enkrat naštejem vse storjene kršitve: 1. nekdo je uzurpiral pravico, da po lastni prosti presoji bre* uporabe kakršnihkoli kriterijev izbere in določi konkretne presežne delavke, 2. niso vam bile izdane odločbe o ugotovitvi presežka in 0 ponudenju drugega dela, s čimer vam je bilo onemogočeno pravno varstvo pravic, 3. v takojšen podpis pogodb o zaposlitvi pri zasebniku ste bila zapeljane z lažno interpretacijo vaših (ne)pravic in 1 brezprizivno grožnjo »ceste«, 4. obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, ki sie ga preJe' li v podjetju in ga prilagate, je več kot smešen nadomesten pravega sklepa o prenehanju delovnega razmerja in je tudi brez pravne podlage in pravnega pouka, 5. moral bi vam biti vročen vsaj en izvod pogodbe o zapos'1' tvi pri zasebniku. Več kot dovolj, da bi za takšno »šlamastiko« nekdo moral odgovarjati. Zato predlagam, da o tem obvestite inšpekd; jo dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. Sam1 ali preko družbenega pravobranilca samoupravljanja pa lahko še vedno sprožite postopek za varstvo pravic zoper odločitev o prenehanju delovnega razmerja v podjetju, kajti p0' manjkanje pravnega pouka načeloma delavcu ne more iti v škodo, posebej še, če gre za prava neuko stranko. V tem vidi"11 za vas edino možnost in če je za delavce še kaj pravice na tef1 svetu, glede na vsa opisana dejstva niti ne dvomim, da vas hO podjetje moralo sprejeti nazaj na delo. Vodja pravne službe pri Sv*1, kranjskih sindikato*' Mato Gosti** KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Pisateljsko poletje Tdružbi s klapo joka koprive Zgornja Lipnica - Izkušeni pisatelji vedo, da je pisanje za otroke in mladino nekaj najtežjega: to dobro ve tudi Polona Škrinjar, ki se, kniigi'haV,na tem m|ad'ns'tem področju začetnica - mimogrede rečeno, pisateljskih izkušenj za odrasle se je doslej nabralo že v osmih J 8 n - je to poletje lotila prav tega - pisanja za otroke. Njen junak Joka, v teh krajih se jim ne reče Jaka, se z otroškimi vragolijami in potegavščinami veseli vsega in tako uspešno sebi in pisateljici preganja sence nad Kaspokom. Poletja Polone Škrinjarjeve bi bila verjetno vsa enaka. Med kolektivnim dopustom, še vedno dela v Iskri, bi bilo seveda yeč časa za opravila, ki si jih ženske navadno prihranijo za takšne dni. Morda res tudi kakšen dan, dva ali tri takšnega pravega dopusta kje v mirnem kraju ob morju. Kaj več si ljudje, ki so vezani ne le na tovarno, pač pa tudi na zemljo, na majhno kmetijo, kjer Škrinjar-Jeva z družino že vseskozi živi, niti ne upajo vzeti. Toda njena Poletja so že vrsto let povsem drugačna. V tistih štirinajstih dneh se je z njej lastno disciplino znala zbrati in dokončno "vreči" na papir oziroma v pisalni stroj dobršen del knjige in J« tudi dokončati. Knjiga je seveda nastajala dlje časa, zasnova se je morda začela oblikovati, ko so se začeli daljšati jesenski dnevi, ko so se megle spuste nizko po grapah bližnje Jelovice in ko je sploh svet °koli Zgornje Lipnice postajal Pust, hladen in teman. Takrat je v večerih počasi začela nastajati Pavla in druge knjige, že °sma bo izšla ob koncu tega lete- Nekako pred kolektivnim dopustom je imela Polona Škrinjar zamisel knjige na tistih nekaj listih, knjiga pa je 'zrela" tiščala v glavi, da bi končno planila v miru in tišini domačega travnika v pisalni stfoj in kasneje k založniku. Tako so nastajale vse dosedanje knjige, polne gorjupih kapelj, kot bi rekel pisatelj Ivan Potrč, grenčino teh knjig Pa je pisateljica lahko pozna-Valsko odmerila, saj je njen Vsakdan podoben protagonistom njenih knjig, življenju raz-Petim med kmetiške skrbi in tovarniški utrip. Toda ko po-stanejo obremenitve, ki jih pri- naša negotovi čas, ko postane sestavni del vsakdanjika pogovor o tem, kaj bo prinesel jutri, bo še delo v tovarni, bodo današnji delavci pojutrišnjem že tehnološki višek - takrat je pisati o vsem tem enostavno prehudo. Polona Škrinjarjeva seveda ni spravila svojega starega pisalnega stroja v omaro, pač pa si je privoščila ovinek mimo tem, po katerih je kopala s pisanjem že skoraj desetletje. In pri tem pisateljskem popotovanju proč od znanih, zanjo sicer tako občutljivih socialnih tem, je poiskala neke vrste pisateljsko zatočišče, od vsakovrstnih pretresov sedanjega vsakdana odmaknjeno kmečko povest, kjer življenje še zna teči mirneje po kolesnicah, ki so v prijaznem sožitju z naravo. Divij vol-čin je naslov te knjige, ki bo še letos izšla pri založbi Kmečki glas. Zakaj je v naslovu rastlina, sicer zelo znana pri nas, saj je najti kar šestindvajset imen za divij volčin, kot sicer pravijo ljudje v gorenjskem koncu temu lepemu, a tudi neprijetnemu in strupenemu grmu, na katerega jagode so odporni le drozgi? Morda zato, pravi Škrinjarjeva, da bi lahko naravi in povezanosti človeka z njo v tej novi knjigi odmerila kar največ prostora, veliko več, kot ga je lahko v vseh drugih dosedanjih knjigah. Da je Polona Škrinjar resno mislila z začasnim odmikom od svojih siceršnjih pisateljskih tem - ki pa se jim najbrž ne misli odpovedati, le kako bi se jim mogla - pove že to, da je med letošnjim dopustom napisala knjigo za otroke. Prvič se je lotila česa takega, zato se je na to temo skrbno pripravila in se je lotila z vsem potrebnim spoštovanjem. Kajti ni vse dobro za otroke, celo nasprotno, pravi, mladi bralci so ostri opazovalci, precenijo takoj pisatelja, ne spregledajo njegovih poštenih ali nepoštenih namenov - zavajati mladega z neumnimi gostobesednostmi, ki ničesar ne povedo, pa prav gotovo ni smisel pisanja. Klapa Joka Koprive je naslov te knjige, ki je še v rokopisu in če je verjeti po naslovu, gre za zabavno branje, polno dogodkov, ki si slede, celo prehitevajo od strani do strani, tako da dolgočasja, ki je vsem otrokom tuje, prav gotovo ob branju ne bo. Morda bo po tej knjigi segal tudi otrok -knjiga je namenjena enajst in dvanajstletnikom, torej začetkom najstništva - ki zaradi odraščanja v mestu ne ve, kako se ulovijo liščki, zakaj delajo na kmetih butare iz svežega vejevja - baške, kaj vse zanimivega raste in živi na travnikih in močvarah ob reki in zakaj otroci s teh krajev vsega tega ne bi zamenjali za nič na svetu. Vsega tega je seveda poln tudi pi-sateljičin spomin - vse skupaj bo ovito v zanimivo zgodbo in začinjeno s sodobnim mladinskim žargonom ponudila mladim v branje in podoživljanje, starejšim v spominjanje. • Besedilo in slika: Lea Mencinger Razstava v Javorjah KONCERT SLIKE IN PLASTIKE PETRA JOVANOVIČA Ja yle; V okviru prireditev ob vsakoletnem Srečanju v Javorju bo Prin Ur.,s,'^no društvo Javorje v prostorih osnovne šole Javorje ^Pravilo tudi razstavo slik in plastik Petra Jovanoviča iz Dolenje 9 -»'ne- Razstavo bodo odprli v nedeljo, 19. avgusta, dopoldne ob ■ odprta pa bo še ob nedeljah do začetka septembra od 10. do _______12. ure in od 14. do 18. ure. Razstava slik in plastik Petra Jovanoviča je nastala po razmišljanju, kako popestriti in razširiti prireditev Srečanje v Javorjah. Enega najbolj priznanih slovenskih samorastni-kov bo predstavil stalni spremljevalec Jovanovičevih razstav Andrej Pavlovec. Peter Jovanovič je imel doslej 38 samostojnih razstav, sodeloval je na več skupinskih razstavah, imel je tri prodajne razstave, izklesal je preko štirideset javnih spomenikov doma in v tujini ter v dobrodelne namene daroval pre-j.. ko 100 svojih del. kater ^erk°'' v Sloveniji srečamo kiparsko obdelano deblo, po in raeiTl se Prav do vrha, do nastavka vej, namesto skorje kažejo rnjS|Zvr^aJ° človeški obrazi in postave, upravičeno najprej po-k0 na Petra Jovanoviča, piše o kiparju ocenjevalec dr. Mir-rriosv .^ek- V kiparstvu se uveljavlja predvsem Jovanovičeva sa-sne • °-0s'ednost pri ohranjanju izrazite plastične polnosti. Ja-nirni"1 naPete kiparske oblike dosega kipar s presenetljivo majh-|0 P°segi, zarezi in modelacijo v drevesno deblo oziroma tna-inv ^a,ero je vrezal več figur. Človeški lik je vsekakor izhodišče risbi i ju ,'ovanovi^evernu kiparstvu in tudi v močno priljubljeni Upod^L^!ovfk tisto, kar zanima avtorja. Najbolj pogosti predmeti najla in'a so mu že vseskozi otroci. V tej motiviki ga je tudi arbit-t PrePoznat' in to prav po polnosti in napetosti oblik, po ektonski umirjenosti, ki je v slovenski skulpturi redka. Bled - Jutri v sredo, ob 20. uri bo v blejski župnijski cerkvi koncert mladinskega komornega mešanega pevskega zbora Alpe Jadran. Pod vodstvom dirigenta Johannesa Dennga iz Augsbur-ga (asistentka je Agnes Erdelv) bo zbor predstavil sakralne in tudi nekaj posvetnih pesmi različnih avtorjev. Vstop je prost. Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikar Josip Pejša. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka od 16. do 20. ure. BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, ob 21. uri nastopila Folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici. V prostorih Ljubljanske banke so do konca avgusta na ogled slike Albina Polajnarja. KAMNIK - V razstavišču Veronika v Kamniku je odprta razstava akademskega slikarja Rajka Čubra. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu je na ogled razstava likovnih del akad. slikarke Jasne Kozar - Huthe-esing. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava slik prof. Sken-derja Bajroviča iz Ljubljane. V Kurnikovi hiši je na ogled razstaVa o delu koroškega bukovnika Andreja Šustra Drabosnjaka. R. BITENC,Vodcpivćevi 3, 64000 KRANJ star..: Trjbarjev trg 9, teh: 064 23-394 I : , '.J :• ' viu.ii si. m; ogledala • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite za našo opremo balkonov in vhodnih vrat. • Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve. • Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa, ki vam jih izdelamo po vaših merah. • Širša žaga vam hitro razreze tudi vašo hlodovino v vseh dimenzijah. • Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu Prisotni bomo tudi na Gorenjskem sejmu, obiščite nas, ne bo vam žal. LEDE PLAST PARTIZANSKA 31, ^§§EEp^ LJUBLJANA, TEL 453-602 NUDI PO KONKURENČNIH CENAH — usnje (oblačilno, ovčje, svinjsko, goveje, tapetniško in čevljarsko) — vse vrste skajev, sukanci, vsa kovinska galanterija, lepila, zadrge, elastike, vrvi za čolne in vse galanterijske in čevljarske potrebščine. — repromaterial po naročilu — usnjene jakne od 1600 ... IZREDNA PONUDBA! • OBLAČILNO USNJE svinjski velur mc a 95 din svinjska napa mc a 266 din ovčja napa mc a 460 din • TAPETNIŠKO SVINJSKO USNJE 320 din • GOVEJE TAPETNIŠKO USNJE 460 din • KOŽE OVČJE, GOVEJE, KOZJE IZREDNO LEPE IN POCENI OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! OBČINA JESENICE Sekretariat za urejanje prostora Občina Jesenice, Sekretariat za urejanje prostora, objavlja prosta dela in naloge: REFERENTA ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE za določen čas, za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu. Pogoji: Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba pravne usmeritve — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Občina Jesenice, Sekretariat za urejanje prostora, C. M. Tita 78, 64270 Jesenice, v roku 8 dni od objave. 0 - 1200 DOMAČIH IN TUJIH |RAZSTAVLJALCEV - VELIKA RAZSTAVA VSEH VRST ŽIVINE - KMETIJSKA MEHANIZACIJA - ŽIVILSKA INDUSTRIJA - UGODNI SEJEMSKI POPUSTI TRGOVINA □□M VŽABNICI Vam nudi pod ugodnimi pogoji GRADBENI MATERIAL za gradnjo OD TEMELJEV DO STREHE V času Gorenjskega sejma vam nudimo SEJEMSKI POPUST Obiščite nas m se prepričajte o ugodnem nakupu Informacije po tel. 44-539 STE NAVELIČANI SAMSKEGA ŽIVLJENJA? PRI IZBIRI PARTNERJA ZA SREČNO ŽIVLJENJE VAM POMAGA PODJETJE SLAP POKLIČITE med 8. in 12. uro in 14. in 17. uro po telefonu 061-343-487 -J X ■ CD —. LL C ^ S> — w Q) * h-■ O ■ o ■ ■o z o 55 111 o | TRGOVINA S ČEVLJI IN GALANTERIJO I seonlo i NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A ! ŽENSKI IN MOŠKI USNJENI ŠKORNJI ! -od 199,00 din naprej ŽENSKE IN MOŠKE DRSALKE - od 199,00 din naprej ■ ŠOLSKE TORBICE IN NAHRBTNIKI - od 179,00 din naprej ŠPORTNI COPATI j POTOVALKE YASSA I PRI NAKUPU NAD 1.000,00 DIN VAM POVRNEMO VSTOPNINO! PROIZVAJALCI: BOROVO VIKO VARAŽDIN YASSA VARAŽDIN VIGAL VRGORAC KOŠTANA VRANJE SLOGA I PRNJAVOR SLAP d.o.o. Valjavčeva 16 Ljubljana RTV Servis PORENTA Breg 75, tel.:40-347 • PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH TV SPREJEMNIKOV. NIZKE CENE, UGODNI KREDITNI POGOJI' t VAŠ TV APARAT POPRAVIM V ENEM DNEVU! GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA = TZO SLOGA KRANJ OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU ALI NAS POKLIČITE PO TELEFONU 064/28-590. VABIMO VAS TUDI V NAŠO TRGOVINO V ČIRČAH, KJER IMAMO NOV DELOVNI ČAS: VSAK DAN od 6. do 17. ure SOBOTA od 6. do 12. ure Telefon 064-35-032 in 35-750. PONOVNO NA JUGOSLOVANSKEM TRGU LOTEKS NAJKVALITETNEJŠA TALNA OBLOGA IZ UVOZA £ ELEKTROTEHNA SET MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja Za kmeta in za komunizem Vabimo vas, da obiščete naše prodajalne v Kranju, na Bledu ali v Tržiču, kjer vam nudimo 10% popust za gotovinski nakup nad 1.000,00 din ali obročno odplačevanje elektrotehničnih Izdelkov za vaš dom, gospodinjstvo In gospodarstvo. Pavle Inglič - Bar, po domače Barbarčev iz Gorenje vasi, je bil rojen 10. aprila 1913 v Gorenji vasi, kmečki sin. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil kot član Sokola v poletju 1941 in začel z nekaj drugimi fanti, prav tako člani Sokola iz Gorenje vasi, vneto zbirali orožje in municijo. Vse, kar so dobili, so odnesli v skrivališče pri Barbarču. Na poziv OF je skupaj z več fanti iz Gorenje vasi odšel 11. decembra 1941 v partizane v Cankarjev bataljon. Kot borec puškomitraljezec Cankarjevega bataljona je sodeloval v dra-žgoški bitki. Leta 1942 je bil vodnik voda v Poljanski četi. Od druge polovice januarja do marca 1943 je bil najprej komandir Poljanske čete, potem pa do 10. 4. 1943 komandant Poljanskega bataljona. Nato je bil zadolžen za organiziranje varnostne obveščevalne službe (VOS) v Poljanski dolini. Najprej je bil postavljen za komandirja grupe VOS za Poljansko dolino, potem pa za člana okrožne komisije oziroma izpostave VOS za škofjeloško okrožje. S temi funkcijami je postal Bar strah in trepet za okupatorja na območju škofjeloškega okrožja. V tej vlogi in pri izvajanju sabotažno-diver-zantskih akcij se je odlično znašel, o čemer priča v tistem času vrsta spretno izvedenih akcij. Nemci so za živega ali mrtvega Bara razpisali nagrado pet tisoč mark. Nemški sodelavci in domači izdajalci so pred njim bežali v zavetje večjih nemških postojank. Vsem zankam in zasedam, ki so jih nastavljali, se je Bar spretno in nekajkrat izredno drzno in junaško izmaknil. Jeseni 1944 je bil premeščen na Primorsko na okrajno izpostavo OZNE v Miren pri Gorici. Ta izpostava je imela svoj sedež v vasi Martinuče pri Renčah. Člani te izpostave so izvajali tudi sabota-žno-diverzantske akcije v Gorici. Z namenom, da bo izvedla tako akcijo, je skupina iz te izpostave konec novembra ali v začetku decembra 1944 prišla v Bilje pri Gorici, kjer je prenočila. Zaradi izdajstva so jo zjutraj napadli črnosrajčniki-fašisti iz Gorice. Ob nenadnem napadu je bila skupina razbita in borci so se razbežali na razne strani. Pri tem napadu sta dva padla, Bar pa je bil ranjen, vendar jim je ubežal. Bara je potem nekdo pripeljal v Martinuče in ga izročil v varstvo tamkajšnjemu Članu vaškega narodnoosvobodilnega odbora (VNOO) Mirku Pahorju. Ta pa je potem Bara spravil v bunker k Matiji Preglju, po domače k Trojarju. V tem bunkerju se je zdravil okrog 10 dni, potem pa je nekdo svetoval, naj gre zaradi večje varnosti v vas Arčoni na dom Ivanke Arčoni, po domače Cesarice v Arčoni. Pri tej je bil že dalj časa bunker za hrambo sanitetnega materiala. Skopan je bil v zemljo pod podom neke sobe v tej hiši. V ta bunker so potem namestili Bara. Po kakšnem mesecu dni, odkar je bil ranjen, se je Bar že toliko pozdravil, da je na Novo leto 1945 sam prišel v vas Martinuče obiskat znance in jim voščit srečo v novem letu. Iz Martinuč se je potem Bar vrnil v bunker pri Cesarici v Ar-čonc. Medtem je pa nekdo bunker izdal. Zato so 2. januarja 1945 zjutraj vas Arčone obkolili italijanski alpinci iz Dornberga. Ko j* bila vas obkoljena, so alpinci vdrli v hišo Ivanke Arčon in šli narav' nost v sobo, v kateri je bil pod podom bunker. Odprli so bunker i pozvali Bara, naj se preda. Bar pa je odgovoril s streljanjem, j* mu je pošla municija, se je v brezizhodnem položaju sam ustreli j Živih je še več prič, ki resničnost tega, kar sem napisal, lahko pofr* dijo. Ena od teh prič mi je vse to povedala in opisala, kako je bi"0^ Tak je bil tragični konec hrabrega Pavleta Ingliča - Bara in taka J resnica o njegovi smrti. Omenim naj še, da so ob tistem vdoru v vas Arčone alpinci are' tirali in odpeljali s seboj v zapor domači hčeri Štefko in Ano ter s»" na Ferda ter še več drugih mladink iz vasi, med njimi Boženko ■ Marjanco Arčon. Gospodinja Ivanka Arčon pa se je rešila tako, «* se je skrila in pritajila za vrata, ki so jih pri vdoru v sobo proti ste« odrinili alpinci. Pri tem moram opozoriti na to, da je natolcevanje in m-srarii" laž navedba, kdorkoli jo je že dal, v knjigi Inštituta za zgodovin delavskega gibanja (IZDG), Muzeja narodne osvoboditve LRS Ljubljani z naslovom GRADIVO ZA TOPOGRAFIJO NOB, *' snopič, I. del, Poljanska dolina, Ljubljana 1959. V tej knjigi je 0 strani 20 navedeno: .j 7. Pavel Inglič - Bar, Gorenja vas, kmečki sin, padel leta l?4^ (obsojen in se ustrelil sam v Vipavski dolini). Torek, 14. avgusta 1990 ZANIMIVOSTI 7. STRAN (MMlMcJMEHGLAS Blejska kmečka ohcet privabila veliko obiskovalcev Oživljanje ohcetnih tradicij in prikaz kmečkih opravil Bled, 12. avgusta - Letošnja tradicionalna kmečka ohcet na Bledu je minila kot običajno. Lepo vreme je privabilo veliko obiskovalcev, Turistično društvo Bled pa se je spet izkazalo kot dober organizator. Poročila sta se 25 letna Karinka Soklič in 24 letni Aleš Nagode iz Takole je nevesta zaplesala z Jesenic, prvič po vojni pa je bila poroka tudi v cerkvi. enim od šrangarjev. _*jtj stara kmečka opravila sodi tudi stiskanje jabolk in točenje Na prireditvah ob letošnji kmečki ohceti so se zbrali številni obi-0sta* skovalci, ki so poleg kopalcev napolnili Bled. Pri pripravi prireditve so sodelovali tudi člani KUD Bled, DOD Nevesta in ženin sta v spremstvu svatov morala opraviti marsikate-Ribno, gledališče Toneta Čufarja iz Jesenic, Bohinjski trio, pa tudi ro preizkušnjo iz nekdanjih kmečkih opravil. • V. Stanovnik, številni domačini. slike: G. Šinik Ovčarski bal na Jezerskem Tudi ovce bi plesale e*ersko, 12. avgusta- Kot nam je vsem znano, ovce niti niso pose-eJ dobre na "tancpodnu", so pa toliko boljše v golažu ali pa ta-/at' *° so pečene. Na letošnjem Ovčarskem balu, ki ga na Jezercem prirejajo že od leta 1959, si je več kot tisoč petsto obiskovalcev ogledalo stare ovčarske običaje, "ta lačni" pa so lahko poskusi-" tudi izvirno domačo hrano. ze 9Vl^ars'ca tradicija je na Je- že od nekdaj osnovna gospo-let -1 Stara Že več *cot štiristo darska dejavnost, s katero so se ' saJ je bilo gojenje drobnice Jezerjani preživljali. Ovčje me- so in volna sta jim rezala kruh. V 18. stoletju, ko je bilo ovčarstvo na Jezerskem v največjem razmahu so tamkajšnji planšar-ji pasli okrog dva tisoč ovac, pozneje pa je ovčarstvo zaradi vse hitrejšega razvoja govedoreje nazadovalo in danes ima Jezersko "registracijo" le še kakih tristo ovac. Tudi slednji je eden od motivov, da turistično društvo Jezersko vsako leto organizira že tradicionalni Ovčarski bal, na katerem predvsem skušajo obuditi stare planšarske običaje, kot so striženje ovac, krtaČenje prediva, preja volne in pletenje nogavic. Preden pa so ovce prišle pod škarje, so jih planšarji ob spremstvu harmonike pripeljali s planin, kjer so se pasle od pomladi, ko so jih na sv. Petra dan gnali na pašo pod Storžič , na Goli vrh ali na Češko kočo. Sprejem pri gospodarju, pa kramljanje o prigodah, ki so jih planšarji doživeli na planini, B|,° Je zanimivo Na kuglo, prosim pa nekaj "lovskih" iz ust lovca Urha, ki je s seboj prinesel pravega pravcatega .srnjaka in ga pozneje tudi "auslezvov", kot na Jezerskem pravijo slačenju srnjaka iz kože, so stari običaji, ki smo jih videli na Ovčarskem balu. Ker planšarji po dolgem času spet radi kakšno mično zasukajo na "tancpodnu", ni manjkal tudi narodnozabavni band, tokrat Vigred, ki je poskrbel za veselje in zabavo. Pestra je bila izbira prave domače hrane in jagnjetina, žganci, klobase, bula, postrvi, masunek, srnjakov golaž in druge specialitete so potešile marsikateri želodec. Zal tudi na takih prireditvah, ki hočejo slovensko ljudsko dediščino potegniti iz pozabe, ne manjka "štantov" z razno kramarijo, pravgotovo iz drugega kraja in časa, ki ga Jezerjani hočejo obuditi. V tamkajšnjem turističnem društvu si bodo v prihodnje prizadevali, da bi Ovčarski bal postal vseslovenski praznik rejcev drobnice naslednje leto pa nameravajo v okviru Ovčarskega bala obeležiti tudi šesto-letnico prvega zapisa o Jezerski fari. # Igor Kavčič, foto: Jure Cigler MERKUR vas pričakuje - Merkurjevo geslo je: Če si dobri prijatelji pomagajo, se spoštujejo in obiskujejo, potem pričakujemo vaš obisk na Gorenjskem sejmu. Tudi tokrat se MERKUR predstavlja v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma; najprej takoj na vhodu na desni strani in potem še na začetku dvorane. Za nastop na sejmu so se v Merkurju tokrat zares pripravili. Kar 25 vrst različnih izdelkov od hidriranega apna, do različnih strojev, avdio in video naprav in drugih izdelkov za dom, gospodinjstvo, kmetijstvo, gozdarstvo ali ljubiteljsko dejavnost v prostem času ter še vrsto drugih dejavnosdti so tokrat znižali od 10 do 40 odstotkov. Zato ni čudno, da je na njihovem razstavnem prostoru nenehno zelo živahno. Sicer pa je njihov razstavni prostor v vseh ozirih lepo urejen in pregleden. Tokrat so poskrbeli celo za enoten nastop (oblačila) svojih prodajalcev na sejmu, čeprav Merkujevega razstavnega prostora na sejmu že zaradi lokacije, pestrosti in prijetne urejenosti ne morete spregledati, vam svetujemo, da si za ogled njihovega prostora vzamete malo več časa. Zaradi izredno pestre in vsestranske ponudbe boste prav gotovo našli tudi kaj, kar ste pred časom že iskali, ali nameravali kupiti. Tokrat se vam ponuja priložnost, da to pri Merkjurju dobite še veliko ceneje. Merkur namreč na sejmu predstavlja tudi izdelke Izolirke, Novolita, Siporexa, Termo, Krka Izolacije, IGM Zagorje, Opekarne Brežice in Cometa. Na sejmu ima tokrat MERKUR tudi brezcarinsko prodajalno za keramične ploščice, kosilnice, žage, kolesa, oljne gorilce armature, garniture orodja, vrtno in gozdarsko orodje, električne gospodinjske aparate, ekonom lonce, pralne, pomivalne in druge stroje ter videokasete. Jutri, v sredo, 15. avgusta, pa bo na sejmu tudi »dan MERKURJA«. Takrat bodo še posebno podrobno predstavili izdelke Elma Rovventa. Sicer pa je Merkur pokrovitelj večernega zabavnega programa v četrtek, 16. avgusta, ko bo na sejmu nastopala Tajci. Pa še tole: ko smo se na sejmu pri Merkurju pogovarjali o njihovem pokroviteljstvu in o Tajci, smo izvedeli, da imajo tudi pri Merkurju "svojo Tajci"... Dobimo se torej pri MERKURJU na Gorenjskem sejmu. GLAS OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o. Kranj, Gosposvetska 10 DISPANZER ZA MEDICINO DELA ŽELEZARNE JESENICE b.o. Jesenice, C. Železarjev 30 Delavski svet temeljne organizacije razpisuje imenovanje in-dividualnga poslovodnega organa DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE za mandatno obdobje 4 let. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, in pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — končana medicinska fakulteta z opravljenim specialističnim izpitom s področja splošne medicine ali medicine dela. prometa in športa — ali končana medicinska fakulteta - splošna ali stomatološka smer z opravljenim strokovnim izpitom — najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OZG - TOZD DMD Železarna Jesenice, C. Železarjev 30, z oznako: Razpis za J PO. Kandidati bodo o imenovanju obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za sprejemanje prijav. ISKRA KIBERNETIKA KRANJ DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ Družbena, zasebna in mešana podjetja ter zasebniki! V najem dajemo POSLOVNE PROSTORE v objektu Planina 3, Kranj. Prostori so primertni za razvojno, montažno in servisno dejavnost, pisarniško poslovanje, skladiščenje, ipd. Pismene vloge pošljite na naslov: ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ, Savska loka I. Dodatne informacije dobite po tel. 21-245. Če si dobri prijatelji pomagajo, se spoštujejo in tudi obiskujejo, potem pričakujemo vaš obisk v času Gorenjskega sejma od 10. do 19. avgusta. ZA OBISKOVALCE JUBILEJNEGA GORENJSKEGA SEJMA SMO PRIPRAVILI NASLEDNJA ZNIŽANJA CEN: -40% -35% - verige za motorne žage (STIHL, ALPINA, DOLMAR, BLACK & DECKER) - brusni materiali - rezalke (COMET Zreče) -30% -25% -20% -15% zaščitne rokavice iz velurja hidroizolacijski materiali (IZOLIRKA Ljubljana) stenske ure (ISKRA Lipnica) zaščitne rokavice tlačilke za mazanje mečev kombi plošče (NOVOLIT Nova vas) gradbeno električno orodje (ISKRA ERO Kranj) novoterm (KRKA Novo mesto) silikonski kiti (TERMO Škofja Loka) siporex (SIPOREX Zagorje) tervol (TERMO Škofja Loka) silikatna opeka (OPEKARNA Brežice) mikrovalovna pečica (TOSHIBA) TV sprejemnik (GOLDSTAR) videorekorder (GOLDSTAR) štedilniki (CALOREX) namizni brusilni stroji (COMET Zreče) drobilci za sadje, mlini za sadje in grozdje otroško hoby orodje (GORENJE Muta) univerzalno orodje (GORENJE Muta) garnitura cvetličnega orodja (GORENJE Muta) gašeno apno za beljenje -15 kg (IGM Zagorje ob Savi) hidrirano apno - 3 kg (IGM Zagorje ob Savi) 10 do 40 % ZNIŽANJE CEN VELJA ZA GOTOVINSKE NAKUPE POTROŠNIŠKA POSOJILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. V SREDO, 15. AVGUSTA, BO NA GORENJSKEM SEJMU DAN MERKURJA POSEBNO PRESENEČENJE ZA OBISKOVALCE SEJMA: MERKURJEVA PROSTOCARINSKA PRODAJALNA TUDI NA GORENJSKEM SEJMU!______ -10% s Ekran 51 cm 99 kanalov daljinsko upravljanje i OIS Kranj d.o.o. Trg Prešernove brigade 4 tel.: 064-36-913 \ I i SEJMU V HALI A \ na stojnici 95 \ Dobite kakovostno X papirno galanterijo in \ Šolske potrebščine - j* vse iz uvoza po k izredno ugodnih J cenah i Šolski nahrbtnik že za 300 din KONFEKCIJSKA PONUDBA: lambada krila 45 din bermuda hlače 110 din ženski kompleti 400 din \ EBR KRANJ trgovina na debelo in drobno 64000 Kranj, Gregorčičeva 10 tel.: 064/26-088 POCENI IN KVALITETNA PRVIČ NA GORENJSKEM SEJMU Šolske potrebščine iz uvoza cenejše kot v Avstriji in Italiji - po veleprodajnih cenah Jolly barvice, šolske potrebščine, nahrbtniki, žepni in namizni kalkulatorji, prevajalec za pet jezikov, vse vrste zvezkov, papirja in pisal NOVOLETNA PONUDBA! Velik izbor najrazličnejših poslovnih daril: rokovniki, stenski in namizni koledarji, ročne in stenske ure, široka paleta usnjene galanterije in pozamentarije POCENI IN KVALITETNA z__ MURKA LESCE UGODNA PONUDBA Članom stanovanjskih zadrug nudimo iz zaloge v skladišču MURKE Lesce na Lipicah po ugodnih cenah: 5,70 din 5,40 din 6,30 din 8,30 din 2,80 din 4,60 din Večje količine modularnega bloka vam dostavimo tudi na vaše gradbišče. Cena 4,40 din/kom, prevoz vam zaračunamo 0,95 din za kos. Ponudba velja do prodaje zalog oziroma pogodbenih količin. Oglasite se v skladišču LIPICE ali po telefonu 064-74-163: modularni blok porolit 6 cm LJUBEČNA porolit 8 cm porolit 12 cm navadni zidak klinker zidak kovinotehna Na mednarodnem sejmu v Kranju od 10. do 19. avgusta 1990 v hali A -tel.: 064-22-759 V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah - tel.: 064-81-952 NEMOGOČE JE MOGOČE! kovinqtehna ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC__ Sami si lahko napovemo vreme Marsikdo iz izkušenj ve, da stari ljudje na kmetih pogosto °'J zanesljivo napovedo vreme kot naši vrli vremenoslovci. Pri tem pa ne gre za nikakršno čarovnijo, temveč za uporabo stoletnih izkušenj, nastalih ob stalnem opazovanju vremenskih pojavov. Eni od najbolj zgovornih pokazalcev vremena so oblaki, megla in barve neba. Oblaki Oblaki različnih oblik v različnih višinah napovedujejo slabo vreme. Kopičenje oblakov na zahodu po dežju ali nevihti kaže na izboljšanje vremena. Mrenasti oblaki, ki se hitro premikajo z zahoda ali juga, napovedujejo slabo vreme, medtem ko počasni, ki se premikajo z vzhoda, kažejo na ustaljeno, lepo vreme, če pa so mrenasti oblaki postavljeni v več vzporednih plasteh, vedi-mo, da se bliža dež. Nežne ovčice z jugozahoda in ovčice zjutraj napovedujejo slabo, medtem ko ovčice zvečer pomenijo lepo vreme. Ovčicam podnevi, zvečer pa nakopičenim kopastim oblakom bo ponoči sledila nevihta. Kopasti oblaki z ostrimi robovi pomenijo lepo vreme, oblaki z zabrisanimi robovi nagnjenost k dežju, če pa so kopasti oblaki zelo visoko, nagnjenost k nevihtam. Temni oblaki v plasteh prinašajo Podeževje, temnosivi pla-stasti oblaki pod svetlosivim nebom pa trajnejše deževje. Če je nebo jasno, bo nekaj časa vreme seveda lepo! Megla Padajoča megla prinaša jasno vreme, dvigajoča se megla pa dež. Dvigajoča se megla pomeni trajnejše lepo vreme. Jesenska gosta jutranja megla -trajnejše lepo. Jutranja megla poleti kaže na nagnjenost k nevihtam, megla med dežjem pa kaže na trajnejše slabo vreme. Barve neba Sivo jutranje nebo kaže na lepo vreme. Oranžni mrenasti oblaki na večernem nebu pomenijo ustaljeno lepo vreme. Jutranja zarja z nizkimi oblaki pomeni slabo, večerna zarja pa lepo vreme. Svetlorumene barve na večernem nebu prinašajo vetrovno vreme, umazanozelene in rde-čerumene barve na večernem nebu pa dež in veter. Če je kljub vetru nebo temno-modro, bo vreme nestalno. Različna vremenska znamenja Mavrica dopoldne prinese dež, mavrica popoldne pa izboljšanje. Jutranja slana pomeni lepo, slana po dežju pa nestalno vreme. Rosa pomeni vedno lepo vreme. Sneženje ob naraščanju zračnega pritiska kaže na kratkotrajno slabo vreme. Puloverji kot bi jih poslikali Spet lahko spustite domišljijo z vajeti in si spletete bombažni pulover, kot si vam ga duša poželi. Osnova naj bo bela, potem pa uporabjajte barve, ki vam gredo najbolje h krilu, k hlačam in tiste, ki jih imate najraje. Naj vam za primer povemo, kakšne so barve na naših modelih: črna, temno zelena, rdeča, vijolična in senf barva ali pa travnato zelena, temno modra in v sedini tega velikega cveta zlato rumena. Lahko si pa na modri barvi morja in neba privoščite pisana jadra jadrnic in sive in rožnate valove ali pa svetlo siv svetilnik z rdečo steho na vrhu in zelenjem ob ■ dnu. Okenca in vhod so črni. Sicer pa, kot narekuje moda -vzemite barve, kakor vam srce poželi, da bo konec poletja še bolj lep. • D. D. Tri resnice Resnica je kot žena: če se javno sleče, nastne hrup. So porazi, ki več koristijo, kot največje zmage. V spanju smo vsi enako bogati TA MESEC NA VRTU Okna toplih gred, ki jih avgusta ne potrebujemo, tako zložimo, da ne bodo trpela zaradi mokrote. V lopi, ki ne zamaka, bo najbolje. Lahko jih zložimo tudi na planem, ne smejo pa ležati na zemlji, zato pod vsak vogal podložimo opeko. Da okna ne postanejo lisasta, jih ne nalagamo eno vrh drugega, temveč mednje podlagamo po 1 cm debele letve. Če nimamo primernih letev, zadostujejo tudi polovičke ščipalk (brez vzmeti) za obešanje perila. Za vsako okno sta dovolj dve ščipalki. Vrhnje okno prekrijemo s strešno lepenko ali s plastično folijo in obtežimo. Vsa okna pokritih gred, ki jih ne uporabljamo, na novo prebarvamo. Če okviri niso impregnirani, jih prebarvajmo s svinčevim belilom. Dodamo pa malo črne barve, da dobimo siv ton premaza. Enak učinek dosežemo, če dvakrat prepleskamo z lanenim firnežem. Tudi pri impregniranih okvirih obnovimo pre-plesk. Vrtnih cevi ne smemo puščati na soncu, ker postanejo krhke in porozne. Po vsaki uporabi navijemo cev na kolut ali pa jo vsaj zvijmo in dajmo v senco. Obešanje na klin ali žebelj ni priporočljivo, ker se cev nalomi in postane neuporabna. Proti rji na žičnih mrežah je katran eno izmed boljših sredstev. Vroči avgustovski dnevi so kot nalašč, da pleskamo ograje. Katran je tedaj redko tekoč, tako da lahko s Čopičem pleskamo. Kdor pazljivo pleska in to po 14 dneh ponovi, bo ograja dolgo vzdržala. Železni stebri za ograjo tudi poleti često rjavijo, in to neposredno nad zemljo. Ker vlaga na tem mestu najbolj deluje, moramo na spodnji kraj stebrov posebno paziti in jih premazati z dobrim sredstvom proti rji. TAM, KJER UPANJE POTEMNI misli Soba. Bele stene, postelja, stol, miza. Moreča tišina razjeda i. ■ Soba, ta kos betona, je moj dom. Po majhnem oknu polzijo aezne kaplje in mi delajo družbo. Majhna kapljica pade na okno. 'sto pri vrhu je. Počasi si utira pot skozi umazanijo. S težavo Premaguje zrnca prahu in saj. Toda za njo je čista sled. Ko prepotuje svojo kratko pot se razblini, všeč mi je. ca M^'- ta^a' kakršni smo postali ljudje. Že miljone let je kaplji-Majhna, toda pomembna kapljica. A mi mislimo, da smo več-i 'z leta v leto iz tisočletja v tisočletje. In zdaj smo v atomskem veku. Veliki v neumnosti in pohle- Na ravnem obrazu vidim le še sledi kamna, steklene oči, ki Prebadajo mimo; dve kepi betona. Imeti! Imeti še več! Samo to srrf 12 n^-' ^e''k° cestišče nas je. Toda obrazov ni več. Postali ° r°b°ti, ki tonejo v pohlepu. Upanje in ljubezen sta premajh-a* da bi nas obdržala na površju. Ljubezen? Saj smo jo tako pozabili. In prijateljstvo je le še var preteklosti. Toda laž je ostala! Lažemo sebi in lažemo dru-*pm. In ko se zavem, da spim med ljudmi s krinko sreče na obra-> se odkruši delček mojega srca in pohlep ter sovraštvo zasede-13 njegovo mesto. Toda naše življenje je kratko. Šele konec razkrije dolgo vr-0 ur brez ljubezni, sreče. Ostaja nam upanje, in t bojim se dneva, ko bo to hrepenenje izginilo, potemnelo ko bo ljubezen zakrilo sovraštvo... Polona Pičman, 8.a, OŠ BRATSTVO IN ENOTNOST |e vedno je čas počitnic in tedaj imajo več časa ! "•jubljence" tudi ljubitelji vrtičkarstva in cvetja. V v modi gojenje dreves BONSAI, zato smo vam za BONSAI zase in za svoje zadnjem času je danes pripravili kratek opis Vega "čuda" oziroma za svoje šolsko glasilo - Loška medla sta ga pripravili učenki šestega razreda, osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke in ker je stvar zanimiva, smo se odločili, da J° Širši javnosti predstavimo še mi. Beseda BONSAI je vzeta iz japonščine - bon pomeni ponev in sai rastlina. Posebnost tega vzgojnega načina je v tem, da rastlinam preprečimo normalno rast in jih oblikujemo po svoje v plitkih posodah. Drevesa ali grmički tako postanejo miniature svojih rojakov, ki so zrasli v naravnem okolju. NMLELNK MUHR Mihov Kt ivudu ačv fcv f^puJljjAaj murnu JU fi n/ odf&Levdi «t pti lit nr AfltvuJkc. gj jhk> furidldd/ /ne/ /%/L iav 4M* fiojutnunt' palaJLv maJiA*'Tiw ^s-C. a/mfuik/ /mL/ cruv m/j Jl/J/v mej *vosc*V irnVttliJ, /Tla/ Ulju *cUj Jw" w gj ow nrmjj xi J/sjLmv Jl^nt/nkv, M> hažifu/ m mtumi/ ptunudl &fm JjimLtD tM&tc* "mukaj iMuflv nv Ido* mavagsia/ fibuMioh trn tvmttt. m/tkaldoj mu JbrfK :eJ.llf4l iruiha/JhJul. 3 OJ Hi I Vil JAZ Včasih se šalijo na moj račun. Doma jih spominjam na papagaja, ki smo ga včasih imeli in se je zelo glasno hvalil in sploh si je bil zelo všeč. Na izletu v Ljubljani je tudi tovariši-ca rekla, da jo neki srakoper prav posebno spominja name. Kakorkoli že drugi gledajo name, samega sebe jemljem resno. Miha Zupan, 8.d, OŠ Franceta Prešerna Kranj Pogledam se v zrcalo. Ogledujem si svoj lastni obraz. Za njim stanujem. Na njem je moč videti, ali si nadevam maske: jeguljasto za sebi enake, hlapčevsko za tiste, ki so nad menoj, zagrizeno v šoli, smehljajočo se ob starših in prijateljih. Stanujem za svojim obrazom. Moj obraz je ogledalo moje notranjosti. Sonja Orehar, 8.a, OŠ Franceta Prešerna Kranj r°rel Cno •"*> Watkc U«*n\e Las.at>U V ona*" »* Nekateri primerki živijo stoletja in dosežejo isto starost kot njihovi svobodno rastoči sorodniki. Često pa BONSAI živijo še dlje, ker se jim ni treba upirati nevarnostim narave ali vremenskim nevšečnostim. Stalna skrb in nega, ki sta potrebni, da BONSAI ohranimo pri življenju in da ostane pritlikav, prav tako pripomore, da se njegova živijenska doba podaljša. Tak način vzgoje drevesc se je pričel na Japonskem že pred stoletji. Prvi BONSAI so bili prineseni z visokih gora. Bili so po naravi pritlikavi in zmaliče-ni zaradi težkih življenskih razmer. Ljudje, ki so jih našli, so jih izkopali in doma posadili, da bi jih občudovali. Japonci so bili tako navdušeni ob teh redkih, častitljivo starih, grča-vih, majhnih primerkih, da je povpraševanje kmalu začelo prekašati ponudbo. To je pripeljalo do gojenja dreves BONSAI, umetno so skrajševali proces pomanjševanja, ki sicer traja sto ali več let. »Al tb u. zdrave rasti so prevladale nad bolehnimi. BONSAI v svoji posodi ni več nekakšna majhna spaka,ampak naravno živahno drevesce v miniaturi. Prvi specialisti za BONSA-JE so se osredotočili na vzgojo čudnih in pohabljenih oblik. Toda kasneje se je namesto zgubanega in izsušenega videza rastline pojavila oblikovanost , ki bolj ustreza sodobnemu okusu. Očarljive oblike Za BONSAI uporabljamo predvsem okrasne rastline, vendar pa v BONSAI lahko vzgojimo skoraj vsako vrsto drevesa ali grma. Gojenje BONSAJEV velja na Japonskem za umetnost. Kristina Furian in Mojca krmil j. 6.c OŠ PETER KAVČIČ ŠKOFJA LOKA KUŽA CUCI Gugi rad se igra, saj zeleno žogico ima. Včasih v svoji koči spi, včasih se z mano po hiši lovi. Za na sprehod vprašam ga: "Gugi. greš pa-pa ?" Na sprehodu se za psičkami ozira, maha z repkom in se dohri-ka. Cvili in trese se, ko kopati se treba je. Rada ga imam in nikomur ga ne dam. Jerneja Šifrer, 6.a, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA JELOVICA STAVBNO POHIŠTVO IN DRUGI IZDELKI NA GORENSJKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 19. avgusta IZREDNI SEJEMSKI POPUST 10% GOTOVINSKI POPUST POTROŠNIŠKO POSOJILO 1 + 4 okna, vrata, senčila, montažne stene, montažne hiše, vrtne garniture... Brezplačen prevoz za večje nakupe, montaža, strokovni nasveti H JELOVICA Škofja Loka, tel.: 631-241, fax 632-261 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Celje, Nova Gorica, Izola, Novo mesto Z4IT4V4 AVTGi p.o. LJUBLJANA, TRŽAŠKA 135 TRGOVINA KRANJ, JLA 10 VAM NUDI IZJEMNI POPUST VČASU GORENJSKEGA SEJMA 5% PRI NAKUPU DELOV ALI OPREME NAD VREDNOSTJO 1000 DIN, PLAČANO V GOTOVINI 2% ZA AVTOMOBILE ZASTAVA OBIŠČITE NAS! s»:u- I bombažna predilnica in tkalnica i tržič Tržič, Cesta JLA 14 Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja naslednja prosta dela in naloge: ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE PRAVNIH DEL Pogoji: visoka izobrazba pravne smeri -- 2 leti delovnih izkušenj — zaželen je pravosodni izpit Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen Čas s petmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v roku 8 dni od dneva objave. Kanidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Gorenjsko traktorsko tekmovanje Prvi "tekmovalec" oral že ponoči Kranj, 11. avgusta - Konec dober, vse dobro, bi lahko rekli za sobotno traktorsko tekmovanje, ki ga je na Zlatem polju v Kranju pripravilo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske. Tekmovanje se je začelo z zapletom: ko so prireditelji zjutraj prišli na tekmovalne parcele, ki so jih označili že prejšnji dan, so bili nemalo presenečeni. Parcele so bile na nekaterih mestih že preorane. Prvi "tekmovalec" je očitno prišel na Zlato polje že ponoči in s trobrazdnim plugom vijugal po parcelah sem ter tja, ruval količke in podobno. Kdo naj bi to storil oz. kakšno naj bi bilo ozadje takšnega ravnanja, so v soboto dopoldne le ugibali. So se morebiti oglasili nekdanji lastniki polja, je posredi nova politika, ki ni posebej naklonjena družbenim posestvom in družbeni lastnini, gre morebiti le za gnev kakega v preteklosti nezadovoljnega tekmovalca ali le za "nočno zlikovsko dejanje" brez pravega motiva...? Naj bo tako ali drugače: prireditelji so kljub temu sklenili, da tekmovanje izvedejo, s tem pa se je strinjalo tudi 28 tekmovalcev, ki so se pomerili v oranju z dvo- ali trobrazdnim plugom ter z eno- ali dvo-osno traktorsko prikolico. Kot je povedal vodja tekmovanja Gorazd Kokalj, je bila udeležba na lanski ravni, kakovost oranja zelo dobra, tekmovalci pa izenačeni. V ženski konkurenci sta tekmovanje začeli dve traktoristki, vendar sta morali odnehati, ker se je pokvaril plug. Najboljša iz vsake kategorije bosta nastopila na republiškem tekmovanju, ki bo 8. septembra v Braslovčah. Rezultati - traktoristi, tribrazdni plug - posamezno: 1. Aleš Butalič 228 točk, 2. Ivan Kuralt 227, 3. Simon Alič (vsi M-Kmetijstvo Kranj) 225, ekipno: I. M-Kmetijstvo I (Butalič, Kuralt) 455, 2. M-Kmetijstvo II (Rupnik, Alič) 430, 3. KZ Škofja Loka (Triler, Logonder) 408; traktoristi - dvobrazdni plug - posamezno: 1. Jože Zver (M-Kmetijstvo) 230, 2. Ivan Ju-govic 219, 3. Tomaž Triler (oba KZ Škofja Loka) 218, ekipno: 1. M-Kmetijstvo (Hren, Zver) 411,2. KZ Skotja Loka I (L Jugovic, C. Jugovic) 407, 3. KZ Škofja Loka II (Kalan, Triler) 398; traktoristi do 23 let - posamezno: 1. Marko Jenko (GKZ-TZO Cerklje) 243, 2. Aleš Šifrer 240, 3. Matej Križnar (oba GKZ-Sloga Kranj) 235, ekipno: 1. GKZ-TZO Cerklje (Jenko, Fon) 472, 2. GKZ-Sloga I (J. Križnar, M. Križnar) 463, 3. GKZ-Sloga 11 (Fajfar, Šifrer) 463. • C. Zaplotnik Traktorsko tekmovanje - tokrat le v oranju in spretnostni vožnji. Vijuganje nočnega orača Letošnji vinski sejem v Ljubljani bo drugačen Kulturni praznik vina Konec avgusta se Ljubljana spremeni v mesto trte in vina. Tudi letos se že pripravljajo na 36. mednarodni vinogradniško vinarski vinski sejem. Ljubljana, 10. avgusta - Kljub temu, da je do začetka letošnjega vinskega sejma v Ljubljani še štirinajst dni, sta Mestni sekretarijat za turizem in gostinstvo in Gospodarsko razstavišče že pripravila prvo tiskovno konferenco. Namenjena je bila predvsem predstavitvi dogajanj, ki bodo v stari Ljubljani spremljala to veliko prireditev. S sejmom bo namreč zaživelo celo mesto, vendar ne v znamenju splošnega popivanja, kot smo bili vajeni doslej, temveč v znamenju spoznavanja vinske kulture in kulturnega pitja vina. Že v preteklem mesecu je v Ljubljani potekalo mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev, žganih pijač in sadnih sokov. Tako je mednarodna komisija ocenila 1107 vinskih vzorcev iz 21 držav, med njimi tudi 402 iz Jugoslavije. Od šestih odlikovanj CHAMPION 90 sta bila dva podeljena tudi jugoslovanskim proizvajalcem: Kmetijskemu kombinatu Vipa- va, TOZD Kmetijska predelava za vino Rose letnik 1988 in Agrokombinatu "Tikveš" kava-darci za vino TGA za JUG, letnik 1989. Če je bilo ocenjevanje vinskih vzorcev prvo dejanje letošnjega vinskega sejma, pa bo najpomembnejše za ljubitelje dobre kaplice od 27. avgusta do 2. septembra na Gospodar- skem razstavišču v Ljubljani, ko bo moč večino nagrajenih vin tudi poizkusiti. "Vinski sejem je prav gotovo poslovna prireditev in Ljubljana ima vodilno mesto ocenjevalnih vinskih centrov. Zato bomo že prihodnje leto pripravili takoime-novano šolo za degustatorje. Poleg lega je to komercilana priditev, letošnji slogan sejma pa je "Vino in življenje," je povedal Borut Jerše, pomočnik direktorja Gospodarskega razstavišča. Tisto, kar pa bo za obiskovalce vinskega sejma in Ljubljane v zadnjih avgustovskih in prvih septemberskih dneh posebno novega pa bo, da si bo moč v 31 gostilnah privoščiti kozarček kvalitetnega vina, ki je že dobil katero od nagrad. "Odbor za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra se je odločil, da se vključi v dogajanje letošnjega vinskega sejma. V lokalih bo posebno vzdušje, vsak večer od pol devete ure naprej pa bodo tudi kulturne prireditev na tematiko vina," je povedal Primož Lorenz. Kot so povedali predstavniki Mestnega sekreterijata za turizem in gostinstvo bodo poskrbeli, da vinski sejem postane sejem stroke in sejem kulture s prodajo kvalitenih vin. Tako na stojnicah ne bo plastičnih kozarcev, ampak le kozarci primerni kvaliteti vina. Njihova želja pa je, da se v dogajanja ob vinskem sejmu vključijo tudi druga slovenska mesta. Letos se je za sodelovanje že odločil Kamnik. • V. Stanovnik MEŠETAR Gorenjski sejem v Kranju je tudi velika kmetijska tržnica z dokaj bogato ponudbo traktorjev, traktorskih priključkov in drugih kmetijskih strojev. Mešetar si je tudi tokrat zapisal nekaj cen, vendar poudarja, da so cene za enake stroje pri različnih prodajalcih različne. vrsta stroja cisterna Creina C V 1200 cisterna Creina C V 1700 cisterna Creina CV 2200 cisterna Creina CV 2700 cisterna Creina CV 3200 zgrabljalnik TKM UTO 2050 nakladata: ČTN 850 Hiko Olga Meglic hladilni bazen Gorenje Fecro 100 I hladilni bazen Gorenje Fecro 150 1 hladilni bazen Gorenje Fecro 300 1 hladilni bazen Gorenje Fecro 400 I hladilni bazen Gorenje Fecro 500 I hladilni bazen Gorenje Fecro 650 I škropilnica Agromehanika, 330 1 rezalnik silaže Creina RS 50, prost. 0,5 m3 cena (v din) 21.977,00 23.687,00 26.648,00 28.921,00 29.986,00 10.685,00 11.760,00 17.573,00 22.207,00 29.559,00 36.235,00 36.885,00 40.464,00 7.455,00 26.500,00 kosilnica SIP, britev 135 kosilnica SIP, britev 165 kosilnica SIP, disk 165 kosilnica SIP, čelna 220 traktor Zetor 7245, originalna kabina traktor Zetor 6245, originalna kabina traktor Zetor 5211, originalna kabina pajek SIP 230 pajek SIP 340 pajek SIP460 ventilator Gros S 6E (2,2 kVV, enofazni) ventilator Gros S 6 (2,2 kVV) ventilator Gros 6/3 (3 k W) ventilator Gros S 8 (4 kVV) ventilator Gros S 8/5 (5,5 kVV) ventilator Gros 2 RVO/3 ventilator Gros 2 RVO/5 ventilator Gros 2 RVI/5 ventilator Gros 2 RV1/7 ventilator Gros 2 RV1/11 ventilator Gros 2 RV1/15 nakladalka SIP Pionir 17 nakladalka SIP Pionir 19/9 nakladalka SIP Pionir 20 nakladalka SIP Pionir 26 23.000,00 26.500,00 29.600,00 35.200,00 169.800,00 161.000,00 115.200,00 15.200,00 20.600,00 26.900,00 13.441,00 9.816,00 11.127,00 15.615,00 18.262,00 39.521,00 49.939,80 54.127,00 56.887,00 61.615,00 69.319,00 54.900,00 71.000,00 57.000,00 60.900,00 RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ V času skupščinskih počitnic, koje scena domačega političnega odrčka žalostno opustela, saj so tudi vrli poslanci na dopustu, se mediji na dolgo in na široko ukvarjajo pač s svetovnimi dogodki in dogajanji po jugoslovanskih republikah. Najbolj konjukturno blago v tem smislu sta zdaj Markovič in njegova stranka. Karkoli se že temu finemu gospodu, ki ga očitno v svetovnem merilu med jugoslovanskimi državniki še najbolj cenijo in poslušajo, očita, jasno je, da ima tiho podporo vseh »tamalih« ljudi: kupovanje deviz pri bančnih okencih, dovolj trdni dinar, znižanje cen in razstreljena inflacija -več kot dovolj za narod, ki je doživljal svetovne inflacijske rekorde. Naj ga analizirajo resni kritiki ali omalovažujejo v pamfletih, vedno stoji na trdnih nogah. Bil bi že stokrat prekopan, če bi kritike ubijale. Gospod Markovič pa še kar naprej in naprej ve, kaj hoče in ob pravem času in na pravem kraju pravim ljudem to tudi pove. Če nam je prav ali ne, njegov format je pač nekaj drugega kot so A4 formati nekaterih jugoslovanskih republiških ministrov in politikov, ki zaradi neučakanosti in zaletavosti kar naprej in naprej dobivajo črne pike med neprizanesljivo in resnične demokracije željno javnostjo. Gorenjcem pa po žgečkljive poletne teme ni treba v svet in na jug. Afera Elan namreč še kar naprej odmeva in odmeva, kar ni čudno, saj gre za prave mafijske zadeve, v katerih so seznami črnih posojil manj kot nič. Zdaj, ko so stvari bolj j jasne, je bil tisti seznam samo pesek v oči, čeprav tudi ni ravno od muh, da so si nekateri, ki so bili pri koritu, izdatno • polepšali svoj zasebni standard. Če samo pomislimo, da je I nekdo dobil 40.000 nemških mark posojila in si kupil odličen avto - zdaj pa plačuje, reci in piši, kakšnih 40 dinarčkov me- TEMA TEDNA ZNANSTVENIKI sečnega posojila! So pa tudi primeri, ko plačujejo za črna posojila po 12 dinarjev na mesec ali še celo manj! Bog jim požegnaj, bi rekli najbolj strpni in črnoposojilo-jemalcem v soseski tudi sčasoma odpustili. Navsezadnje: saj bi tudi sami vzeli, če bi bili zraven! A kaj, ko vodilni in vodstveni Elanovi uslužbenci hočejo biti na vsak način in permanentno v središču pozornosti! Prave medijske zvezde! Zdaj, ko je tudi že zakonsko nedvoumno, da nihče od vodilnih, ki ima kakršenkoli greh na duši, ne sme biti vsaj nekaj let na podobnih delovnih mestih in da tudi nekompromitirani direktorji in direktorčki ne smejo nekaj let opravljati dejavnosti, iz katere so izšli, se je okoli dvajset Elanovih vodstvenih in vodilnih kunštno zmenilo, da se pravi čas PREIMENUJEJO. V kaj? Staknili so glave, gruntali in pregruntali, da jim ne bo padla krona z glave, če preimenujejo svoja direktorska delovna mesta in so poslej nekakšni specialni strokovni delavci, višji raziskovalci, znanstveniki Vseh dvajset in še kakšen! A podvig se ni posrečil, kajti delavski svet je tako lopnil po iznajdljivih novopečenih znanstvenikih, da jim je lahko znanost poslej le ljubljeni konjiček, nikakor pa ne delovna obveznost. Samo čudimo se lahko, da vsa ta Elanova četa, ki tako drzno koraka v znanost, ne premore niti minimuma trezne presoje. Mar se res ne zavedajo, da so kot v akvariju in da je sleherni njihov zamah pod drobnogledom? V Elanu namreč nič več ničesar ne more biti tako skrito, da ne bi bilo takoj oČito. Če so že pri tej bistri potezi pogoreli in sami zase ne bodo imeli nič - če seveda že ne pripravljajo novih inovacij v tej smeri - svetujemo, da to »znanstveno pogruntacijo« vsaj patentirajo! Verjetno so se marsikje vodstveni in vodilni že znašli in so že preimenovani, tistim pa, ki so bolj počasne pameti, pa bi lahko ponudili ta kunštni patent. Preprosto: ustanovi se agencija, ki ponuja tozadevne usluge pod diskretno šifro: Reši se, kdor se more. Auf, uf, bo kšefta, saj iz propadajočih firm vodstveni kader »trčečim korakom« beži v privatno sfero in bo še bolj bežal. Nič več pa firmi ne bo mogel ukrasti perspektivnega programa. Zato pa so tu - hvalabogu - Elanovi iznajditelji, ki se na kakršnokoli moralo in zakone veselo požvižgajo. Bili bi krasni svetovalci, saj so z lastnim zgledom že dokazali, kako gre, če gre in če imaš pamet na pravem kraju in kosmato dušo... • D. Sedej Vandalizem v srednji Radovni vt Divji kopalci skoraj pretepli domačine Srednja Radovna, 13. avgusta - Nekateri obiskovalci Kred« - veči-noma iz Gorij - zganjajo ob jezeru Kreda vse mogoče .Kmetom lajo škodo, onesnažujejo okolico, plašijo z.v.no. Kje so nadzornik. Triglavske£a narodnega narka? nomajs Gorij :^anja]o^"^eru Kreda vse mogoče. Knu "\odo, onesnažujejo okoli vskega narodnega parka Ob letošnjih sončnih in vročih vikendih se najraje odpeljemo na kopališča, ob jezera in reke. Množice obiskovalcev zgornje Gorenjske pa se ne napotijo le na Bled ali v Bohinj, ampak tudi kam dlje, v skrite gozdne kotičke in na jase. Tako tudi dolina Radovne, kjer je letos znatno več obiskovalcev kot kdajkoli prej! Ko so pred leti zaradi nerentabilnosti opustili obrat Krede v srednji Radovni, je za podjetjem ostalo precej veliko jezero. Zemljišče je pač opuščeno, okoli jezera pa imajo svoje travnike radovniški kmetje. Pred vhodom na zemljišče nekdanje Krede in na travnike so ^rnetje postavili zapornico in tako opozorili, da je vhod z avtomobili prepovedan. A takoj, ko so odšli delavci Krede, so prelep kotiček »odkrili« miru željni obiskovalci in ljubitelji narave. Sem so že vsa minula leta hodile družine na prijetne piknike in na kopanje, kajti voda v jezeru je topla podtalnica, ki nikamor ne odteka. Do letos je bilo vse lepo in prav: okoliškim kmetom mirni kopalci niso bili napoti. A letos je slika povsem drugačna. Prihaja vedno več ljudi, včasih jih je tudi po 300. Ljudje smo pa različni: med toliko obiskovalci se pač zanesljivo najdejo tudi neobzirni in taki, ki so zmožni uganjati prava divjaštva. Kmetje v Srednji Radovni pravijo, da jim je ob letošnjih vikendih pošlo pač vse potrpljenje, kajti vsaka stvar ima svoje meje. Divjaški in razgrajaški obiskovalci Krede - večina iz Gorij - so najprej polomili zapornico in preprečili vhod lastniku na njegovo zemljišče. Parkirajo pač kjerkoli ob cesti, tako, da mimo ni mogoče. Odpadki ležijo vse povsod, nekateri kurijo - Radovna je v triglavskem narodnem parku! - se po travniku podijo za žogo, s psi gonijo živino, tako, da jo kmetje le s težavo spravijo iz močvirja, se po travnikih vozijo z motorji, trgajo žice električnih pastirjev, se lovijo po otavi, jahajo konje, ki se pasejo za ogrado. Skratka: pravo divjaštvo, ki povzroča kmetom samo škodo in hudo vznemirja živino. Res je! Vse naokoli je onesnaženo: po jezeru plava »stiro-por«, kajti mladeniči, ki se prihajajo sem kopat, so si omislili tudi igre v vodi in si napravili ogrodje lesenih vrat. Da bi improvizirani goli na vodi tudi obstali, jih podložijo s stiropo-rom, ki tako plava po jezeru v Kredi. Voda je umazana, polna alg, ob množici kopalcev razburkana in zaradi krede vsa bela. Domačini pravijo, da se v taki vodi ne bi nikdar kopali, saj je polna žab, le sami pa vedo, kaj vse se je ob opustitvi obrata znašlo na dnu jezera! Kakšna je higiena, si lahko mislimo, če vemo, da ni nobenih sanitarij, v jezeru pa 300 kopalcev. Najbolj pa zamerijo tistim, ki na travniku kurijo, se valjajo po otavi in mečejo cigaretne ogorke ter odpadke. Ko je kmet navozil na travnik gnojnico, jih pač ni nič motilo - legli so kar na gnoj in se še naprej sončili.... Jezero Kreda je v poletnih mesecih privlačno za kopalce, čeprav je voda umazana, polna žab in alg ter vsa bela od krede. - Foto: D. S. V Kredi, edini baraki, ki je še ostala, živi nekdanji delavec Krede, ki si ne more drugje najti stanovanja. Vsaj do zdaj je živel mirno življenje, zdaj pa ga ves ta hrup in trušč tako moti, da se ob koncu tedna že v ranem jutru z nahrbtnikom umakne v gozdove in se vrne tedaj, ko sonce zaide. Zdaj mu ostane samo to, da najprej pospravi okoli svojega skromnega bivališča, kajti vsepovsod je sama navlaka. V Kredi je res lepo, ni kaj. Vendar bi bilo nujno treba kme- tijske površine zavarovati in končno sprejeti odlok, po katerem bi preprečili ves vandalizem, ki se žal obilno kaže v Srednji Radovni. Lastniki zemljišč in kmetje so brez moči: ko so se skupini divjakov uprli, jih je divjaška druščina skoraj pretepla. In še nekaj: kje so nadzorniki Triglavskega narodnega parka? Nemogoče je, da za dogajanja v Radovni ne vedo. Naj se vendarle prikažejo tam, kjer jih potrebujejo in kjer bi tudi morali biti! • D. Sedej Gorenjske vasi Stara Fužina Piše: D. Sedej Stara Fužina v zgornjem delu bohinjske doline je dobila ime P° fužinarstvu, ki v teh krajih ^ga nazaj v rimsko ali celo Pfedrimsko dobo. Še so ohranje-111 ostanki starih fužin, ki so bile * srednjem veku v posesti Orten-?uržanov, Celjanov in Habsbur-*anov, pozneje pa je bil lastnik J»žin tudi Žiga Zois. Kakor piše ; »Ivasor, so topili železovo rudo g izdelovali žeblje na Starem kladivu kot se je tedaj imenova-j* Stara Fužina. Za spomin na '"iinarstvo še danes stoji Zoisov grad. Stara Fužina je precej razločno naselje s številnimi kultur-n|mi spomeniki kot je, denimo, cerkev sv. Janeza, v zadnjem ča-Su Pa smo o Stari Fužini slišali •Jialo več tudi zato, ker so končno v vasj 0(iprii prenovljen Planšarski muzej. Stara Fužina, ta zanimiva bo-n,"»jska vas, pa je znana tudi štednim tujcem in obiskovalcem, s>j se kraj že desetletja ukvarja Kmečkim turizmom". V Stari *»ni turizem ni nikoli povsem *amrl, nasprotno: zaradi lepe ,e8e in privlačnosti, gostoljubni domač inov in urejenosti Kraja niso bili nikoli v skrbeh Zaradi turističnega obiska. Dodala v sleherni kmečki hiši se "^varjajo s turizmom. Tako tudi >>pri Agotnik« kot se po domače re*e domačiji Alojza Pekovca. Pol kmečke ohceti iz Pekovčeve hiše Pekovčevi so znani po tem, da se rade volje udeležujejo vseh turističnih kmečkih prireditev v Bohinju, kajti doma imajo vsi domači pristno gorenjsko narodno nošo, obleko, še posebej pa imajo bogato opremo za vprego. Tako se zgodi, da prav Alojza Pekovca prireditelji večkrat naprosijo, naj posodi konje za parade in prireditve, saj ima komate -jazbečarje za konja. To so posebno lepi, široki komati, z bogatimi okraski in jazbečevo kožo ter medenino. Prav zato, ker Alojz Peko-vec nikoli ne odreče in ker vsa družina v narodni noši sodeluje na prireditvah, jim je Turistična zveza Slovenije podelila zlato odlikovanje. »Saj je pol kmečke ohceti prišlo samo od vas,« je Pekovcu vzkliknil tajnik Turističnega društva Bohinj! In še res je, tako kot po opremi in sami udeležbi, kajti zdaj že tudi Alojzovi vnukinji ženeta kravo na kmečko ohcet. Dobrodošla bi bila restavracija »Kmečki turizem je bil v Stari Fužini že pred vojno in se na- Pri Pekovčevih v Stari Fužini imajo sobe prve kategorije in stalne goste. Hiša je stara domačija, vsa v cvetju... - Foto: D. Sedej daljeval po vojni. Od tedaj do danes se je precej spremenilo, predvsem so se hiše lepo obnovile, tudi kmečka poslopja, predvsem pa posodobile turistične sobe, ki jih oddajajo vaščani. Pri nas imamo zdaj sobe, ki so na voljo turistom, L kategorije, opremljene s kopalnicami in sanitarijami. Očitno je, da se turisti več ne sprijaznijo z vsakršno sobo in postajajo zahtevnejši. Gostom nudimo prenočišče in zajtrk, pozimi in jeseni pa tudi večerje. Imajo pa možnost kuhanja. ^ V vasi je Mihovčeva gostilna, ki pa ne nudi toplih obrokov, v vasi sta še dva bifeja, tako, da si marsikateri oddajalec sob želi, da bi imeli tudi kakšno restavracijo, kjer bi naši gostje lahko kaj malega pojedli. Pravijo, da bi se jim kdaj prilegla tudi kakšna enolončnica, kjerkoli pa se že ustavijo, povsod ponujajo večinoma le meso, meso in še enkrat meso. Le trije kmetje Prihajajo Angleži, Nemci, le malo je domačih gostov. Kar 80 odstotkov bo tujih, predvsem Nemcev, ki zelo radi hodijo po okoliških hribih in planinah. Nemci so nasploh največji hribolazci in po vse dneve samo hodijo in hodijo. Stara Fužina ni bila nikoli povsem kmečka vas, bila je tudi delavska, saj so domačini odhajali na delo v tovarne v Bohinjski Bistrici in v Rado- vljici ter na Jesenice. Danes smo v vasi le trije »čisti« kmetje, včasih jih je bilo seveda več. Planšarstva, po katerem je vas slovela, je večinoma konec. Imamo še tri planšarice in ena je stara že osemdeset let, pa je še vedno šla v planino. Včasih je bila planšarija na petih visokogorskih planinskih pašnikih. Planšarski predmeti so na ogled v muzeju, precej starih planšarskih ali sploh etnografskih stvari pa se je izgubilo. Nekateri so stare stvari tudi premalo cenili, jih podarili ali prodali. Bili so časi, ko so bili tujci zanje zelo zainteresirani, zgodilo pa se je tudi, da je za kakšnim gostom izginil tudi kakšen star predmet iz hiše. Z gosti se moraš ukvarjati Naša kmetija v Stari Fužini je stara. »Velban« hlev so zgradili leta 1824, tudi kozolec, hiša pa je bila leta 1903 popravljena in se pravega datuma ne ve. Vsekakor pa sodi med starejše domačije v Stari Fužini, kjer se je v minulem obdobju tudi precej novega zgradilo. Kar se kmetijstva tiče - sam se s kmetijstvom vseskozi ukvarjam - je slabo in nima še prave družbene veljave. Kar pa se tiče kmečkega turizma, se res ne moremo pritoževati. Vsekakor se zasluži, a le pod enim pogojem. Ko sem se pred nedavnim udeležil nekega sestanka o kmečkem turizmu, je nekdo dejal: »Če je žena zato, Alojz Pekovec da se družina ukvarja s kmečkim turizmom, bo šlo, če pa žena tega ne mara, je bolje, da se vse skupaj pusti. Mislim, da to še kako drži, kajti če moja žena ne bi skrbela za goste, s turizmom ne bi bilo nič. Imeti moraš veselje in se z gosti ukvarjati. Njim je to všeč, všeč jim je mir in življenje na kmetih, čist zrak in domača hrana. Zanimivo je, da vsak, ki pride k nam, najprej hoče pogledati v hlev, da vidi živino...« V Stari Fužini je te dni res veliko gostov. Pred vsako hišo, ki ponuja sobe, stoji avtomobil tuje registracije, ne manjka pa tistih, ki prebivajo v bohinjskih hotelih in ki se na sprehodih zanesljivo usmerijo tudi proti Stari Fužini. Vas je zanimiva, prijetna, predvsem pa zelo lepo urejena, saj ni okna, na katerem ne bilo lepih rož... ŠPORT IN REKREACIJA GLAS 12. STRAN UREJA: JOŽE KOŠNJEK Torek, 14. avgusta 1990 t^bermuda Pkratke Fhlače <-Xvil.l....... /OBLIKOVANJE IGOR POKORIM IN SE IN SE POCENI VATROSTALNA JESENICE Titova 53 b 64270 Jesenice Po sklepu delavskega sveta DP Vatrostalna Jesenice razpisu-ejmo dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno obdobje štirih let: POMOČNIK DIREKTORJA ZA EKONOMSKE POSLE IN POSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM Kandidati morajo, poleg splošnih in z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske emeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki — da aktivno obvladajo en svetovni jezik Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu na naš naslov. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Delavska univerza Škofja Loka vpisuje v šolsko leto 1990/91 v program študija ob delu za poklic: EKONOMSKI KOMERCIALNI TEHNIK /5. stopnja zah-tevnosti/ Šolanje traja 4 leta. Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik I a, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih do 17. ure, osebno ali po telefonu 620-888. \iammk te/ef AZUR -Kamnik d.o.o. Gradbena trgovina & proizvodnja Pri AZUR-ju v Kamniku se dobi vse -no, skoraj vse! Trgovina na Vrhpolju 170 (le 1 km iz Kamnika proti Celju) — med ostalim gradbenim materialom — nudi za 5,30 din kom modularni blok za 50,00din vreća cementa že za 92,00 din m3 porolit 10 cm (DIN standard) že za 130,00 din m1 okenske police (izdelamo po meri) za 190,00 din m1 okenske police (Carrara, Italija) že za 190,00din kom cvetlična konta že za 224,00din m; keramične ploščice' (Italija) že za 3.500,00 din grt sanitarni blok (Italija)' za 3.500,00 din vrtni kamini že za 4.550,00 din notranji kamin že za tovarn, ceno dimniki Schiedel za sanitarne in keramiko (Italija) KREDIT ' Organiziramo dostavo na dom ' Naše ekipe montažerjev vgrajujejo vse vrste naročenih kaminov in vrtnih grilov Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete, poslali vam bomo katalog s cenami Kolesarska dirka »Po ulicah Radovljice« Radovljica, 12. avgusta - V nedeljo je bila v Radovljici mednarodna kolesakska dirka, ki jo je tokrat že šesto leto zapored organiziral Kolesarski klub Bled v okviru radovljiškega občinskega praznika. Glavna pokrovitelja dirke sta bila LIP Bled in Skupščina občine Radovljica. Tekmovali so kolesarji iz Italije, Avstrije in Slovenije, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. V kategoriji veteranov je tekmovalo 9 kolesarjev. Prevozili so 13 km dolgo progo, najbolje pa so se uvrstili: 1. mesto Lojze Oblak (KK Janez Peternel) s časom 0:21,23, 2. mesto Jože Hafner (KK ROG - Franek) 0:21,38, 3. mesto Ivan Miholje-vič (KK Janez Peternel) 0:22,43. V kategoriji pionirji A je sodelovalo 26 kolesarjev na 18 km dolgi progi. Najboljši so bili: L Mitja Mohorič (KK Ptuj Rene) 0:30,44, 2. Tadej Valja-vec (KK Sava) 0:30,44, 3. Zoran. Klemenčec (KD Rog) 0:32,25. Najbolje uvrščeni v kategoriji pionirji B (13 kolesarjev, 18 km dolga proga), 1. Sa- šo Berce (KK Sava) 0:37,20, 2. Miha Macele (KD Krka) 0:37,20, 3. Aljoša Hrvatin (KK Piran) 0:37,20, 4. Matej Stare (KK Sava) 0:37,20, 5. Dejan Svener (KD Krka) 0:37,20, 6. Aljoša Kavčevič (KK Ptuj Rene) 0:40,50. Ženske A (4 kolesarke, 36 km dolga proga): 1. Dunja Tre-bižan (KD Rog) 1:06,30, 2. Vida Uršič (KK Soča Kobarid) 1:06,30, 3. Minka Logonder (KK Soča Kobarid) 1:06,30, 4. Nina Cof (JUB Dol) 1:15,15. Mlajši mladinci (22 kolesarjev, 36 km): 1. in 2. mesto delita Boštjan Felc (KD Sloga 1902) in Peter VVrolich (ARBO Coca cola Villach) s časom 0:57,24, 3. in 4. Vojko Trebižan (KD Rog) in Rok Černe (JUB Dol) 1:50,00. Člani (8 kolesarjev, 67,5 km): 1. in 2. Tomaž Rotar (KK Bled) in Thomas Basti (Arbo Coca cola Villach) 1:49,30, 3. in 4. Vojko Trebižan (KD Rog) in Rok Černe (JUB Dol) 1:50,00. Člani (8 kolesarjev, 67,5 km) L, 2. in 3. Igor Bertoncelj (KK Sava) Peter Marinschek (Arbo Coca cola Villach) in Boštjan Slak (JUB Dol) s časom 1:49,30 4. ter 5. Kari Struger in Hugo Sallinger (oba RC- v OAMTC Ford VValdhaus) s časom 1:51,30. Predsednik KK Bled, Henrik Blažič je povedal, da je letos udeležba kolesarjev nekoliko manjša kot prejšnja leta. Ra' zlog za to pa je bila kolesarska dirka v Zagrebu, ki je bila na isti dan, tako da je nekaj kolesarjev šlo tja. Suzana AdžiČ loto: Gorazd Šinik Teniška šola za otroke in tečaji za odrasle Tenis je šport za vse starosti Pri teniškemu klubu Triglav iz Kranja so letos organizirali celoletno teniško šolo za otroke. Zaradi velikega zanimanja bodo že v septembru pripravili teniško šolo za novo skupino otrok, ves čas pa pripravljajo tudi začetne in nadaljevalne tečaje za odrasle. Kranj, 8. avgusta - "Najbolj primerna starost za vključevanje otrok v teniško šolo je med šestim in osmim letom. Za prvič smo vzeli v šolo tudi otroke do desetih let, vendar pa je pomembno, da so približno enako stari, saj jih kasneje, če ostanejo v klubu, razporedimo v kategorije. Otrok mora namreč igrati vsaj dve do štiri leta, nekje pri desetih letih pa začne igrati v klubu kot pionir v prvi kategoriji," pravi vodja teniške šole pri TK Triglav Mitja Kermaunar. Ko so pred približno tremi meseci v Kranju organizirali celoletno teniško šolo za otroke so bili presenečeni nad velikim odzivom. Že prve dni se je prijavilo več kol petdeset otrok. Te dni je prvi del učenja že za njimi. Ko smo se pogovarjali z Mitjem Ker-maunarjem, učiteljem tenisa smo ga povprašali, kako hitro je moč ugotoviti ali je otrok za tenis tale-nitiran in ali je tenis šport za določenega otroka. " Za nekatere otroke lahko hitro rečemo, da bodo dobri igralci, večina pa postopoma napredujejo. Šola traja vse leto, trenutno imamo tečaj dvakrat na teden po dve uri. V zimskem času se bomo preseli v dvorano, takrat pa bomo imeli šolo najmanj enkrat na teden. Vsega skupaj se bodo otroci učili tenisa dvesto ur. Sedaj po treh mesecih učenja bomo naredili "selekcijo", glede na velikost otrok, njihovo moč in tudi znanje teniške igre. Pojavile so se razlike med tistimi, ki so prej že nekaj znali in začetniki. Težko pa je že sedaj reči kateri otroci so za tenis bolj talentirani, saj se razvijajo zelo ra- ponedeljek ob 7. uri in trajajo teden dni, od ponedeljka do petka, po dve uri. Ker je zanimanje za tečaje jeseni veliko pa priporočajo, da pridete še pred koncem počitnic. Tenisa pa se lahko učite tudi na individualnih tečajih. Tenis je šport za vse starosti in nikoli se ga ni prepozno učiti. Odkar so slabe zime in ni smučarije, postaja tudi pri nas vse bolj popularen in se zanj odloča vse več mladih in starih. Prav pa je, da se vsi naučijo vsaj osnovnih teniških udarcev," je mnenje Mitja Kermaunarja. Takole pa pravita dve izmed udeleženk tečaja za začetnike. Renata Vodnjev iz Kranja: "Hotela sem se naučiti igranja, kupi- la sem lopar in prišla v teniško šolo. Pravzaprav sva prišla oba z možem, tako da tudi kasneje ne bova imela težav pri iskanju partnerja za igro. Všeč mi je. Pre~ cej sem se že naučila, čeprav prej nisem nič znala. Pomembno se mi zdi predvsem to, da se naučim osnovnih udarcev, kasneje pa se bom morda odločila še za nadaljevalni tečaj." Sabina Stanek iz Ljubljane: "Pri teti v Kranju sem na počitni- /lično," je povedal Milja Kermaunar. Za starše, ki boste jeseni vpisali otroke v šolo pa naj še zapišemo, da šola stane 300 dinarjev mesečno. »Poleg tega pri Teniškem klubu Triglav organiziramo tudi za-četniške in nadaljevanjne tečaje za odrasle, ki se začenjajo vsak cah, Čeprav sem že prej m» igrala, sem se odločila, da pridem na tečaj in se naučim kaj novega-Všeč mi je. • V. Stanovnik d®rt<5»5J©I] glas VEČ KOT ČflSOPl5 Triatlon jeklenih v Bohinju Padalski Pokal Bled 90 Bohinj, 13. avgusta - Turistično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik bosta v soboto, 25. avgusta, organizirala 6. triatlon jeklenih - Bohinj 90. Tekmovalci se bodo pomerili v treh panogah : čolnarjenju, kolesarjenju in teku. Čolnarili bodo na progi dolgi 6 kilometrov, od kopališča na Bohinjskem jezeru do Naklove glave in nazaj na kopališče. Kolesarjenje bo dolgo 30 kilometrov, potekalo pa bo od kopališča do Jereke in Rudnega polja. Na Rudnem polju bo start 8 kilometrov dolgega teka preko Konjščicc do Velega polja. Moški bodo nastopali V petih razredih in sicer v razredu do osemnajst let. od 18 do 29 let, od 30 do 39 let, mlajši veterani od 40 do 49 let in starejši veterani nad 50 let. Ženske bodo nastopile v dveh razredih in sicer v razredu od 20 do 34 let in nad 35 let. Start Zfl vse kategorije bo ob 8. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Cilj čolnarjenja je ob 9. uri. cilj kolesarjenja pa ob 10.45 uri. /apora na Velem polju bo ob 12.30 uri. Pogoji za udeležbo na triatlonu so: lasten čoln, kolu, nahrbtnik (2 kg teže) in plačilo startnine (150 din po poštni nakaznici z navedeno letnico rojstva na naslov: Turistbiro Bohinj, 64265 Bohinjsko jezero - za Triatlon jeklenih). Razdelitev startnih številk bo v petek, 24. avgusta v hotelu Kompas od 18. do 21. ure in v soboto na štartnem mestu od 6, do 7.30 ure. Vsak tekmovalec dobi spominsko majico, tisti, ki pride iui cilj v določenem času pa tudi spominsko kolajno za uspešno opravljen triatlon. Prvi trije v posamezni in skupni uvrstitvi dobijo pokale. Poleg tedga bo tudi žrebanje praktičnih nagrad. Prijave /a triatlon sprejemajo od razpisa do vključno 20. avgusta. Vse informacije pa lahko dobite v I uristbiroju Bohinj, telefon 064 723-370, vsak dan od 7. do 18. ure. V slučaju pritožbe se tekmovalce lahko prito/i na cilju 1 uro |>o končanem tekmovanju za kavcijo v vi šini startnine. Organizator si pridržuje pravico, da cilj skrajša v primeru nemogočih pogojev za normalno tekmovanje Zaključek in razglasitev rezultatov bosta na prireditevnem prostoru Pod skalco ob 17. uri. • V. S. Lesce, 13. avgusta - Padalci ALC Bled, člani državne padalske reprezentance, so se skupaj s padalci Avstrije, Danske in Švice od 2. do 12. avgusta na letališču lesce pripravljali za nastop n& 20. svetovnem padalskem prvenstvu, ki bo septembra v Lescah-Zadnji dan skupinskih priprav so se pomerili v skokih na cilj za Pokal Bled 90. Opravili so pet skokov na cilj z višine 1100 metrov. Pogoji za tekmovanje so bili idealni. Po petih serijah so pa' dalci ALC v sestavi Intihar-Dušan Intihar, Bogdan Jug, Borut Erjavec, Darko Svetina in Branko Mirt zbrali 3 cm iz 25 tih skokov, kar jim je prineslo prvo mesto, ženska reprezentanca Švice je bila druga s 17 cm, moška reprezentanca Švice pa tretja z I? cm. V moški konkurenci je prvo mesto osvojil Bogdan Jug s pet'' mi ničlami, v ženski pa Daniela Mathys s 3 cm. Sponzor tekmovanja je bil Janez Pristavec iz restavracije le-telišča Lesce. Vsi tekmovalci so bili s preizkusom prizorišča svetovnega pokala zadovlojni. • J. Pfajfar Trije pokali iz Reit in VVinkla Kranj - Mladi kranjski smučarski skakalci so v soboto nastopili na tretji letošnji tekmi v znanem turističnem kraju Bavarske-V konkurenci okoli 70 skakalcev iz Avstrije in ZRN so doseg" nekaj imenitnih uvrstitev. Najbolje so se izkazali pionirji, saj st3 Beroncelj in Rakovec zasedla drugo oziroma tretje mesto. Med mladinci pa je bil Zaplotnik tretji. Ostale uvrstitve skakalcev kranjskega Triglava: Eržen je bil sedmi med pionirji, mladinci Pa so se uvrstili takole: 7. Mesec, 12. Martinjak in 13. Koželj. KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Inšpektorji o nelojalni (in nezakoniti) gostinski konkurenci Dober zaslužek ob simboličnih kaznih vse več občanov in društev opravlja gostinsko dejavnost brez dovoljenja. Predvsem v zasebnih lokalih so cene domala enake kot v gostilnah, ki plačujejo dajatve. Kranj, 10. avgusta - Tržna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je ob koncu maja letos pregledala 32 lokalov v kranjski cini, v katerih društva ali občani brez ustreznega dovoljenja opravljajo gostinsko dejavnost. Inšpektorji ugotavljajo, da se je neupravičeno opravljanje gostinske dejavnosti v zadnjih letih zelo razširilo in da razlog za to ni pomanjkanje gostinskih lokalov, ampak možnost za dokaj dober zaslužek ob (morebitnih) simboličnih kaznih. Ponudba in izbira v tovrstnih lokalih ni velika, v glavnem Prodajajo le najbolj običajne vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač, s hrano se ne ukvarjajo. Ker ne plačujejo davkov in prispevkov, manj izdatkov pa imajo tudi s sanitarno tehnično ureditvijo, so njihove cene lahko nekoliko nižje kot v legalnih gostinskih loka-iih. Po mnenju inšpekcije gre za nelojalno konkurenco do gostincev, ki imajo za opravljanje gostinske dejavnosti predpisano dovoljenje, izpolnjujejo druge pogoje in plačujejo dajatve. "Nelojalnost" se kaže tudi tako, da društva in posamezniki, ki opravljajo gostinsko dejavnost brez dovoljenja, niso zavezani k spoštovanju občinskega odloka o poslovnem času, zato odpirajo lokale le v dneh (ob koncu tedna) in urah (zvečer), ko pričakujejo največ Prometa. Čeprav je bila ob pregledu v •okalih dokajšnja čistoča, večina ne izpolnjuje predpisanih minimalnih sanitarno-tehni- stranske prostore. Lokali, ki bi bili brez stranišča, so sicer redki, vendar urejenost in opremljenost sanitarij v glavnem ni takšna, kot zahtevajo predpisi. Lokali tudi nimajo stranišč za zaposlene delavce. Vsi, ki delajo v gostinstvu ali v živilski trgovini, morajo dvakrat na leto na t.i. živilski pregled, na katerem zdravniki Tržni inšpektor bo štirinajstim zasebnikom, ki opravljajo gostinsko dejavnost brez dovoljenja, izdal odločbo o prepovedi in jih predlagal sodniku za prekrške, podobno odločbo pa bo izdal tudi društvom. Ker so kazni nizke, je pričakovati, da nekateri odločb ne bodo vzeli resno. enih pogojev. To velja pred- vsem za urejenost prostorov za Roste, za točilne mize in za ugotavljajo predvsem to, ali med zaposlenimi ni okuženih z nevarnimi boleznimi in morebitnih kliconoscev. Inšpektorji so ugotovili, da delavci v najmanj 21 gostinskih lokalih (od skupno 32) nimajo tovrstnih pregledov in da tudi v tistih, kjer ima kdo od zaposlenih predpisani pregled, strežejo ljudje (člani društva, sorodni- ki) brez "zdravniškega spričevala". Medtem ko zasebniki opravljajo gostinsko dejavnost za svoj račun, pa je razmerje med delavcem in društvom drugačno. Nekateri delajo brezplačno, praviloma dobijo določen delež od prometa, v posameznih primerih gre bržkone tudi za zakup. V času, ko so inšpektorji pregledovali lokale brez dovoljenj, je bilo v njih okrog tristo gostov. Številka je majhna in kaže na obseg neupravičene gostinske dejavnosti, iz nje bi bilo mogoče izračunati tudi povprečni promet in dohodek. V najmanj polovici pregledanih lokalih, predvsem pa v zasebnih, so cene domala povsem enake kot v gostilnah, ki morajo plačevati davščine. Zanimivo je tudi to, da se zasebniki, lastniki "lokalov brez dovoljenja" ne ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo na skrivaj, ampak imajo za to posebne prostore in opremo, goste pa vabijo v lokal tudi z obcestnimi tablami. Nekateri si želijo pridobiti obrtno dovoljenje, vendar delajo "na črno" tudi po sili razmer, ker nimajo uporabnega dovoljenja za stavbo, ne izpolnjujejo vseh sanitarno-tehničnih pogojev ali jih ovirajo druga nerešena vprašanja. Društva opravičujejo opravljanje gostinske dejavnosti s pridobivanjem denarja za osnovno dejavnost in z zahtevami članov društva po gostinski ponudbi neposredno ob Športnih objektih. Inšpektorji pravijo, da pri opravljanju gostin- V inšpekcijskih službah poudarjajo, da bi bilo ukrepanje zoper nezakonito gostinsko dejavnost lažje, če bi z ustrezno davčno politiko zajeli dohodek, dosežen z neupravičenim opra-vljenjem gostinske dejavnost, uzakonili strožje kazni (denarne in zaporne kazni, odvzem premoženjske koristi, blaga in sredstev za delo itd.) in preverili upravičenost organov za notranje zadeve, da dajejo društvom pravico ukvarjati se z gostinsko dejavnostjo. ske dejavnost v društvih ne gre samo za to, ali je skladna s predpisi ali ne, ampak se jim zastavljajo tudi vprašanja o nenadzorovanem zbiranju, obračanju in uporabi denarja, o spodbujanju alkoholizma, o "sanitarno higienskem primi-tivzmu", o nelojalni konkurenci... Večina stavb, v katerih se opravlja gostinska dejavnost brez dovoljenja, je problematična tudi kar zadeva spoštovanje urbanistične in gradbene zakonodaje. Domnevajo, da je večina brunaric, raznih dozidav in prezidav ter igrišč zgrajena brez dokumentacije. • C. Zaplotnik Prometna varnost v prvem polletju Manj nezgod, milejše posledice Kranj, 8. avgusta - Podatki o nesrečah v prvih šest.h mesec 1.k** *»itlet. na gorenjskih cestah so v primerjav, z >eniji dokaj ugodni' Prvič po dolgem času se je glede na **>WJJI obcu.no zmanjšalo število prometnih nezgod, obenem pa, so b.le ""anj tragične tudi njihove posledice. Le-te bi bile še ™nJse' *° «8otavlja% gorenjski miličniki, če bi vozniki pogosteje uporabljal. v*rnostni pas in čelado. . Leta 1990 se je od začetka Januarja do konca junija pripe-tl10 na Gorenjskem 152 težjih Pametnih nezgod, kar je za 28 °dstotkov manj, kot v enakem obdobju lani. Pri 13 nesrečah s črtnim izidom so v polletnem Poročilu zabeležili 38-odstotno tanjšanje, pri 139 nezgodah s tel«snimi poškodbami pa 27-odstotno zmanjšanje glede na leto poprej. Ob podatku, da se je število nesreč znižalo v prav vseh go-renJskih občinah, je še bolj sPodbudno dejstvo o milejših posledicah nesreč. Umrlo je namreč kar za polovico manj ljudi; med 14 žrtvami je bilo 7 voznikov osebnih avtov, 3 potniki v avtih, 2 voznika koles z motorjem in 2 pešca. Pri tem je le ena nezgoda terjala 2 mrtva. Huje se je poškodovalo 86 oseb (36% manj), lažje pa 111 oseb (13% manj). V nesrečah so bili največkrat udeleženi vozniki osebnih avtomobilov, ki jih najpogosteje najdemo tudi med povzročitelji nesreč. Ob tem gre pohvaliti boljšo varnost otrok in mla- doletnikov, za kar gre zasluga tako prizadevanjem delavcev v milici kot v svetih za preventivo in vzgojo ter v šolah; mladostniki so bili namreč udeleženi le v 1 nezgodi s smrtnim izidom (lani v 2) in v 37 nesrečah s telesnimi poškodbami (lani v 62). Največ nesreč, skupno kar 64, je tudi letos nastalo zaradi nepravilne strani vožnje. Izsiljevanje prednosti je bilo krivo za 25 nezgod, prehitra vožnja pa za 22 nesreč. Na 4. mestu je / pri 14 nesrečah kot vzrok zanje vožnja pod vplivom alkohola; pri tem gre za očitne primere vinjenosti, vendar je le-ta prisotna kot sekundarni vzrok v bistveno večjem številu nesreč, ugotavljajo gorenjski miličniki. Za sklep samo še to! Veliko prometnih prekrškov se konča prav z nezgodo. Zato miličniki upajo, da bodo k zmanjšanju prekrškov in izboljšanju prometne varnosti pripomogle tudi od junija strožje kazni. • S. Saje NA SONČNI STRANI ALP Nered v parku Kršilci Pred dnevi sem se v koloni vozil peljal po magistralni cesti °a Radovljice proti Kranju. Vozili smo blizu stotih kilometrov na J*r°. ko nas je na širšem delu ceste od Črnivca naprej začelo pre-mtevati vozilo po levi in hip zatem še drugi avto na desni po od-s,avncm pasu. Desno vozilo je bilo celo hitrejše od levega in je še Pred njim za vijugalo na svoj vozni pas pred kolono. Vratolomna v°znja dveh mladeničev v belem jugu koprske registracije se je s,cer srečno nadaljevala, lahko pa bi bilo drugače. Če bi prehite-jSj^' vozm z obeh strani zavozilipred kolono v istem trenutku. ' "da nesreča z gotovo težkimi posledicami neizogibna. In to bi zgodilo le zaradi neupoštevanja predpisov, ki v nobenem primeru ne dovoljujejo prehitevanja po desni! , Voznik, kije pogosto na cesti, je očividec takih in podobnih ttltev prometnih pravil iz dneva v dan. Skoraj staromoden iz-f l'da. kdor ne prehiteva prek polne črte, ne izsiljuje prednosti v r,zišcu, ne prekorači dovoljene hitrosti, ali se izza točilnega pul-. "e odmaje v svoj avto in vozi smelo naprej. Ob takem divjaku se siehcrni privrženec črke zakona upravičeno čudi, kako da Q naših cestah ni še več nesreč. Na Gorenjskem nam je res uspelo v prvem polletju zajeziti ^'zljivo naraščanje nezgod iz zadnjih let. Toda. ali ni še vedno P eveč žrtev, ki vsaka zase pomeni svojo tragedijo' Sleherni ude- -enec v prometu, ne le avtomobilist, bi se kdaj moral zamisliti aa svojim ravnanjem in se vprašati, kolikokrat tudi sam prispe-k neredu na cestah. Šele ko bo tam manj kršilcev predpisov in j*C obzirnih voznikov, se bomo namreč za krmilom vsi počutili °'J prijetno in varno! • S. Saje Bled, lO.avgusta - Radovno, Bohinjsko jezero, Pokljuko in druge mikavne kraje v Triglavskem narodnem parku obiskovalci dobesedno oblegajo. Tam počno vse, kar zakon prepoveduje, ugotavlja Mladen Berginc iz uprave TNP, okolje pa takih obremenitev nikakor ne prenese. Zakon o Triglavskem narodnem parku jasno določa, da so za parkiranje, šotorjenje, kurjenje ognja, kopanje in druge turistične dejavnosti namenjena samo določena mesta, izven katerih je vse našteto prepovedano. Žal je vse manj ljudi, ugotavljajo v upravi TNP, ki take omejitve spoštujejo. Večina ljudi sicer z besedami prisega na varstvo narave, s svojimi dejanji, ki se jim zdijo zanemarljiva, pa dokazujejo nasprotno. Tako so najlepši kotički parka, kjer je bilo nekdaj moč uživati v lepoti in miru, posebno ob poletnih vikendih prava turistična naselja. »Takih razmer nihče več ne obvladuje,« razlaga Mladen Berginc iz uprave TNP, ki ocenjuje: »Posledice so lahko uničujoče, saj je to približno tako, kot bi hoteli v litrsko posodo naliti več tekočine! Množica obiskovalcev onesnažuje ponekod pitno vodo (Ra-dovna), drugod jezera (vsak človek v vodi oddaja fosfor) s kopanjem in celo pranjem avtov. Izpušni plini zastrupljajo zemljo, obenem pa vozila delajo škodo na kmetijskih zemljiščih. Izletniki neurejeno nabirajo gozdne sadeže in množično trgajo tudi zaščitene rastline, pred njihovim hrupom pa se celo gamsi umikajo v dolino. Grozeč je pojav gorskih koles, ki izven poti uničujejo rastno podlago in spodbujajo erozijo.« V 85 tisoč hektarov velikem parku uprava s 15 poklicnimi nadzorniki in 30 prostovoljci ob neučinkoviti kaznovalni politiki res ne more narediti reda. V svojem informativnem centru na Bledu vsak dan med 10. in 16. uro ponuja obvestila in literaturo o parku; slednjo je moč dobiti tudi po turističnih društvih. Načrtuje tudi boljšo označitev parka z opozorili o obnašanju, vendar vse to ne bo dovolj, dokler se ne bo spremenila kultura obiskovalcev. Le-ti so ob iskanju kotička za miren počitek celo tako agresivni, da se napadajo med seboj, ali obračunavajo z domačinom, ki jih opozarja na nepravilnosti. • S. Saje S E S I A V l I l N 0 S G P K 0 C R A D 0 K A 1*0*1 K A D vam na Gorenjskem sejmu predstavlja: • BRAMAC - ALPSKI STREŠNIK KRITINO EVROPSKE KVALITETE, DIREKTNO IZ AVSTRIJSKIH TOVARN CENA? POGLEJTE ČEZ MEJO - PRESENEČENI BOSTE! • IZOFAS SUHOMONTAŽNA VISEČA FASADNA OBLOGA - NOVOST NA TRŽIČU • KOTLAK BETONSKE PLOŠČE ZA TERASE • TRAJANKA UVELJAVLJENA BETONSKA KRITINA Obiščite nas v paviljonu trgovine Dom Žabnica ZDAJ JE ČAS - IZBERITE PRAVILNO IZBERITE KOGRAD ZA VAS /v alpetour mehanične delavnice p.o. Škofja loka Kidričeva c. 50 Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja, z dne 27.7. 1990, razpisujemo prosta dela in naloge DIREKTORJA podjetja Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali ekonomske usmeritve — da ima najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodenju podjetja — da ima potrebne organizacijske in vodstvene sposobnosti — da nima zadržkov po 59. členu zakona o podjetjih Direktor se imenuje za dobo 4-ih let. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ALPETOUR/Mehanične delavnice Škofja Loka, Kidričeva c. 50, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. OSNOVNA SOLA PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI Komisija za delovna razmerja Osnovne šole Prešernove brigade Železniki objavlja prosta delovna mesta: 1. UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE - FIZIKE ali MATEMATIKE, PRU ali P za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom od 1.9. 1990. Od aprila dalje možnost polnega delovnega časa. 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ali SLOVENSKEGA JEZIKA, PRU ali P za določen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bodo obveščeni v 15 dneh po poteku prijavnega roka. Darko Škoda spet "doma" Ljubljana, 10. avgusta - Bančni ropar Darko Škoda iz Preddvora, ki je doslej že trikrat pobegnil s prestajanja zaporne kazni, nazadnje iz mariborskega zapora, se je po osmih mesecih odsotnosti iz naše države spet vrnil "domov". Švedski varnostni organi so ga v sredo z letalom pripeljali na zagrebško letališče, kjer so ga poleg mame in sestre pričakali še predstavnik republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, mariborskih paznikov ter novinarjev in fotoreporterjev. Škoda, ki je zadnjih šestnajst dni v švedskem zaporu zaradi suma pobega prebil v "izolaciji", po prihodu v Zagreb ni bil posebno razpoložen. Le bežno se je pozdravil z mamo in sestro, odklonil, da bi se pogovarjal z novinarji, in si zaželel, da bi ga čimprej dali v "marico". To so mu tudi ustregli: dobro zavarovano vozilo je odpeljalo proti Mariboru, odkoder ga bodo po "odsluženi" disciplinski kazni vrnili v KPD na Dobu. V republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo so povedali, da bo Škoda preostanek kazni preživljal v zaprtem oddelku in da bodo nanj pazili tako, da ne bo pobegnil še četrtič. Če bo zakon o amnestiji, ki naj bi ga sprejela slovenska skupščina, pomilostil tudi Škodo, se lahko zgodi, da bo kmalu na prostosti. Novosti iz založbe Kmečkega glasa - Kmečki glas je že vrsto let tudi stalni gost na Gorenjskem sejmu. Tudi tokrat se predstavlja v večnamenski dvorani z bogatim knjižnim izborom iz lastne založbe. Med novostmi omenimo knjižico Bonsaj-miniature v posodah. Zares vredno ogleda in nakupa. Predstavljajo tudi knjižici Začimbe in dišavnice, Zreja čebeljih matic in druge. Na sejmu ob obisku v njihovem razstavnem prostoru pa se lahko naročite tudi na Kmečki glas in na reviji Sodobno kmetijstvo ter Moj mali svet. Če torej pogrešate strokovno knjigo s področja kmetijstva, vrtnarstva, gospodinjstva in podobno, oglastite se v večnamenski hali na sejmu na razstavnem prostoru Kmečkega glasa. Prvič tudi na sejmu - Proizvodno trgovsko podjetje z lesom JELES, Še-vlje 50, 64227 Selca pa se v večnamenski hali letos prvič predstavlja na Gorenjskem sejmu. Direktor podjetja Vinko Jelene nam je povedal, da je danes pri nas že tolikšna ponudba različnih hoby pripomočkov in opreme, da pomeni njihov nastop na sejmu pravzaprav neke vrsto dopolnilo na tem področju, saj gre tokrat za lesne materiale in polizdelke. JELES namreč ponuja materiale, ki sodijo v dejavnost NAREDI SI SAM. Tako ima JELES vse vrste furnirjev, ki ga po širini tudi zlepijo, furnirane iverke s furnirji po želji; nudi razrez hlodovine, žagan les, opravlja profiliranje lesa; razen tega pa se JELES ukvarja tudi z odkupom žaganega lesa od kmetovalcev. Zanimiva novost in posebnost ta JELES, mar ne. Po končanem sejmu pa jih pokličete lahko tudi na telefon (in Fax) 064/ 64-306 ali samo telefon 064/64-311. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer imamo vask dan demonstracijo novih tušev. Lahko nas tudi pok| čete po telefonu 064/77-405 ali 78-066 in obiskal vas bo naš predstavnik na vašem domu ter vam pokazal vse Pre°* nosti novih tušev. Pokličite nas! • mm Dekorativni prti - Na zunanjem prostoru pred halo A smo opazili zanimive in lepe prte poslikane z zgodovinskimi, kulturnimi, etnografskimi in turističnimi značilnostmi ter posebnostmi Slovenije. Povedali so nam, da so to prti f'r' me PVC Design, da so z izredno kakovostne tkanine (100- odstotni bombaž) in da so barve obstojne (pralne). Sicer pa so risbe različnih motivov Slovenije delo akademskega slikarja Vinka Tuška. In verjemite oziroma prepričajte se sami, da prti resnično niso dragi. Z njimi, kot rečeno, se na sejmu predsrtavlja firma PVC Design, Kranj, Likozaf' jeva 3, ki bo že septembra nasproti Gradbinke na Primskovem odprla tudi novo prodajalno Sconto. Brez Mercatorja... -... bi na sejmu nekaj manjkalo, saj je Mercator Preskrba Tržič že vsa leta stalni gost in znanec sejma in sejemskih obiskovalcev. Tudi letos se predstavlja v večnamenski dvorani. Njihov nastop bo prav gotovo zadovoljil obiskovalce, saj imajo veliko izbiro in ponudbo izdelkov in opreme za dom; od pohištva, bele tehnike, akustike, naprav za centralno ogrevanje, različnih orodij... Vse po zelo sprejemljivih cenah s popusti, prodajo na obročno odplačilo in brezplačno dostavo na dom. Tudi za strokovno svetovanje na sejmu so poskrbeli. Slikali pa smo v Mercatorjevem razstavnem prostoru spalnico Avona Rose (cena 16.380 din), imajo pa tudi Avono Sivo ali Rjavo po 15.600 dinarjev. Pa še nekaj ima Mercator na Gorenjskem sejmu. Na razstavnem prostoru ima tudi svoj bife. NEMOGOČE JE MOGOČE - Kje drugje, kot seveda pri Kovinotehni in njeni Blagovnici Fužinar z Jesenic, ki se tud' tokrat predstavlja na stalnem razstavnem prostoru v hali A. Če samo pogledamo, da imajo belo tehniko, akustik^-kotle za centralno ogrevanje, radiatorje... na posojilo z minimalnmimi obrestmi, je nakup pri njih res pravi užtt£ Slogan, da kvaliteto prodajajo najceneje, pa pove, da je obisk pri njih na Gorenjskem sejmu hkrati tudi garancij3 dobrega nakupa. Sicer pa njihovega razstavnega prostora ne morete zgrešiti, saj so praktično z devetimi televizor v stolpu) pokazali, da je nemogoče, mogoče... Staro za novo in vabljivo - Že od otvoritve letošnjega mednarodnega Gorenjskega sejma je precejšnja gneča ves čas na zunanjem prostoru blizu vhoda v halo A, kjer je razstavni prostor firme Avtomarket. To je trgovina iz Ljubljane, Titova 393 (tel.: 061/371-176), ki ima registrirano posredniško prodajo, uvoz, menjavo staro za novo in je bogato založena z različno avtomobilsko opremo. Trgovski center ima Avtomarket v Črnučah. Trenutno pa ineterentom ustrežejo na Gorenjskem sejmu. Prodajajo osebne avtomobile znamke Renault, Fiat, Zastava, Peugeot, Toyota. Odobravajo pa tudi kredit. Ker življenje potrebuje varnost -... in ker je znano, da mednarodni Gorenjski sejem avgusta vsako leto obišče i res veliko gledalcev in kupcev iz različnih krajev Slovenije, je nastop Zavarovalnice Triglav, Gorenjske obmocj1 skupnosti Kranj v hali A tokrat več kot razumljiv. Pravzaprav bi na sejmu letos nekaj manjkalo, če ne bi bilo tudi Z varovalnice... Vendar pa njihov nastop na sejmu ni le simboličen, če se boste oglasili pri njih, kar vam tudi svetuj mo, vam bodo njihovi zastopniki razložili vse o zavarovanju, novostih, različnih oblikah oziroma vrstah zavarovani tudi, kako je zdaj z reševanjem morebitne škode. Torej, če ste že prišli na sejem, vzemite si trenutek časa (za va varnost) in se oglasite še pri Zavarovalnici Triglav v hali A. Torek, 14. avgusta 1990 SPREHOD PO SEJMU 15. STRAN @®MlKIcJ]©IEnGLAS Na letošnjem mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja tudi zasebno podjetje DO IMPEKS, Import export d.o.o. TRŽIČ. Svoj uvozni program AUDIO, VIDEO, HI-FI tehniko predstavljajo na skupnem prostoru s trgo-Wno AS iz Kranja, ki nudi belo tehniko GORENJE. rni ^'Skovalci nitro postanejo pozorni na lepo urejen prostor, kjer si lahko ogledajo program NORDMENDE, tiOLD STAR, ORION, SAMSUNG, HITACHI; izbirajo pa lahko med televizorji, video recorderji, playerji, glasbenimi st°lpi, radio kasetofoni itd. Da pa so ponudili resnično prave izdelke po zelo konkurenčnih cenah pa potrjuje veliko zanimanje kupcev ter ■zredno ve|ika prodaja, le ta pa je po besedah direktorja Sama Dolharja tudi posledica resnično strokovne in prijave postrežbe Andreja, Braneta in Saša. Izredno veliko zanimanje za nakupe v DO IMPEKSU pa je vsekakor posledica resnično velikega vlaganja v re-larno, tako v časopise kot radio. Na vprašanja kolikšni so ti stroški pa je navedel za primer stroške reklame za Prodajo na Gorensjkem sejmu, le to je ob dnevu otvoritve znašalo, če seštejemo oglaševanje v štirih časopisih ter a°iu 20.000,00 din. O založenosti pa nam je predstavnik DO IMPEKSA Miran Markič povedal, da so v namen pro-aJe na sejmu uvozili 300 kosov audio, video aparatur. Sicer pa vse zamudnike vljudno vabimo tudi v naš AUDIO MI'FI TV MINI MARKET na Trgu svobode 18, v Tržiču. Sir za v skrinjo - Na vhodu v večnamensko dvorano, kjer je razstavni in prodajni prostor Mlekarne Kranj, smo presenečen i deli da večji nakup sira ni nikakršna nenavadnost, ker ga lahko shranite v hladilno skrinjo a hlad Ino □STzatSK pa za tiste sladokusce, ki imajo sir radi vsak hip na mizi, pa je Mlekarna Kranj tokrat na sS^e^KKli Z 10-odstotnim popustom nudijo različne vrste sirov. Novost je njihov s,r Ambroz DODrom ki q^prodaja o po 57 dinarjev. Poznavalci sirov že pravijo, da se bo zelo lahko prebil na prodajne police s siriiStoerpa vam na Ustavnem prostoru Mlekarne Kranj na sejmu postrežejo tudi z maslenim mlekom ,n s svežim mlekom, ki ga pred vami natočijo v stekleno embalažo. lili IS 11*111 "Paša" za gospodinje - Dobesedno, kot pravimo, "v oči nam je padel" v hali A razstavni prostor z že na oko lepo posodo. Ko smo si ga pobliže ogledali, smo izvedeli, da gre za firmo PAX-Podjetje za trgovino, proizvodnjo, gostinstvo, inženiring d.o.o. Trnovo iz Nove Gorice. V lepo urejenem prostoru so glavna posebnost prav gotovo sodobne posode, pribori, različna drobna gospodinjska oprema oziroma dodatki. Najbolj pomembno pa je, da gre za kakovostne izdelke, poznane in velikokrat predstavljane v ožjem domačem krogu preko posrednikov oziroma prodajalcev, vendar tokrat na sejmu po zelo ugodni ceni. Prepričani smo, da vam že zaradi obiska na razstavnem prostoru firme Pax ne bo žal, gospodinje pa bodo same ocenile, da v našem nasvetu ne gre zgolj za reklamo. Za gostince je zanimiv obisk razstavnega prostora CERK HOT-GAST iz Celovca v hali A, kjer nudijo najrazličnejše opreme za gostinske pulte in kuhinjo. Novost je šankomat z integriranim računalnikom, ne manjka pa tudi pomivalnih strojev ledomatov, avtomatov za kavo ipd. Za podrobnejše informacije po zaključku sejma, se obrnite na predstavnika za Slovenijo, g. Herberta Maluschniga, tel.: 9943-4274-4482 in 061-486-450. nasi 3 do avtomoD'la" P°tem' da Pn Slovenijalesu dobite vse (celo tisto, kar si boste danes izmislili, bodo p edn)i dan pri Slovenijalesu že skušali uresničiti), je to podjetje iz Ljubljane znano že nakaj časa. Tako se tokrat sta v'ia 'ud'na Gorenskem sejmu in sicer najprej v večnameski dvorani z izredno prijetno ter lepo urejenim raz-te nn'm Pros,orom s pohištvom in drugo notranjo opremo in na zunanjem prostoru med obema halama, kjer dobi-Po izredno ugodnih cenah vse za prosti čas, kampiranje, dopust, delo pri in v domu... Njihova posebnost na sej-šot ^ S0 tol(rat '2redni popusti in ugodne cene. Razstavljene IMV prokolice bodo prodali s 5-odstotnim popustom, I re pa z 20-odstotnim. če ne zaradi drugega pa zaradi posebnosti pa vam svetujemo, da si ogledate žar, ki de-fjj ,na Podlagi plinskega ogrevanja vulkanske lave...! V večnameski dvorani pa smo slikali sedežno garnituro Airli-soč f?na 14 853,10 din'in Regal Parade Zavarovalna skupnost Triglav SljT^jj.p Gorenjska območna skupnost Kranj alples industrija pohištva Železniki Ko izbirate pohištvo za opremo vašega stanovanja; ALPLES ŽELEZNIKI nam nudi moderne in funkcionalne predsobe, dnevne sobe, samske sobe, klubske mize, karnise, video omarice, jedilne mize, pa tudi sedežne garniture in gugalnike. Na Gorenjskem sejmu v Kranju in v salonu v Železnikih (tel. 66-155) prodajamo po tovarniških cenah. PREPRIČAJTE SE O KAKOVOSTI! .tmmmsmgjiGLAS tš. stran MALI OGLASI Torek, 14. avgusta 1990 Gorenjke, Gorenjci! Gorenjski glas vas vabi na svoj razstavni prostor na Gorenjskem sejmu od 10. do 19. 8.1990 v Kranju v hali A. Tam boste lahko kupili Gorenjski glas, se nanj naročili, oddali mali oglas in povprašali vse, kar vas zanima v zvezi s časopisom. Na razstavnem prostoru bodo predstavljene tudi nagrade, ki jih bodo dobili srečni naročniki Gorenjskega glasa na žrebanju zadnji dan sejemske prireditve. Nagrade so dobavitelj 1. osebni avto JUGO JUNIOR ZASTAVA AVTO LJUBLJANA z enoletnim kasko zavarovanjem, ki ga prispeva ZAVAROVALNICA TRIGLAV, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ 2. BARVNI TV GOLDSTAR DO IMPEX TRŽIČ 3. PONY KOLO ROG LJUBLJANA 4. OTROŠKI AVTOSEDEŽ TRGOVINA ZAJČEK KRANJ 5. BOGATO OBLOŽENA DARILNA KOŠARA ŽIVILA KRANJ 6. ZLATI PRSTAN Z RUBINOM ZLATARNA GOLDI, RADOVLJICA NAMIZNI RADIO AVTOTEHNA V žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Gorenjskega glasa, ki bodo na sejmu oddali kupon z odtisnjenim naslovom in novi naročniki. Pogoj za oddajo kupona je dokazilo o plačilu naročnine za 3. četrtletje (položnica, potrdilo ali plačilo na sejmu). GORENJSKI GLAS - VAŠ ČASOPIS MALI OGLASI m 27-960 Cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam OJAČEVALEC za kitaro FENDER VIBRO LUX REVERB « 631-784_ Prodam rabljeno traktorsko ŠKROPILNICO, odsesevalno napravo za prah, primerno zamizarje in STROJ za rezanje navojev M 12. Borštnikova 16, Cerklje 11579 Prodam OBRAČALNIK Rex, KOM-Bl za kultivator Gorenje muta in PEČ za kopalnico Tina. « 69 814 Prodam žepni TV Casio « 52-046 Prodam SORTIRNIK krompirja in 5 cm kombi PLOŠČ Svetic, Žeje 16, Duplje_11808 Honomag KIPER 2 toni, starejši letnik, , neregistriran, vozen, pro dam za 2500 DEM. Kogoj Aleksander Tomšičeva 98/a, Jesenice Po zelo ugodni ceni prodam kvlite-ten oljni GORILEC Tvsen za ogre vanje vaše hiše «631 245 11832 Prodam nov KIPPERBUSCH rjave barve za 6000 din It 73572 H862 EKSKLUZIVNO PERILO VISOKE KVALITETE (100 % BOMBAŽ) NA GORENJSKEM SEJMU, stojnica 117 VABLJENI! Prodam 40 vreč apna, 15 vreč cementa in cca 1000 kg fasadnega peska Zreče vse 40% cene je« 48131 11778 Prodam 60 kvad.m. lamelnega hrastovega PARKETA. Pot v Bitnje 66, Kranj_ 11772 Prodam 400 komadov porolit OPEKE 12, 250 komadov STREŠNIKOV Dravograd, sivih in 40 kg MAVCA Zor, Moše 9, Smlednik 11775 PERLIT fasadni 60 vreč, prodam. «69 116, popoldan 11820 Prodam več rabljenih dvokrilnih in trokrilnih OKEN ter rabljeno stre-šno OPEKO «78-708 11806 ? "HIDEL DIMNIK, premer 16 cm z z očnikom, 12 tekočih metrov, pradam. « 65 484, popoldan 11818 P jdam gradbeno BARAKO m PUNTE, 300 kosov. Šantak, Suha K, Kranj 11900 Prodam strešno OPEKO, cementno sivo Ambrožič Renata, Spod nje Gorje 204 11833 Ugodno prodam 5000 komadov rabljenih zidakov in nov štedilnik za etažno ogrevanje TVT 23.Dopold ne« 79481, popoldne« 79519. Ugodno prodam malo rabljena ok na z roletami dimenzije 120x120 3 komade, 180x120 1 komad in radiator Jugoterm 500x1400.« 22009 11844 Prodam POROLIT 8 cm, 2 nova OKNA KLI 120x140, monta NOSIL-CE in POLNILA. «70-081 11896 Prodam rabljeno strešno OPEKO «39 602 H826 V novem naselju Drulovka pri Kra nju kupim VRSTNO HIŠO 6x12m v začetni gradnji. Šifra: DRULOVKA. Kupim za 100 kvad m deske, pO"' te in bankine «46036 JJi^Z Starejšo hišo ali parcelo v Selšk' dolini kupim. Šifra: SD 9 11881 LOKALI Irena Albinini Radovljica, Gorica 14 a 64-75-411 XANON kopirne luči za kopiranje sit in offset plošč, prodam. « 27 757_11893 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam LETVE 3,5x6 cm Dolenc, Šutna 40, Žabnica, «44 653 11761 ALP COLOR d.o.o. Škofja Loka Frankovo naselje 137 tel.: 064/632-844 SEZONSKO ZNIŽANJE premazov za les, barv, gašenega apna, silikonskih kitov in disperzijskih barv OD SREDE, 15. AVGUSTA NAPREJ! SE PRIPOROČAMO! BODI SAM SVOJ OBRTNIK IN NAJDI PRI GITSCHTHALER V BELJAKU PICC0STRASSE 36, VSE ZA NOTRANJO IZGRADNJO, LESENI STROPI, TALNE PLOŠČE, PARKET, PROFILNI LES. LETVE. OKVIRJE ITD... PRODAJA NA VELIKO ZA MIZARSKE POTREBE ODLIČNE CENE - TOČNE MERE!!! H0BI GRADITELJI SO NAVDUŠENI, KO VIDIJO VELIKO IZBIRO MATERIALA, ZA PRIJETEN DOM IN ZA DARILCA. PRI NAS DOBITE TUDI ZA VSAKO SLIKO PRIMEREN OKVIR. OBISK PRI NAS SE VAM VSEKAKOR IZPLAČA GITSCHTHALER V BELJAKU CENTER, VVIDMANNGASSE 6 TEL: 9943-4242-24434 ALMA NAIL ESTETSKO TERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV Oblikovanje, podaljševanje, utrjevanje in modeliranje nohlov ALMA KOČNIK Pot na Jošta 8, 64000 Kranj tel.: (064| 24 419 IZGUBLJENO Izgubila sem belo uro 2 8.1990 zjutraj na zbirališču za kolonijo pred OS France Prešern.Poštenega naj ditelja prosimo, naj se proti nagra-di javi na «45031_11845 KUPIM Kupim lipove in jesenove DESKE, debeline 3 cm in debelejše. Mizar stvo Šivic, Dobropolje 3. Brezje, « 79-839_11672 Kupim stara OKNA in VRATA Ka strati Beham, Kovačičeva 7, Kranj Kupim TRAKTOR štore 504, dobro ohranjen, prodam pa KOBILO haf-linger, brejo 10 mesecev zelo mir na in dobra voznica ter ZREBETA, starega 9 mesecev. Bogataj, «69 551_11807 Kupim SORTIRNIK za krompir in stružni AVTOMAT premera 60 do 100 «063/721-388_ 11819 Kupim do 10 dni staro TELIČKO si-mentalko «45 293 11825 V Kranju iščemo skladiščni PROSTOR. Pogoj 120 kvad.m , možen dostop s kamionom. Ponudbe na «33 184 int. 63 od 7 do 14 ure i" «39 273 po 17 uri_11802 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napelje; vanie nove elektromstalacije (f obr ^vim staro. Huje 19, Kranj. «37-427_9666 Najmočnejša Avstrijska firma *8 življenjsko in nezgodno ZAVARO' VANJE (nepremičnine) vam ponuja sigurnost, visoko devizno varčevanje in še veliko ugodnosti. Pre-pričajte se - možnost honorarnega delal «37-430 11243 AVT0IMP0RT UD0VČ Lesce d.o.o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel: 064 74-207 POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST ROLETE, ŽALUZIJE in vertikalne ŽALUZIJE ter MARKIZE, izdelujem, montiram in popravljanj «26 919_rn>39 Po zelo konkurenčnih cenah in v kratkem roku vam IZDELAMO Žj. GE vseh oblik in velikosti, VlZI' KARTE in kompleten tiskan material na NCR papirju (računske blO" ke. naročilnice, dobavnice). Premi' slite in nas pokličite na «27 604 (Robert) 11542 Torek, 14. avgusta 1990 MALI OGLASI 19. STRAN (MM^m^GLAS Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija Naklo, zaradi dopusta zaprta od 15.8. do 9.9.1990, Se priporočamo! 11652 ANGLEŠČINO instruiram za popravne izpite, konzervacijo in ostalo. Kličite po 20 uri na « 633 270 Instruiram matematiko in fiziko« 21609 popoldan. 11829 Instruiram matematiko za popravne izpite.« 73208 ___11853 OSTALO_ Prodam JADRALNO DESKO skoraj novo. Gradnikova 1, Kranj ___11766 Prodam KUMARICE za vlaganje. Bašelj 16, Preddvor, « 45-329 _ 11773 Prodam uvožen, malo rabljen ŠO-TOR za štiri osebe. Informacije zvečer na « 66-848 _11777 Prodam KROMPIR za krmo. Mav čiče 44 11788 Prodam otroški športni VOZIČEK PEG.« 74-806 11812 REGINCEVA 8, KRANJ Cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina spet odprta 20.8.90 delovni čas: 8.-19. ure VELIKA IZBIRA IGRAČ, OBLAČIL, DARIL, MODNIH DODATKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN. NOVO: • popolni chicco program in oprema za otroke • nudimo hitro in poceni razvijanje filmov in izdelavo fotografij SE PRIPOROČAMO! STAN.OPREMA Zaradi selitve ugodno prodam dvodelno OMARO, HLADILNIK, okroglo MIZICO, 2 srednja FOTELJA, OGLEDALO za psiho. Naslov v oglasnem oddelku. 11809 Prodam kuhinjsko OPREMO, ter MIZO in STOLE. Informacije Kero-med, Trg svobode 25, Tržič, popoldne_11811 Mizo in klopi za jedilnico ugodno prodamo.Informacije po «061/613414 zvečer_11837 Poceni prodam Alples DNEVNO SOBO z mizico, črno belim televizorjem in šotor za tri osebe« 28912_11877 Prodam jesenov PARKET in ZAJ CE za rejo ali zakol. « 74-816 11885 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO Anita z JOGIJI ali brez in stekleno predelno STENO z vrati 3,5x2,2 m. « 36-670, popoldan _11901 STANOVANJA GARSONJERO, 1-sobno ali večsobno STANOVANJE, v Kranju ali bližnji okolici, najamem par, za daljše obdobje. «23-571 11539 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje za večjega ali enakega, relacija Drulovka-Šenčur-Vodovodni stolp. Šifra: STANOVANJE _11841 Oddam garsonjero na Planini. Šifra: SEPTEMBER_11860 Za poslovne partnerje vzamemo v najem GARSONJERO in dvosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici «28861 int« 26-63. 11871 Zakonca z otrokom nujno iščeva SOBO s kuhinjo.Okolica Kranja« 37382 11880 ^°dn^ prodam novo moško KO-uj na prestave, holandske izdela- ^_»42-82l_V1828 Suha DRVA, mešan les. cca 6 m., godno prodam.Radovljica, *Z5386___11876 g?**?1"" jedilno rdečo PESO bikor. ^P^ii^Tik^_ 11883 ŠfVrr!10 prodam dobro ohranjen u'OR za 4 osebe «23-734 Proda , dobro ohranjena rabljena Jenska OBLAČILA št 42-46 Ogled sredo in četrtek od 8-10 ure. Gra-J^^adnikova 2, Kranj 11898 Posesti Za sin9 ODnove gospodarskega po £WPj«i prodam 3 hektare ZEMLJIŠ nih V i Možna gradnja družbe-ali zasebnih objektov.Krč Vil ■^okra 4Qa, Jezersko. 11873 Poznanstva od 4RVd°VeC Želi sP°zna,i žensko n-i , 7 50 let. Naslov v oglasnem 222fc__11872 gjgNO PRODAM plodno Prodam žensko :I29_«28-608 Poceni KOLO 11790 prodam KOLO BMX 11794 *5U67__ Spa??} s,arejšo, dobro ohranjeno L7LNICO. ŠTEDILNIK Gorenje Ški s 9oriva. moško KOLO, otro AVTnPQrlni VOziček PEG' otroški PO^Vc.EDE^ in otroško zložljivo Kr^ EUlC0 Pavlin, Na skeli 7, jj^»^2_H>7__ 11823 podani MOPED avtomatik 3 SL, za i * doda,rio opremo in ŠOTOR p-C^ggbe^« 42-583_11827 oK^^^govo KOLO Sprint. Piem ' ^ prestav, oprema Gi djn nrrie, star eno leto, cena 5500 ria n n°Vo m°5^o gorsko kolo Bi ranr-i n'*an' 18 prestav, še v ga W. cena 4000 din «622934 11836 STRAP.0ceni Prodam rabljen MAE ter rabljeno otroško dan 'n P°stel|ico« 25132 popol-11858 Vlkte proda™ GORSKO KOLO ra?en *28413 vsak dan 9 14> ^7jrli23gte in nedelje. 11861 njen °Z' manjši, dobro ohra-^adn, ,Sodr,o prodam. Nova vos 8, 0vl,,ca 11890 VOZILA Zelo ugodno prodam tri leta star karamboliran VARTBURG, dva trofazna ELEKTROMOTORJA in 5 KW termoakumulacijsko PEČ. Škofjeloška 48, Kranj-Stražišče __11556 Prodam Z 750, letnik 1979. Meglic Anton, Leše 6, «51-040 11765 Prodam dobro ohranjen AVTOMATIK A3 MS in fantovsko KOLO junior na 5 prestav. Knez, Zg. Bitnje 160_11767 126 P, stara 3 leta, registrirana do marca 1991, prodam za 3800 DEM. «45-089, od 9 do 11, ure in od 16 do 18 ure *_11774 Prodam Z 850, letnik 1981. Lahov- če 31, Cerklje _11776 Poceni prodam ŠKODO 110R, mo tor v okvari, letnik 1979, registrirana do aprila 1991, cena 7.000 din Informacije «43198 popoldne._11781 11887 • Prodam JUGO 45A letnik 1986.« 58001 11783 Prodam Z 750, letnik 1983, 39000 km, registriran do avgusta 1991 « 632185_11784 Nujno prodam prenovljeno Z 101 Comfort, letnik 1980.« 74545 11785 Odprto od 12. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure RAZPRODAJA LETNE KOLEKCIJE _ 30 % — 30 % — 30 % — 30 % Prodam Z 750, letnik 1975, registri ran do 22 5 1991. « 70-221 po 20 uri_11787 Prodam NISSAN Sunny Hatch back, letnik 1987 «50 812, po 20 uri_11789 Prodam MOTORNO KOLO 15 SL. Informacije na «70-111 int.44, od 6 do 14 ure 11791 Prodam osebni avto LADA SAMA RA, letnik 1987. «27-995 11796 Prodam Z 750, dobro ohranjena, prevoženih 52000 km, registrirana do avgusta 1991. Košir Francka, Mavčiče 85, «40-272 11798 Z 101 Skala 55, letnik januar 1990, 8000 km, prodam. Marko Meglic, Grahovše 11, Tržič, « 51 446 _11803 Prodam JUGO 55, april 1989, cena 42 000,00 din. «84-070 11804 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, dvoje vrat, temno rdeče barve Glajot Janez, Lahovče 57, Cerklje _11805 Prodam MOPED APN 6, letnik 1986 «74 498 11813 nama Obiščite nas na Gorenjskem sejmu - moške hlače od 201,10 dalje - bunde 470,00 din - bele majice 29,20 din - ženska krila od 219,30 din dalje - vetrovke od 331,80 din dalje - otroške bermuda hlače 37,50 din - nokia akustika zelo ugodne cene - EMO in RC posoda 15 % popusta Po ugodnih cenah pa še: bela tehnika, drobni gospodinjski aparati in pohištvo. VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam GOLF diesel, letnik 1986, rdeče barve, dobro ohranjen in novi desni BLATNIK za mercedes 200 D, letnik 1972. «68-445 11814 Prodam Ž 101 letnik 1983. «631 248_11817 Prodam Z 101, letnik 1979, registriran eno leto. «620-605, Radončič 11824 A * IZDELOVANJE IZDELKOV IZ USNJA IN TEKSTILA J* Velika izbira "4 usnjenih izdelkov, modnih dodatkov in vedno kaj novega. m ' Posebna ponudba: » -Talna pregrinjala izredno zanimivih ^ oblik in barv 1^ Vabljeni! 4 64000 Kranj Titov trg 14 Z 101, letnik 1977, registriran do julija 1991, cena 12.000,00 din. Prole-tarska 6, Tržič 11834 Prodam MOTORNO KOLO NSU Prima.150 kub.cm. v voznejm sta — __,__ nju, cena 2500 din« 64303 11839 ŽIVALI Takoj honorarno zaposlimo KV ali PKV KUHARICO ali KUHARJA. «75-504 11535 Če ste brez zaposlitve in imate do-volj prostega časa, se javite za POTNIKA DZS Zaželjen lasten prevoz. Tedenska izplačila provizi-je.« 75-954_11632 Dekle išče DELO na domu sestavljanje, pakiranje, lepljenje. «57-933, popoldan 11793 V gostinskem lokalu v Škofji Loki, takoj zaposlimo prijetno DEKLE za strežbo in SNAŽILKO ZA ČIŠČE-NJE LOKALA. «621-974 11816 Honorarno zaposlimo KV KUHARJA ali kuharico. «622 130, popol-dan_11821 Iščem kakršnokoli honorarno delo za 4 ure.Lasten prevoz. Šifra: vestni)_11840 Izredna provizija in ustvarjanje la stne trgovske mreže z avstrijsko firmo.Pogoj svoj avto« 74094 Karmen. 11842 Iščemo čistilko za čiščenje poslovnih prostorov in stanovanja dvakrat tedensko «34039 11851 PEDIKURAIZaradi ekonomske restrikcije moram zamenjati delo.Kje bi se lahko naučila pediku-re? Jesenice-Radovljica-Bled-Kranj.Naslov v oglasnem oddelku. Naslov v oglasnem oddelku. 11852 GOSTILNA Krištof, Predoslje 22, takoj zaposli mlajšega KV KUHAR JA Informacije osebno ali po «35904_11864 Zaposlim TESARJA.« 25649 Takoj zaposlim poslovodkinjo v trgovini s spodnjim perilom.Zaželje-na petletna praksa na takem delovnem mestu« 47371 od 7-9 ure. Prodam JUGO 1988.« 50852 45, letnik 11848 JUGO 45, letnik 1987, rdeč, lepo ohranjen, prodam Sebenje 41, Tržič « 58276_11849 Prodam Z 101, letnik 1987.« 51779 _11850 Ugodno prodam R4, letnik 1978, registriran do maja 1991 Obrado vič Cvetka, Cankarjeva 44, Radovljica. 11854 VARTBURG letnik 1979, vozen, ne registriran, prodam ali zamenjam za manjši avto Cesta na Loko 1, Tržič_11859 Prodam Z 101 letnik 1982, registriran do maja 1991Puštal 92, Škofja Loka,_11863 Ugodno prodam obnovljen P 126, letnik 1981 Ogled sreda, četrtek, petek od 9-12.B.Ferbar, Benediko-va 16,Stražišče, Kranj. 11865 Prodam Z 101 1980. Pod bevšek, Boh.Bistrica. komfort, letnik Grajska 7, 11868 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1987 Dvorje 41, Cerklje 11875 Prodam motor KTM 250 kubikov, kros, star 3 leta. «64-248 11888 Prodam Z 750. letnik 1980. 50.000 km. Informacije na « 66 606 FEROZA DIAHATSU, karamboli-ran, star 4 mesece, prodam. Ogled vsak dan od 8 do 8.15 ure Zg Bit nje 277, Žabnica 11892 Prodam 4 GUME za Z 101 za 800,00 din. Krivec Miro, Visoko 91, Šenčur 11899 ZAPOSLITVE Želite prodajati tehnični izdelek iz uvoza? Če bi radi dobro zaslužili, pokličite od 20 do 22 ure na « 34 645 Prodam TELIČKO simentalko, sta ro 1 teden. Suha 37, Kranj 11762 Prodam KOKOŠI za zakol. Zupan, Jezerska cesta 93, Kranj, « 39-752 Dobijo se JARKICE. Golniška 1, Kokrica, Kranj__ Prodam ŠARPLANINCA. Reteče 72, Škofja Loka__11764 Prodam 15 mesecev stare KOKO Šl nesnice za nadaljno rejo ali zakol in OVCE po izbiri Informacije po 18 uri na «70-410 11768 Prodam NOVOFUNDLANCE, odli-čnih staršev, stare 2 meseca. Stare Anton, Zg. Bitnje 186 11770 Prodam bikca , starega 9 mesecev.« 40505 11786 Rjave JARKICE stare 10 tednov prodam Stanovnik, Log 9, Škofja Loka______11797 Prodam 6 tednov staro TELIČKO simentalko. Leban, Spodnja Bes- nica 182_11815 Prodam en teden starega BIKCA simentalca. Selo 25, Bled 11822 Prodam TELETA ali polovico ter OVCO. «57-937_11831 Prodam teličko simentalko, staro 5 tednov.Ropret, Zgornje Bitnje 41. Prodam več KOZ in KOZLA.Roš, Mlaka 2, Radovljica. 11857 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 tednov«622572 11878 Prodam 10 dni starega BIKCA. Su-ha 26, Kranj_11886 Prodam 3 TELIČKE, črnobelega BIKCA, stare od 1 do 3 tedne Kla nec 32, Komenda, « 061 /841 -049 Prodam KRAVO po teletu. Šink, Sp. Besnica 145 11897 TELICO sivko, brejo 8 mesecev, prodam. A. Zupančič, Mala Ko strevnica 14,61275 Šmartno Litija Za mamo je odšel naš ljubi ata, stari ata in brat KONRAD-RADO OKORN Od njega se bomo poslovili v sredo 15. avgusta 1990 ob 15.30 uri. Do tedaj bo njegova žara v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. Globoko žalujoči: otroci Rado, Mija in Nuška z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Škofja Loka, Celje, 13. avgusta 1990 V 79. letu je umrl naš dragi 1VAN-JOHAN HVASTI z Gorenje Save — upokojeni šofer Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, v torek, 14. 8. 1990 ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči: žena Lojzka, otroci Ciril, Marjan, Janko in Jelka z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tete, sestrične in tašče ROZALIJE ŠUŠTAR se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pismena sožalja ter podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom iz Loga za nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Železniki in UKC Ljubljana, gospodu župniku in pevcem cerkvenega zbora iz Selc, članom ZB Češnjica in praporščaku, pevcem zbora NIKO in delavcem kleparske delavnice DO Tehnik. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ste jo imeli radi, prisrčna hvala! Žalujoči vsi njeni Železniki, avgusta 1990 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše dobre žene, mame, stare mame, babice in tete ANGELE CELJAR Justinove mame se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala tudi dr. Koseliju in sestri Mariji, hvala tudi bolnici Petra Držaja v Ljubljani za lajšanje bolečin. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala pevcem s Kokrice za zapele žalostinke. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počilku. Žalujoči vsi njeni Kokrica, Kranj, Celje, Šentjur pri Celju in Predoslje Kokrica, 6. avgusta 1990 V SPOMIN 9. avgusta je minilo 15 let, odkar se je ponesrečila naša draga MARINA KRALJ Strti smo bili vsi. Bolečina je še zmeraj tu. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni STIČNO ZAVAROVANJE Do odhoda je še pet minut Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje in lagodne počitnice. I. 9 3. 4. 5. 6. n o o 9. 10. Potni list in osebna izkaznica \ ozovnice Denar in denarnica Zelena karta Zobna ščetka lula. sukanec Sončna orala v Žepna knjiga Fotoaparat m lilm Zavarovalna polica Turističnega zavarovanja Posebej pazite, da se pred potovanjem s! Nepotrebno poudarjanje tržnosti Kranj, 13. avgusta - Ivan Oman, član predsedstva Republike Slovenije je na petkovi otvoritvi letošnjega Gorenjskega sejma med drugim poudaril, da se mu pretirano poudarjanje tržnega gospodarstva /di nepotrebno. "Gospodarstvo namreč mora biti vedno tržno usmerjeno." Za letošnji sejem bi lahko tekli, da njegova ugotovitev že velja. V primerjavi z drugimi tovrstnimi (sejemskimi) prire-ditvami-že takoj pri sosedih na primer-bi mu sicer lahko še vedno prilepili oceno "nedosegljive primerjave". Vendar pa ima prireditev že lepo poudarjene tovrstne -.načilnosti. Kar zadeva predstavitev in ponudbo na sejmu, gre tokrat za veliko trgovino, kjer ne manjka ničesar in tudi prene-katerih novosti je precej. Med velikimi in poznanimi razstavljala pa se tokrat predstavlja kar 25 takšnih (posredno pa še veliko več), ki na prireditvi nastopajo z olajšavami in popusti od 10 pa celo do 50 odstotkov. Tudi v turističnem smislu je prireditev letos zelo atraktivna, po zabavi in pestrosti pa je Takoj po otvoritvi si je Ivan Oman z zanimanjem v spremstvu predsednika kranjskega izvršnega sveta, Vladimirja Mo-horiča (prvi z leve) ogledal letošnjo prireditev... Na otvoritvi je nastopil Ansambel Lipa in med drugim predstavil novo skladbo Kranjski sejem; dobili pa so tudi posebno priznanje... Ob jubileju so na otvoritvi podelili priznanja razstavljalcem za stalno sodelovanje. Dobili so ga Slovenijales, Agromehanika, TZO Sloga, Agrotehnika, Mercator-Preskrba Tržič, Murka, Živila, Merkur (na sliki), Keglevič Varaždin, Katarina Markič in Maks Znidar. Popustov na letošnjem sejmu je toliko, kot že dolgo ne. Lahko bi rekli, da gre tokrat kar za sejem popustov... Vse slike Go-razd Sinik Kranj z Gorenjsko spremenila v desetdnevne zabavne prireditve. Začetni sejemski utrip se bo prav gotovo tako nadaljeval vse do nedelje. Po tem pa bo veljalo potegniti črto in oceno, kako naprej... # A. Zalar kmeti|ska in gozdarska mehanizacija blago široke potrošnje gradbeni material, pohištvo, bela tehnika HI-FI tehnika, akustika vse za vaš dom in gospodinjstvo kolesa, motorji tekstil, konfekcija, volna, obutev VEČERNI ZABAVNI PROGRAM od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure torek, 14 8 AGROPOP sreda, 15. 8 DON JUAN četrtek, 16. 8 TAJCI petek, 17 8 ČUDEŽNA POLJA sobota, 18 8 KRANJSKI BOOGIE nedelja, 19 8 KOMET in VLADO KALEMBER pokrovitelj SLOVENIJALES AGROTEHNIKA MERKUR NAMA KOKRA AUTOTEHNA VSAK VEČER ŽREBANJE VSTOPNIC Z BOGATIMI NAGRADAMI POKROVITELJA VEČERA prijetni sejemski popoldnevi z ansamblom GLAS SLOVENIJE od 15.30 do 18.30 ure tuji avtomobili: RENAULT, PEUGEOT, TOYOTA, FIAT HYUNDAI, SUBARU. SUZUKI, NISSAN, MAZDA